2 X 3 in še nekaj za družinsko srečo
Družina, Ljubljana 2000, 1.296 SIT
Danijel Vončina | Mladina 4 | 29. 1. 2001
Knjigica pogovorov, skozi katere dvanajst znanih slovenskih obrazov poda inventuro svojega življenja.
Pohvalno: vsaka pripoved je zaključena celota. In še enkrat pohvalno: iz vsakega pogovora prši roj posameznemu pripovedovalcu svojskih iskric ...
Adi Smolar, pevec: reševal je križanko. Vprašanje je bilo: kaj je pogoj za srečo? Ko je rešil vodoravne besede, se je rešitev odkrila: notranji mir.
Pokojni Leon Štukelj, olimpionik: "Predsednik Clinton je ob koncu večerje na Brdu prišel k meni in se poslovil. Dal mi je roko in rekel, da me vabi na svoj pogreb."
Lidija Jerebic, vodja materinskega doma: petkrat ali šestkrat se je morala seliti, bila je dobesedno postavljena na cesto, zato lahko danes razume matere, ki imajo za sabo trnovo pot selitve.
Marta Jakupič Kunaver, slikarka: "Bilo nas je deset bratov in sester in kot najmlajša sem lahko bila v materinem naročju."
Tone Pavček, pesnik: pravzaprav so njegovo sonce vsi otroci.
Franc Perko, beograjski nadškof: "Ko sem bil že duhovnik, sem bil na vojaškem sodišču obsojen na pet let zapora, torej sem bil, kot pravijo Srbi, v 'visoki školi lopova'."
Štefka Kučan, soproga presednika države: se tudi razjoče in pokaže prizadetost, zaradi družbenih norm sicer prikrito ...
Mila Kačič, igralka in pesnica: "Pomagala sta mi čas in poezija."
Franc Kramberger, mariborski škof: Ni mislil na duhovniški poklic, vendar ...
Tone Kuntner, pesnik in igalec: "Živeli smo z naravo."
Metka Klevišar, zdravnica: trenutke, ko je sama, imenuje ježeva hiša.
Marija Sreš, misijonarka: "Najbolj so me obogatili revni."
V vseh pogledih prisrčno čtivo.









