Peticija

Preprečite razprodajo!

Prodaja je menjava blaga za denar; prodajalec običajno postavi ceno, kupec jo sprejme ali ne. Cena in s tem menjava naj bi bila pravična, takšna je le, če je prostovoljna in če tako kupec kot prodajalec menita, da je zanju koristna. Pri zdajšnji razprodaji slovenskega premoženja ni tako. Ceno postavljajo posredniki, ki so povezani s kupci in ki imajo od prodaje koristi. Večina prebivalstva, torej pravih lastnikov državnega premoženja, meni, da je prodaja škodljiva in jo zavrača. Tudi oblasti dvomijo v njeno koristnost, a trdijo, da morajo prodajati, ker so to obljubile evropskim oblastem in finančnim trgom. Prodaja torej ni ne poštena, ne prostovoljna in ne koristna. Dejansko ne prodajamo le podjetij, prodajamo ostanke gospodarske suverenosti. Čemu sploh smo se osamosvajali? Da bomo sami pa tudi naši otroci in vnuki postali poceni delovna sila multinacionalk? Oblasti prav tako pravijo, da nas v to razprodajo sili velik dolg, da bodo prodana podjetja učinkovitejša, saj bodo prodana strateškim partnerjem, ki bodo po prodaji zagotovili ohranitev delovnih mest, da le »privatizacija« omogoča, da se politika neha vtikati v podjetja in da to zahteva lani sprejeta odločitev državnega zbora.

Toda. Evropska komisija nima pravice posegati v naš pravni red, kaj šele zahtevati »privatizacijo«, a to počne zaradi naše klečeplaznosti. Da bomo razjezili kapitalske trge in izgubili verodostojnost, sta votla argumenta tujih in domačih špekulantov, ki s prodajo služijo. Mnogo bolj kot neuspeh Slovenije, jih skrbi njen uspeh, saj jim kvari zaslužke.

Gospodarskih razlogov za razprodajo ni. Finančna sredstva, pridobljena z dosedanjimi zadolžitvami, zadoščajo za odplačevanje dolgov; prilivi v proračun so večji kot lani, presežek na tekočem računu ostaja enako velik. Trditve, da bomo kupnino porabili le za zmanjšanje dolga, so prazne; vseeno je, ali jo porabimo za zmanjšanje dolga ali za pokrivanje primanjkljaja; le vrstni red računskih operacij je drugačen, rezultat pa je enak.

Govorjenje o strateškem partnerstvu in strateških lastnikih je nesmiselno. Partnerstva sklepajo enakopravni subjekti. Ko podjetje prodamo, postane lastnina kupca. Zaveze o ohranitvi delovnih mest so le metanje peska v oči; kupec bo zaposlenost prilagajal maksimiranju dobička, kar je normalno. Še slabše je, če so kupci finančni skladi, saj že kupijo zato, da bodo preprodali.

Razprodaja je vsiljena ideološka odtujitev, ki naj bi zagotovila prelom z »umazano« socialistično preteklostjo, v kateri so bila zgrajena podjetja, ki jih zdaj prodajamo, in ki bo Slovenijo uvrstila med druga nekdanja socialistična gospodarstva, o katerih usodi odločajo lastniki multinacionalk.

Najbrž podjetje, ki ga prevzame multinacionalka, res postane učinkovitejše, a družbeni (gospodarski, socialni, razvojni, ekološki) učinki niso pozitivni, kar potrjujejo empirične študije in dogajanja v gospodarstvih, ki so prodala vse, kar se je dalo prodati. Med krizo je prav zaradi prodaj podjetij pred tem iz nekdanjih socialističnih držav letno odtekalo 40 milijard evrov.

»Privatizacija« naj bi preprečila nedostojno vmešavanje politike v podjetja. A državna podjetja, na primer Telekom, bomo prodali državnim podjetjem drugih držav. Zdravilo za preprečitev nespodobnega vmešavanja pa je enostavno; vladajoča stranka ali koalicija naj se preneha nedostojno vmešavati.

Podpisniki pisma od prodaje ali neprodaje nimamo koristi. Razprodaji nasprotujemo, ker vemo, da je za Slovenijo dolgoročno škodljiva. Zato pozivamo vlado in poslance Državnega zbora, da jo preprečijo in prekličejo lani sprejeti sklep o prodaji petnajstih podjetij. Pred volitvami ste neposredno ali posredno obljubljali prav to.

To peticijo pošiljamo predsedniku vlade, ministrom in poslancem državnega zbora.

Dr. Jože Mencinger

_______


Mladina se obvezuje, da bo osebne podatke podpisnikov obdelovala zgolj za namen peticije.

Število podpisnikov peticije: 15.208

  • Podpiši peticijo

Podpisniki

  1. Jože Mencinger
  2. Slavko Splichal
  3. Simona Tanzig
  4. Matjaž Omladič
  5. Milica Antič Gaber
  6. Franjo Štiblar
  7. Maja Breznik
  8. Matevž Krivic
  9. Zdenko Kodelja
  10. Darko Brudar
  11. Sonja Lokar
  12. Gorazd Kovačič
  13. Andreja Bocko
  14. Ljubica Marjanovič
  15. Jernej Novak
  16. Rastko Močnik
  17. Igor Vidmar
  18. Renata Salecl
  19. Marjan Pavčnik
  20. Zvezdana Kompara
  21. Andrej Rus
  22. Katja Škrubej
  23. Božo Repe
  24. Damjan Mandelc
  25. Igor Grabec
  26. Ferdinand Trošt
  27. Nikola Damjanić
  28. Dušan Keber
  29. Andreja Hatner
  30. Nadja Železnik
  1. Peter Glavič
  2. Božo Flajšman
  3. Rudi Rizman
  4. Daša Bole Kosmač
  5. Bogomir Kovač
  6. Dragan Petrovec
  7. Igor Žagar
  8. Franco Juri
  9. Nada Bole
  10. Marko Lah
  11. Vojko Starovič
  12. Jože Vogrinec
  13. Zdravko Kobe
  14. Ana Podvršič
  15. Aleš Brecelj
  16. Zoran Kanduč
  17. Remzo Skenderović
  18. Vlado Miheljak
  19. Janko Lah
  20. Gregor Lah
  21. Miroslav Marc
  22. Niko Toš
  23. France Bučar
  24. Marjana Kožuh
  25. Ferdinand Gubina
  26. Tanja Rener
  27. Metod Bočko
  28. Magda Šmon
  29. Aleš Debeljak
  30. Majda Ručman
  1. Tine Stanovnik
  2. Andrej Ule
  3. Mojca Kovač Šebart
  4. Jože Pirjevec
  5. Igor Emri
  6. Vesna Leskošek
  7. Darko Štrajn
  8. Matjaž Gams
  9. Martina Šuhel
  10. Tatjana Belušič
  11. Valerija Korošec
  12. Peter Tanzig
  13. Janez Krek
  14. Franček Drenovec
  15. Marjan Povhe
  16. Ivan Kristan
  17. Vesna Mikolič
  18. Spomenka Hribar
  19. Boris Žemva
  20. Tone Stojko
  21. Srečo Dragoš
  22. Lojze Sočan
  23. Vito Turk
  24. Jadranka Vesel
  25. Alojz Mihelčič
  26. Ljubo Bavcon
  27. Pavel Zgaga
  28. Miha Jenčič
  29. Zoran Marinšek
  30. Borut Logar

Začetna stran | Predhodna stran | Stran: 1/169 | Naslednja stran | Zadnja stran