Kultura

Razpelo užalilo vernike

Umaknjeno umetniško delo s skupinske razstave v Smederevu

Sebastijan Ozmec  |  Mladina 37  |  16. 9. 2006

Antea Arizanović: Jezus

Antea Arizanović: Jezus

"Presenetil me je poziv kustosinje, ki mi je že drugi dan po otvoritvi sporočila, da je v galerijo prišlo nekaj ljudi in zahtevalo, da se ti deli umakneta, ker žalita njihova verska čustva," se čudi verskim netolerantnim vtikanjem v umetnost srbska umetnica Antea Arizanović in ugotavlja, da javno sežiganje knjig, vsiljevanje ortodoksne morale in predpisovanje, kaj je dobro in kaj ne, očitno še ni preteklost. Hitro se lahko ponovi. Tako hitro, kot se lahko hitro užalijo verska čustva. Predvsem takrat, ko trčijo na kulturo in umetnost. Potrebna je bila samo ena preprosta karikatura preroka Mohameda, da so muslimani po vsem svetu skočili na noge. Pop ikona Madonna trenutno razburja z evropsko turnejo, na kateri za poudarek svoje estetike uporablja razpelo. Proti njej so se zaradi tega oglasili tako pravi katoliki kot pravoverni pravoslavci. Tudi tisti slovenski umetniki in artisti, ki se ne ukvarjajo samo s slikami kozolcev in panjskih končnic, so se že lahko kdaj srečali z božjim srdom, ki je nadnje prišel prek njegovih zvestih ovčic. Toleranco in strpnost vernikov so preizkušal že bend Strelnikoff, proti kateremu je pridigal takrat še metropolit, danes pa kardinal Franc Rode. Marko Brecelj je s svojim tapisoniranjem na koprskem trgu vsaj za kakšen trenutek ublažil razbijanje zvonov in vnesel mir v center Kopra ter si zato nakopal jezo vernikov, ki pa so še bolj goreče oglasili ob akciji na strunjanskem belem križu.

Srbska umetnica Antea Arizanović je pred tremi leti doštudirala in diplomirala v Ljubljani. V javnosti je že odmeval njen Eliksir tranzicije, ki je za en sam evro zdravil stranske učinke in travme prehoda iz komunizma in socializma v kapitalizem. Te dni je nase usmerila pozornost srbske javnosti in varuhov svete morale s svojima kolažema na skupinski razstavi v smederevski Galeriji sodobne umetnosti. Na povabilo mlade samoorganizirane umetniške skupine Dez.org., ki vsako leto povabi sorodne umetnike, je na skupinski razstavi na ogled postavila dve deli malega formata, Jezus in Marija, ki pa sta povzročila veliko netolerance: "'Jezus' predstavlja prispodobo sodobnega zahodnega človeka, ki ga je označil enajsti september ... 'Marija' prikazuje odnos družbe do sodobne ženske. Uporabila sem princip odkrito, zakrito. Obe deli sta kritični do sodobne zahodne družbe."

Glas o nedostojnem umetniškem delu, kjer je božji sin prikazan z moškim in ženskim telesom, devica Marija pa z muslimansko feredžo, se je hitro razširil po malem Smederevu. Eden izmed obiskovalcev z dobrimi zvezami pri vsevišnjem je s seboj naslednji dan pripeljal dva duhovnika, da bi ocenila delo in ga pokomentirala. Javno se nista želela izpostavljati. Dobro sta si ogledala kolaž Jezusa, ga analizirala, a se nista želela javno izpostavljati in ga komentirati. Zato pa je akcija stekla za kulisami. Takoj se je začel vršiti pritisk gorečih vernikov na občino in galerijo. Galerija se ni dala, občinski svet pa je popustil pritiskom, se poleg gospodarskih zadev začel ukvarjati še z umetniško kritiko in naročil direktorici muzeja, naj nemudoma umakne obe umetniški deli mlade avtorice. Delo Marije s feredžo sicer ni bilo toliko sporno, vseeno pa so jo umaknili skupaj v kompletu.

Goreči verniki, ki niso mogli prenesti pogleda na Jezusa Kristusa kot na pol žensko bitje, so s svojo akcijo še bolj spodbudili interes za obe deli. Po protestu in umaknitvi zaradi užaljenih pravoslavcev se je na mestu, kjer bi morali biti izobešeni deli, pojavil napis "Delo lahko vidite na lastno odgovornost". Še enkrat se je pokazalo, da je negativna reklama učinkovito sredstvo, saj se je od prepovedi javne postavitve ogled razstave bistveno povečal. Še največ dela ima dežurni v galeriji, ki tistim, ki si "na lastno odgovornost" želijo ogledati to nepredstavljivo blasfemijo, pokaže kolaž, ki je varno skrit pred tistimi očmi, ki bi jih lahko razburil. Kljub temu da je umetniški deli kot neprimerni označil lokalni vladika, se je sama pravoslavna cerkev uradno od dogodka distancirala in ga ni želela komentirala. Po mnenju avtorice spornih del to pomeni, da je cenzura umetniškega dela zgolj plod nekaj skrajnih vernikov in šibke lokalne oblasti, ki so vzeli pravico odločanja o tem, kaj je primerno in kaj ne, v svoje roke. Velik korak nazaj od razsvetljenstva k verskemu fanatizmu. To je ugotovila tudi srbska svobodomiselna javnost, ki se je že zbudila in obsodila pritisk in umaknitev umetniškega dela z razstave. Kar se tiče same Anatee, pa ji cenzura ni prinesla trpljenja, kot bi želeli tisti, ki so se vtaknili v njen umetniški izdelek, ampak jo je naredila bolj prepoznavno med svojimi rojaki: "Zanimivo pri vsem tem je to, da imam 11. septembra magistrsko samostojno razstavo v Galeriji FLU na Knez Mihajlovi v Beogradu. Razmišljam, da bi ti dve deli predstavila tudi v sklopu te razstave, kot zanimivost. S tem, da bi deli zaprla v črno sobo in napisala 'vstop in ogled na lastno odgovornost'."

Antea Arizanović: Marija

Antea Arizanović: Marija

Antea Arizanović

Antea Arizanović