Film / Slo-vidvd-borza
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 29, 26. 7. 2007
Philadelphia leta 2035: svet je leta 1996 opustošil neznani virus in v eni sapi pokončal 5 milijard ljudi. Ker bi znanstveniki radi prišli izbruhu do izvira, pošljejo nazaj skozi čas zapornika (Bruce Willis), ki ga krčevito obseda slika iz otroštva: kot otrok je na letališču videl, kako so ustrelili nekega moškega. Tej sliki, ki ga preganja že celo življenje, ni nikoli prišel do izvira: ne ve niti, kdo je bil strelec, niti, kdo je bil žrtev. Njegov dar za preživetje in opazovanje je futurističnim znanstvenikom v veliko vzpodbudo, toda sam ne more nič pomagati, ko namesto v letu 1996 pristane v letu 1990 - in potem v letu 1917. Odgovora na vprašanji, kdo bo spustil virus in kaj je Willis videl v otroštvu, bosta sicer povezala dva trenutka v času, preteklost in prihodnost, toda Terry Gilliam, ki že tradicionalno daje baročnemu vizualnemu designu prednost pred zgodbo in ki zgodbo raje pokaže, kot pa pove, v finalu vendarle naredi nepotrebno koncesijo "povprečnemu gledalcu", lenemu filistru množične zabave, na katerega se med neženiranim in arogantnim pripovedovanjem najlepše zgodbe vseh časov ne bi smel ozirati. Ampak tako ceno morajo očitno plačati filmi, ki hočejo, da bi jih razumel cel svet.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 29, 26. 7. 2007
Philadelphia leta 2035: svet je leta 1996 opustošil neznani virus in v eni sapi pokončal 5 milijard ljudi. Ker bi znanstveniki radi prišli izbruhu do izvira, pošljejo nazaj skozi čas zapornika (Bruce Willis), ki ga krčevito obseda slika iz otroštva: kot otrok je na letališču videl, kako so ustrelili nekega moškega. Tej sliki, ki ga preganja že celo življenje, ni nikoli prišel do izvira: ne ve niti, kdo je bil strelec, niti, kdo je bil žrtev. Njegov dar za preživetje in opazovanje je futurističnim znanstvenikom v veliko vzpodbudo, toda sam ne more nič pomagati, ko namesto v letu 1996 pristane v letu 1990 - in potem v letu 1917. Odgovora na vprašanji, kdo bo spustil virus in kaj je Willis videl v otroštvu, bosta sicer povezala dva trenutka v času, preteklost in prihodnost, toda Terry Gilliam, ki že tradicionalno daje baročnemu vizualnemu designu prednost pred zgodbo in ki zgodbo raje pokaže, kot pa pove, v finalu vendarle naredi nepotrebno koncesijo "povprečnemu gledalcu", lenemu filistru množične zabave, na katerega se med neženiranim in arogantnim pripovedovanjem najlepše zgodbe vseh časov ne bi smel ozirati. Ampak tako ceno morajo očitno plačati filmi, ki hočejo, da bi jih razumel cel svet.
Kapsule
Babilon: Ameriški zakonski par, ki potuje po Maroku, ilegalna imigrantka, ki v San Diegu pazi njuna otroka, tunizijski pastir, ki da svojima sinovoma puško, iz katere prileti krogla, ki zadene avtobus, v katerem se pelje ameriški par, in gluhonema Japonka, ki skuša materin samomor in očetovo distanciranost preseči s seksom, izgledajo kot Rubikova kocka, ki jo okrog nevidnega jedra - na poti v izvirno stanje - vrti Erno Rubik. Mozaični epos o svetu, v katerem se lahko vse v trenutku spremeni. Via Alejandro Gonzalez Inarritu. Brad Pitt & Cate Blanchett.
Apokalipto: Idilično, naravno, harmonično majevsko skupnost, v kateri očetje sinove mojstrijo v lovu (in družinskih vrednotah), napadejo degenerirani, dekadentni, tetovirani, barbarski, križarski, “civilizirani” Maji (kvazibušiji), posilijo ženske, zažgejo vas, pobijejo del otrok in moških, preostale pa odpeljejo na piramido, kjer jih ritualno žrtvujejo Bogu. Če ste mislili, da živite v nasilnem svetu, potem si poglejte Apokalipto - pred pol tisočletja je bilo še huje, pa četudi so ubijali peš. In seveda: to, da so sovražili v jeziku, ki je izumrl, ni dober signal za nas. Via Mel Gibson.
Elvis - Je, kot je: Legendarni doku o Elvisovih pripravah na lasvegaški špil. Elvis resda še en izgleda lasvegaško, toda ni dvoma, da je tik pred mutacijo.
Potopljeni svet: Kevin Costner izkusi vso patologijo in ves patos klimatskih sprememb. Mad Max na morju. Plus Dennis Hopper & Jeanne Tripplehorn.
Resnične laži: Arni rešuje Ameriko. Akcijski film, v katerem islamski teroristi letalo parkirajo na ameriški nebotičnik. Via James Cameron. Plus Art Malik.
