Kandidat na volitvah
Rene, gejevska pevska zvezda
Miha Štamcar | Mladina 36 | 11. 9. 2004

© Denis Sarkić
Na koncertu v Križankah naj bi se predstavili številni gostje ...
Anja Rupel, Darja Švajger, Alenka Godec, potem imam duet z Nacetom Junkarjem, on bo odpel še dva dueta z veliko zvezdo presenečenja, ki ne želi biti imenovana.
Pa je to ona?
Seveda.
Je to tista pevka, katere pesmi na gejevski sceni najpogosteje pojejo na karaokah?
Lahko rečemo, da je gejevska ikona. Ima veliko imitatorjev in lahko rečemo, da ima zelo dobre imitatorje, s katerimi je že sodelovala. Potem bodo nastopili še Klinarjevi Rock Partyzani, Omar, eden od finalistov pri Mariu, ki poje tudi en moj komad, pa še bend iz Maribora, ki se imenuje Back up in bo odprl koncert. Najprej sem sicer povabil tudi Siddharto, ker ima komad Na soncu, v katerem sem prepoznal pedrsko himno: "Jaz ne morem več v temi živet, jaz bi hodil po soncu, jaz bi hotel tebe met." Kakor koli že, ker ne utegnejo, menda imajo isti večer nastop v Beogradu, bom predstavil Tribute to Siddharta. Nekakšen Rene versus Homi featuring Back up tribute to Siddharta. Malo se bomo pohecali.
Člani Siddharte pa so se načeloma strinjali z nastopom?
V bistvu sem govoril z enim od kitaristov in bili so za. Menedžment pa ima očitno svojo politiko. Ko so rekli, da jih ne bo, sem hotel na vsak način obdržati ta komad, pa sem si rekel, da bomo pač naredili priredbo.
Sam financiraš celoten projekt?
Približno šest milijonov. Brez plošče, ki je tudi del tega projekta.
Z vstopnicami lahko pokriješ stroške?
Upam, da mi bo uspelo. Prodati moram 2000 vstopnic, da stvar izpeljem.
Ampak ti je vseeno?
Čisto vseeno mi ni, a sem tako daleč, da vrnitve ni več.
Koliko časa bo trajal žur?
Približno dve uri in pol. Imeli pa bomo tudi erotični del. Nekakšen hommage Severini. Med komadom Antibaby se bosta tip in bejba "dala dol", tako da bomo imeli en tak voajerski večer. Ker če nam ni bilo nerodno buljiti na internetu in Natalijo obirati do kosti, potem nam ne sme biti nerodno gledati, kako se delajo Slovenci.
Spolni odnos boš imel v živo?
Temu bi rekel erotični šov. Zato je koncert prepovedan za otroke do 18. leta in za srčne bolnike.
Zakaj pa za srčne bolnike?
To so srčne zadeve. Pozanimal sem se, kako je s tem. Pravzaprav nimamo namena kazati spolni akt, ampak če ju slučajno zanese in se dasta dol, je tu njuna stvar. Nekakšen test, kako daleč smemo iti v zasebno stvar, če nam tega posameznik ne dovoli. Provokacija. Imam še štiri Slovake, ki bodo pri mojem komadu nastopali s točko, kjer bodo 'stripali do nazga'. Pri vseh zadevah bo šlo zelo ekstremno. Imam tudi 20 trebušnih plesalk, starih od 16 do 60 let.
Zakaj pa se ne bi dala dol dva tipa?
Ker ju nisem dobil. Po prvotnem načrtu so bili trije pari: gejevski, lezbični in "straight". Dejstvo pa je, da tudi geje in lezbijke delajo v glavnem "straighti".
Si gejevski zvezdnik?
V bistvu ja. Tega sem se zavedel, ko so ljudje začeli spraševati, ali jim lahko priskrbim plakat, da bi ga doma obesili na steno. To se mi je zdelo simpatično, da se nekomu zdi tvoja pojava nekaj, kar bi lahko obesil doma na steno. Zazdelo se mi je zvezdniško.
