Kultura / Cotton Club
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje stari znanec kolekcije - Francis Coppola
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 21. 4. 2005
Francis Coppola, režiser Botrov in Apokalipse danes, nas je leta 1984 popeljal v dobo jazza, v čas legendarnega harlemskega Cotton Cluba, v katerem so briljirali največji jazz glasbeniki - Duke Ellington, Cab Calloway in Fats Waller. Jasno, to so počeli v veliko veselje belcev, predvsem gangsterjev in h'woodskih zvezdnikov, ki so bili špica bele klientele. Črnci niso imeli vstopa. Cotton Club je bil nočni klub, v katerem se je dogajalo. Nočni klub, v katerega so prihajali tisti, ki so hoteli biti na tekočem. Ni čudno - to je bil nočni klub, v katerega so prihajali tisti, ki so bili na tekočem. Zgodovina je nastajala ponoči - v podzemlju. In ob tem se je noro, divje, brutalno, orgiastično zabavala. Kot da je zadnjič. Kot da ji bo jutri rok trajanja potekel. Kot da je bo jutri konec. In frajerji, ki so krožili po tem ultimativnem klubu, judovski, irski in italijanski gangsterji, že po naturi poklica, ki so ga opravljali, niso nikoli vedeli, koliko časa jim je še preostalo. Vsaka žurka je bila lahko zadnja. Bolje rečeno, stalno so živeli v strahu, da je krogla proti njim že izstreljena, o čemer bi lahko knjige pisal gangster, ki ga pokončajo z vilicami. In Cotton Club je epos, ki lepo ujame to jazzy mešanico terorja in veselice.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 21. 4. 2005
Francis Coppola, režiser Botrov in Apokalipse danes, nas je leta 1984 popeljal v dobo jazza, v čas legendarnega harlemskega Cotton Cluba, v katerem so briljirali največji jazz glasbeniki - Duke Ellington, Cab Calloway in Fats Waller. Jasno, to so počeli v veliko veselje belcev, predvsem gangsterjev in h'woodskih zvezdnikov, ki so bili špica bele klientele. Črnci niso imeli vstopa. Cotton Club je bil nočni klub, v katerem se je dogajalo. Nočni klub, v katerega so prihajali tisti, ki so hoteli biti na tekočem. Ni čudno - to je bil nočni klub, v katerega so prihajali tisti, ki so bili na tekočem. Zgodovina je nastajala ponoči - v podzemlju. In ob tem se je noro, divje, brutalno, orgiastično zabavala. Kot da je zadnjič. Kot da ji bo jutri rok trajanja potekel. Kot da je bo jutri konec. In frajerji, ki so krožili po tem ultimativnem klubu, judovski, irski in italijanski gangsterji, že po naturi poklica, ki so ga opravljali, niso nikoli vedeli, koliko časa jim je še preostalo. Vsaka žurka je bila lahko zadnja. Bolje rečeno, stalno so živeli v strahu, da je krogla proti njim že izstreljena, o čemer bi lahko knjige pisal gangster, ki ga pokončajo z vilicami. In Cotton Club je epos, ki lepo ujame to jazzy mešanico terorja in veselice.
Film se začne leta 1928, ko trobentač Dixie (Richard Gere) nehote vidi, kako Dutch Schultz (James Remar) likvidira svojega rivala - Dixie, presenečen, da ni ubil tudi njega, postane njegov osebni entertainer. “Če mi ne bi bil všeč, bi ubil tudi tebe. Razumeš!?” Lepo je, če te imajo radi, si misli Dixie, ki v Schultzove vrste spravi tudi svojega zblojenega brata (Nicolas Cage) in ki obenem pade na šarme Vere Cicero (Diane Lane), šefove cinične, oportunistične muze ("Hello Suckers!"). Dixie, ki ga hoče šef spraviti v Hollywood, hodi po rezilu britve, tako da ga lahko rešijo le tektonski premiki v podzemlju - med botri. Krst, s katerim se je končal Boter, tokrat nadomešča stepanje a cappella, ki ga - v podporo apokaliptičnega razpleta mafijske vojne - uprizori fantastični, dinamitni Gregory Hines. Cotton Club, v katerem mrgoli zvezdnikov (Hines, Cage, Diane Lane, Bob Hoskins, Larry Fishburne, Diane Venora), je musical, ki je na tem, da postane gangsterska saga, in narobe, gangsterska saga, ki je na tem, da postane musical.
Več na www.mladina.si/dvd/.
