Kultura

Zadnje Ramzesovo potovanje

Prejšnji teden so iz središča Kaira slovesno odpeljali veličasten kip Ramzesa II. In ga postavili v neposredno bližino piramid v Gizi, kjer naj bi v petih letih zrasel veliki egiptovski muzej

Matjaž Kačičnik  |  Mladina 37  |  16. 9. 2006

Enajst metrov visoki in triinosemdeset ton težki kip Ramzesa II., izdelan iz rožnatega asuanskega granita, je bil več kot petdeset let ikona enega izmed pomembnejših trgov egiptovske prestolnice. Prejšnji teden so to izjemno, več kot 3200 let staro delo faraonskih umetnikov rešili pred nadaljnjimi poškodbami in propadanjem zaradi onesnaženega ozračja in tresljajev, ki jih povzroča živahni promet v osemnajstmilijonskem Kairu.

Ramzes II., imenovan tudi Ramzes Veliki, je bil eden najpomembnejših in najbolj poveličevanih egiptovskih faraonov. Starodavnemu Egiptu je vladal kar sedeminšestdeset let, približno od leta 1278 pr. n. št. do 1212 pr. n. št. Bil je eden izmed najplodnejših graditeljev, zgradil je templje v Karnaku in Luksorju, končal očetov tempelj v Abidosu, dal v skalo vklesati mogočno svetišče pri Abu Simblu in si v Tebah postavil ogromen spominski tempelj Ramaseum. Znan je tudi kot velik osvajalec, nadaljeval je očetove osvajalske pohode na ozemlje današnjih Izraela, Sirije, Jordanije in Libanona ter državo razširil še na jug, do prvih Nilovih brzic. Vendar je uspešnost njegovih vojaških pohodov zelo vprašljiva. Slavna bitka pri Kadešu s Hetiti, ki je na stenah številnih templjev upodobljena kot veličastna zmaga, se je namreč končala sporazumno, brez zmagovalca, s prvo mirovno pogodbo v zgodovini človeštva. Ramzesova mumija je bila najdena leta 1881 in je danes na ogled v Egiptovskem muzeju v Kairu.

Ogromni kip Ramzesa II. so odkrili leta 1882 v Mit Rahini, majhni vasici, ki leži kakšnih trideset kilometrov južno od Kaira, tam, kjer je stala nekdanja prestolnica Egipta, Memfis. Kip je bil razklan na šest delov in vsi poskusi, da bi ga sestavili, so spodleteli. Vse do leta 1955, ko so ga po ukazu ministra za vladne zadeve Abdela Latifa El Boghdadija prepeljali v središče Kaira, na trg Bab al-Hadid in ga z vgradnjo močnih železnih drogov vnovič sestavili. Trg je dobil ime po slavnem faraonu in postal ena izmed najprepoznavnejših točk Kaira. Žal pa je Ramzesov trg v bližini glavne železniške postaje, avtobusne postaje in postaje podzemne železnice tudi eden izmed najživahnejših, najbolj obremenjenih in najbolj onesnaženih mestnih predelov. Prek trga so zgradili številne mostove in nazadnje so morali biti obiskovalci mesta kar pozorni, da so kip sploh opazili. Zamisel, da bi slavni kip rešili iz objema korozivnega ozračja in tresljajev, se je porodila leta 1994 in vse od takrat se je v javnosti govorilo o preselitvi in o datumih, ko naj bi bila izpeljana. Z dokončno odločitvijo o lokaciji novega Velikega egiptovskega muzeja pa so se začele resne priprave na preselitev, opravljene so bile raziskave, ki so se ukvarjale z načinom prestavitve in s potjo, po kateri naj bi kip preselili. Po večmesečnem delu so približno mesec pred preselitvijo opravili "generalko". S posebno izdelano prikolico, na kateri je bila kopija Ramzesovega kipa, so po kairskih ulicah preizkušali, kako bo potekal prevoz, določali traso in iskali morebitne pasti. "Ne moremo si privoščiti nikakršne napake," je ob generalki dejal dr. Zahi Havas, direktor Egiptovskega vrhovnega sveta za starine - SCA (Supreme Council of Antiquites). Dan pred preselitvijo spomenika je bilo na nekaterih kairskih ulicah nenavadno živahno, delavci so barvali robnike in pregledovali obcestne svetilke, ulice so bile okrašene s cvetličnimi koriti, ki jih tam še nikoli ni bilo, številni odri za snemalce egiptovske televizije so ovirali promet.