Kako se razumeš s Sestrami?
Temu bi lahko rekel, da sem njihova sestrična. Omogočil sem jim prve nastope v K4, pomagal sem jim na njihovi poti. Tudi nastopal sem nekajkrat. Ko pa je šla stvar pri njih v profesionalizem, jih je prevzel pravi menedžment. Smo pa prijatelji. Pomagale so mi delati back stage. Vendar ne bodo nastopile, čeprav sem jih vprašal, ali bi hotele.
Koliko časa si na gejevski sceni?
Sedem let.
Tu si lahko predstavljamo boj za pravice gejev?
Tiffany sem vodil, v K4 sem pomagal, pomagal sem organizirati prajde, nisem pa bil aktivist.
Po svoje si aktivist, bolj s partiji?
Ja, sem bolj party maker. Nekaj časa smo imeli tudi gejevske večere v Globalu, ko so K4 zaprli za mesec dni. Dobro je bilo, vendar smo se hitro vrnili v K4. Pomagal sem ustanoviti savno, zdaj sem samo še član društva. Stvar še deluje. Ob Ljubljanici smo odprli gejevski kafič, to je bolj gay friendly kafič. Najeli smo še enega, kjer bo po zgledu iz tujine šlo za pravi gejevski kafič in bo označen z mavrico.
Noter pa bo lahko šel, kdor bo hotel?
Seveda. Je pa to zasebna stvar, tako da lahko tudi koga zavrnejo, če se jim bo zdel neprimeren.
Na Metelkovi v Tiffanyju je bila drama, ko nekateri niso smeli noter.
To se je zgodilo zato, ker je gejevska zabava postala mainstream. V Tiffany so nekateri hodili ob petkih in sobotah gledat pedre in lezbijke. Subkultura je bila premočno bombardirana od straightov, s čimer ne bi bilo nič narobe, če bi bil prostor dovolj velik. Prostor pa je majhen, samo 50 kvadratnih metrov, in enostavno ni bil več za tiste, ki jim je bil namenjen.
V tej sceni imajo lezbijke veliko bolj zaprt klub?
Sem njihov dober prijatelj. Res pa je, da so bolj zaprta skupina in delujejo veliko bolj politično; ne zganjajo samo hedonizma.
Torej lahko rečemo, da so gejevski kafiči veliko bolj odprti kot lezbični kafiči, in tako bo ostalo, tako je tudi v tujini?
Pogosto hodijo geji ven s prijateljicami. Veliko gejev ima, kot mi temu rečemo, taško, s katero gre zvečer ven. Oba se lahko zabavata, ker se ona počuti varno, poleg tega pa je on navzven povsem normalen.
Si ti že teta?
Ne vem, sem pa oče. Ne rečejo mi še teta. Sem posebna kategorija, ker sem poskusil obe plati, hetero in homo. Lahko bi rekel, da sem posebna struja, kakršna je prisotna zlasti v tujini, vsaj tretjina je takih, ki imajo doma žene, ki občasno hodijo na partije.
Bil si poročen?
Poročen sem bil 12 let. Ko sem se zavedel svojega gejevstva, sem se ločil. Takrat sem spoznal svojega partnerja Sama.
Kaj pa je rekla žena?
Bilo je hudo. Ko zdaj stvari analiziram, sva oba vedela, za kaj gre, vendar sva se slepila, da bo minilo.
Si se že prej dobival z moškimi?
To ne. Ampak ko razmišljam za nazaj, kdo mi je bil simpatičen, kdo so bili moji prijatelji, s kom sem se družil, sem našel zametke. Takrat pa tega nisem vedel. Bil sem tudi pri Košičku dvakrat na pogovoru, doma sva brala, tulila, jokala.
Je možno, da se človek tako slabo pozna?
Ne bi rekel, da sva se tako slabo poznala, rekel bi raje, da me je zelo tolerirala.
