Disturbia

Marcel Štefančič, jr. | Mladina 25 | 1. 7. 2007

Po vseh rimejkih smo zdaj dobili še rimejk Hitchcockovega Dvoriščega okna, v katerem se je Jamesu Stewartu zdelo, da je njegov sosed umoril svojo ženo. Rezultat poznate: ja, res jo je umoril. Le kako bi se lahko Stewart, ameriški nacionalni junak, rezime ameriških vrlin, tako zmotil, da bi šikaniral nedolžnega? V filmu Disturbia ga nadomešča Shia LaBeouf, ki ni ameriški nacionalni junak, ampak le ameriški najstnik. In nič več. James Stewart, sicer avanturistični fotograf, je negibno ždel v svoji sobi, ker je imel na nogi mavec - LaBeouf negibno ždi v predmestni hiši svojih staršev, ker ga je sodnik zaradi incidenta obsodil na hišni pripor. Za imobilizacijo Stewarta je zadoščal mavec - za imobilizacijo LaBeoufa je potreben dolg uvod, okej, dolgo opravičevanje njegovega delikta, njegove asocialnosti in njegove imobilnosti. Pravilo “less is more” ne velja več. LaBeoufu se zato tudi ne zdi, da je njegov sosed (David Morse) le morilec, ampak da je serijski morilec. In seveda, imitacija Hitchcockovega voyeurizma se na koncu izrodi v Teksaški pokol z motorko. Bu! Disturbia je primer trilerja, v katerem je več bistveno preveč.

PROTI