Michael Clayton

Tony Gilroy, 2007

Marcel Štefančič, jr. | Mladina 48 | 7. 12. 2007

Michael Clayton se dogaja v svetu, v katerem ljudje slišijo le slabe novice - in tako tudi izgledajo. Stresno, izčrpano, paranoidno, depresivno, zarotniško, egomanično, skorumpirano. Njihov glamur je svinčen. In tudi Michael Clayton (George Clooney), “fixer”, neke sorte pravni “čistilec”, ki ga vsemogočna odvetniška pisarna Kenner, Bach & Ledeen pokliče vsakič, ko je treba zakone malce prirediti in kontekst malce zviti, izgleda le kot človek, ki je svojo srečo porabil.

Zavožena investicija, ločitev, alkohol in hazarderstvo ga načnejo, dokončno pa izgubi vero v korporativno moralo, ko se Arthur (Tom Wilkinson), njegov nekdanji mentor, nenadoma “noro” in samomorilsko obrne proti agrokemični korporaciji U/North, ki naj bi jo branil pred masivno, nevarno in potencialno pogubno civilno tožbo malih ljudi.

Michael Clayton je moralka v obliki trilerja, lucidna kombinacija Grishama, Ludluma, Mameta in Kafke, v kateri so emocije le virusi, le kužni odsevi četrtletnega poročila in tistega brezciljnega “just drive”.

ZA +