Ženo si pustil, ko si spoznal svojega tipa Sama?
Žena mi je rekla, naj grem nekam za pol leta, naj se zgonim in pridem nazaj, če me bo minilo. Sama mi je takrat pomagala napisati oglas na chat kanal prek interneta, Samo je prav tako dal oglas prek svojega prijatelja in sva se našla, povsem slučajno. Dobila sva se in po treh mesecih sem se preselil k njemu.
Torej si takrat prvič spal z moškim - s Samom?
Da. Takrat si oddahneš, ker veš, da te v življenju čaka veliko razlaganja. Čaka te razlaganje vsem živim. Sam sem najprej povedal svojima otrokoma, svojim staršem in potem mi je bilo za vse druge vseeno.
Samo je lani umrl?
Novembra je umrl. Skupaj sva bila šest let.
Sta vedela, da je bolan?
Ne, to se je zgodilo čisto brez veze. Šla sva v Egipt, skupaj z mojo hčerjo. Tam je staknil virus, ki se mu reče west nile. Ko smo prišli domov, je tri dni normalno hodil v službo. Zvečer ob polnoči je dobil temperaturo in naslednji dan ga ni bilo več. Niti ne vemo, kje se je okužil, lahko je bila voda, zrak ... Potem ko je Samo umrl, se je isto zgodilo še nekomu, vendar to ni bila tako javna zadeva. Torej ni tako redka bolezen. Oktobra bom šel nazaj v Egipt, malo patetično, ampak moram skleniti krog. Najprej sem bil čisto iz sebe. En mesec nisem mogel v službo. Potem sem se odločil, da bom naredil eno tako zadevo, recimo temu in memoriam. Najprej sem pisal balade. Imel sem že kakih 15 komadov, potem sem obdržal samo tri.
To je po svoje zelo patetično.
Je, ampak to je nekaj v meni še iz mladosti. Želja po samopotrjevanju. Če tega ne izpelješ do konca, boš ostal brez samopotrditve.
Se ne bojiš, da ti bodo rekli, da izkoriščaš njegovo smrt za svojo promocijo?
To gotovo lahko rečejo, a kdor naju je poznal, ve, da ni tako.
Kako na gejevski sceni gledajo na tvoj projekt?
Delal sem že kar nekaj projektov. Na tega gledajo zelo solidarno, to moram reči. Mislim, da bo udeležba precejšna. Je pa res, da včasih kdo reče, Rene je nekaj naredil, dajmo, zaploskajmo. To ni tipična peder muzika, to so zelo angažirani socialni teksti. Nekakšno slovo od zelo aktivnega dela na tej sceni. Moram se malo umakniti.
Čeprav si omenil, da načrtuješ odprtje kafiča?
To že, ampak to je d. o. o., ki ga lahko oddaš v najem.
Učil pa boš še?
Na Osnovni šoli Majde Vrhovnik. Imam podaljšano bivanje, ki mi tudi časovno bolj ustreza. Zdi se mi, da je podaljšano bivanje veliko zahtevnejše od pouka, učenci so že utrujeni in se jim ne da več, zato je velika umetnost animirati jih, da delajo naloge ...
Majda Vrhovnik je nekoliko elitistična šola?
Mogoče, ker je veliko otrok staršev, ki so zaposleni v okolici, v državnih službah, in si morebiti kdo misli, da je kaj več. V tem smislu mogoče. Drugače so to najbolj normalni otroci. So pa starši zelo zahtevni, ker se dobro zavedajo svojih pravic in dolžnost, a so zelo v redu.
Po tem koncertu se boš torej umaknil?
To ni začetek kariere in nastopanja. Če se bo kje pojavilo zanimanje, da bi nastopil, lahko, zakaj pa ne. Drugače je to projekt, ki ga končujem.
Malo se še iščeš?
To moram dati iz sebe.
Plošča je že zunaj?
