4. 6. 2004 | Mladina 22 | Kultura | Film
Dan po jutrišnjem
The Day After Tomorrow, 2004
Nemški režiser Roland Emmerich že nekaj let z užitkom terorizira Ameriko. Le spomnite se, kako je v Dnevu neodvisnosti raztreščil Belo hišo in druge ameriške znamenitosti - ali pa kako je nad New York spustil Godzilo, ki je zgazila vse, kar je lezlo in mirovalo. In nikar ne pozabite, kako je v Patriotu pustil, da so britanski vojaki ameriške civiliste zbasali v cerkev, ki so jo potem sadistično zažgali. Ni kaj, Nemec uživa v miniranju, rušenju, gazenju in sežiganju Amerike. Okej, vsi ti filmi se resda končajo srečno, s happy-endom, kar pa je skrajno cinično - pred tem namreč vedno umre na milijone ljudi. Roland hoče očitno reči, da je vsak happy-end v resnici nekaj morbidnega, da vedno zahteva "kolateralno škodo" in da je v principu tak kot revolucija - žre svoje otroke. In Dan po jutrišnjem je natanko iz tega testa. Na milijone ljudi umre, da bi se lahko oče in sin na koncu objela. In seveda - tokrat nam kaže le izključno demoliranje Amerike, pa četudi ne pušča nobenega dvoma, da je ista katastrofa zadela tudi druge konce sveta, recimo Tokio in New Delhi. Nič, v Hollywoodu so ocenili, da bodo največ kart prodali, če bodo kazali le demoliranje Amerike - to se očitno zdajle dobro prodaja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