V noči na 25. avgust pa je šlo zares. Tisoče radovednežev si je prišlo ogledat zgodovinsko preselitev, nekateri z zastavami, razpoloženje je bilo tako kot na državni proslavi ali nogometni tekmi. Trg so osvetljevali številni reflektorji, videti je bilo, kot bi predvajali napovedno špico hollywoodskega studia 20th Century Fox. Več tisoč policistov je skrbelo za red, potekali so še zadnji intervjuji z inženirji, delavci, guvernerjem Kaira in seveda z direktorjem SCA-ja, dr. Zahijem Havasom. "Kip bomo sedaj prestavili na novo lokacijo v senci piramid, ki je oddaljena približno 35 kilometrov. Potovanje bo trajalo okoli deset ur in je stalo približno šest milijonov egiptovskih funtov, kar je dober milijon ameriških dolarjev. Kip bomo postavili na mesto, kjer bo stal nov muzej, ki ga bomo zgradili okrog kipa, saj je nemogoče najprej zgraditi muzej in pozneje vanj postaviti tako ogromen eksponat. Preselitev bo povedala ljudem po svetu, da je ta spomenik na varnem in da znamo danes Egipčani sami skrbeti za svoje spomenike," je še zadnjič pred preselitvijo kipa za medije spregovoril dr. Havas. Zadnja pripomba se je nanašala na to, da so tokratno preselitev pripravili Egipčani sami, pred dobrimi petdesetimi leti pa je kip v središče Kaira pripeljalo nemško podjetje.

Točno ob enih ponoči so zatulile sirene izjemno močnega tovornjaka in Ramzes se je začel premikati. Policija je le s težavo zadrževala množico ljudi, ki so vpili in ploskali od navdušenja in se želeli čim slovesneje posloviti od mogočnega vladarja. Ozračje je bilo podobno tistemu na kakem karnevalu ali na finalni tekmi nogometnega prvenstva, ljudje so ploskali in plesali, mahali z zastavami in plezali po uličnih svetilkah, tovornjakih, avtobusih, da bi si bolje ogledali premikajoči se kip. Dr. Havas je vidno ganjen opazoval navdušeno množico in peš spremljal vsak meter premika. Po dobrih desetih urah je kip Ramzesa II. prispel na prostor, kjer bo odslej stal, v neposredni bližini piramid. "Ramzes bo sedaj srečen," je ob tem dejal dr. Zahi Havas.

Nekateri pa niso bili tako navdušeni nad preselitvijo enega izmed simbolov Kaira. Mnogi so prepričani, da je šlo bolj za politično odločitev kot za reševanje kipa. Muzej še vedno ni zgrajen, zato bodo morali kip prestaviti vsaj še enkrat, to pa izredno povečuje možnost poškodb. Marsikomu se zdi, da bi ta denar lahko smotrneje uporabili za restavracijo številnih drugih objektov ali pa gradnjo prepotrebnih skladišč za najdene objekte. "Promet na trgu se je z lansko preselitvijo avtobusne postaje precej umiril in z majhnimi posegi bi lahko kipu ponovno namenili osrednje mesto v tem prostoru. Če lahko stoji antični obelisk v središču Pariza, bi lahko tudi Ramzes ostal na svojem mestu," je bil do prevoza kritičen Abdel Halim Nuredin, dekan fakultete v Fajumu. Poleg tega mnogi ne verjamejo, da bo zrak na gradbišču muzeja čistejši od tistega v središču Kaira.

Številne pa seveda skrbi, da ne bi Ramzesovega mesta zasedel kip sedanjega in morda zadnjega egiptovskega faraona, predsednika Hosnija Mubaraka. Postaja podzemne železnice pod trgom se že imenuje po njem.