Nekaj manjših tehničnih težav sem še imel, tako da bo vsak hip zunaj.
Pred leti je Brane Mozetič v intervjuju za Mladino dejal, da spi s tipom, ki ima aids. Je to stvar, ki se ti zdi problematična?
Če bi imel tipa, ki bi dobil aids, iz kateregakoli razloga, ga ne bi zapustil. Kondomi so danes precej zanesljiva stvar.
Homoseksualci veljajo za bolj promiskuitetne.
Vprašanje. Zelo malo se gibam na siceršnji klubski ceni. Ampak skoraj vsi, tako fantje kot dekleta, gredo v petek ven, da se dajo dol. Mislim, da bi bilo bolje govoriti o varnem in še posebej o zdravem seksu. Mulariji pri 15 ali 16 letih nihče ne pove, da obstaja druga opcija. Potem delajo samomore, se iščejo in imajo težave po nepotrebnem. Treba jim je povedati, da ni nič slabega, če ugotovijo, da so geji. So pa to velike travme. Na vsaki šoli, ki ima 500 otrok, jih je vsaj za en razred. To so otroci, ki so v veliki stiski. Ko pa vidijo učitelja, ki je odprt, si marsikdo oddahne, ker vidi, da se da s tem živeti in normalno delati. Lahko celo zaslužiš na tem področju, zakaj pa ne. Potem jim je malenkost lažje. Saj jim ni treba nositi transparentov.
Ampak pri gej prajdih si zmeraj zraven.
To je posebnost tega gejevskega lajfa, kjer gre bolj za maškarado kot za kaj drugega. V tujini je to še posebej prisotno, ker je šel aktivizem v franže.
Hočeš reči, da politika ne deluje?
V številnih državah se je zakonodaja približala normalnim potrebam populacije.
V Sloveniji še ne?
V Sloveniji so zadeve še zelo politične. Lani smo obdali parlament z mavrično verigo. Pred magistratom sem poročil lezbijki. Simbolično. Danica jima je izročila darilo. Zadeva je aktualizirana, ker gre v parlamentu zdaj v branje. Upam, da bodo letos oziroma prihodnje leto sprejeli zakon o porokah. Starši mojega partnerja so postali dediči vsega, kar sva imela skupnega. Pa smo prijatelji in se imamo rad, ampak po zakonu sem jih moral izplačati.
Čeprav, kot praviš, še iščeš svojo nadaljnjo pot, si se odločil na volitvah kandidirati pri Aktivni Sloveniji. Zakaj ravno pri tej stranki?
Pristopil sem, ker je Vito Rožej, podpredsednik stranke, prvi igralec, ki je igral homoseksualca in bil zato tepen. Prevzel je moje "grehe" na svoja pleča. Prišel sem na ustanovni zbor, zadevo sem preštudiral, in ker tega nisem še nikoli počel, sem si rekel, zakaj pa ne.
Za kaj se boš zavzemal pri Aktivni Sloveniji?
Predvsem za spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin, eko navlako in nacionalne interese pa že zastopajo drugi. Sicer o kakšni strašni avtonomnosti posameznega poslanca verjetno ni govora v nobeni stranki.
Kakšen je program Aktivne Slovenije, kar zadeva reševanje gejevske problematike?
O tem bom sprožil konkretno razpravo v stranki in šele potem se bo pokazalo, koliko je večina v njej dovzetna za to vprašanje.
Nastopaš tudi v filmu.
Lj kot Ljubezen Anje Glogovac. Igral sem tipa, ki se ne more odločiti, ali je Ike ali Tina Turner.
In zasebno, ko ni več filma, kdo bi bil raje, Ike ali Tina?
Tina, ker ima več jajc kot Ike.

© Denis Sarkić

© Denis Sarkić

© Denis Sarkić

© Denis Sarkić

© Denis Sarkić

© Denis Sarkić









