Minister SD enako kot minister SDS

Osnutka dveh temeljnih zakonov za izhod iz premoga, to je zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije, bo napisalo zasebno podjetje sicer profesorja ljubljanske Pravne fakultete Senka Pličaniča Sol.Lex.Sus, trajnostne pravne rešitve, d. o. o. Za posel bo dobilo 40.752 evrov, razkriva razpisna dokumentacija ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi minister iz kvote stranke SD Aleksander Jevšek. Že sam »outsourcing« pisanja zakonov je izjemno problematičen. Poteza pa zbuja še dodatno začudenje, ker so nam s policije potrdili, da (še) poteka predkazenski postopek, s katerim preiskujejo skoraj milijon evrov vredne pogodbe, ki jih je Pličanič v času Janševe vlade sklenil z okoljskim ministrstvom pod ministrom Andrejem Vizjakom iz SDS.

O čem bomo odločali 9. junija

Čez mesec dni, v nedeljo, 9. junija, bodo v Sloveniji in v večini ostalih članic volitve v evropski parlament. Za zdaj kaže, da bomo devet evroposlancev izbirali med vsaj 13 listami. Na volitve se bodo odpravile vse parlamentarne stranke in tudi številne zunajparlamentarne, kot so Vesna, Pirati, SLS, Zeleni Slovenije, Resnica, Dobra država s stranko DeSUS in stranka Nič od tega. Za EU-volitve je v Sloveniji značilna nizka udeležba: leta 2019 se jih je udeležilo zgolj 28 odstotkov upravičencev, kar je le polovica povprečja EU. Posledica nizke udeležbe je, da na teh volitvah v Sloveniji že tradicionalno slavijo stranke z najzvestejšo bazo, kot je evrokritična SDS. Še ena značilnost evropskih volitev pa je tudi precejšnja zmeda o tem, za kaj pri njih dejansko gre. Mnogi politiki se namreč na evropske volitve odpravljajo z obljubami, ki z EU nimajo veliko skupnega.

Kdo se boji kamer

V četrtek, 25. aprila, je v prostorih študentskega Kampusa v Ljubljani potekala seja študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). Na dnevnem redu je bila tudi razprava o reviziji računskega sodišča iz decembra 2023, ki je v poslovanju ŠOU odkrila nepravilnosti. Po mnenju računskega sodišča ŠOU med letoma 2020 in 2022 ni bila učinkovita pri zastopanju interesov in pravic študentov. Poleg tega je sodišče eno zadevo – nepravilnosti pri prikazu in porabi denarja, ki so ga študenti namenili za delno plačljive dejavnosti, kot so ekskurzije in izobraževanja – odstopilo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in Finančni upravi RS (FURS).

Nižanje dimnika?

Konec marca je ljubljanski župan Zoran Janković v monologu v oddaji Marcel na RTV Slovenija govoril tudi o sežigalnici odpadkov, ki jo želi zgraditi na Barju ob Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO).

3500 evrov na medveda

Potem ko je ministrstvo za naravne vire in prostor lani odredilo odstrel 230 medvedov, ki so sicer v Evropi najvišje zavarovana živalska vrsta, so letos ponovili vajo in odredili odstrel dodatnih 176 medvedov. Pravijo, da gre za strokovno odločitev, ki pa je v praksi že desetletje odvisna od tega, s katero nogo je s postelje dotično pomlad vstajal profesor z ljubljanske Biotehniške fakultete dr. Klemen Jerina. Tokrat, verjetno skladno z njegovo strokovno ekspertizo, na ministrstvu dodajajo, da bo »odvzem iz narave v celoti nadzorovan, s čimer je onemogočen tako imenovani trofejni lov«.

Se prizadevanja za popolnitev slovenske vojske obrestujejo?

Vlada je prejšnji teden sprejela tri nove razvojno-usmerjevalne dokumente na področju obrambe, ki v ospredje med drugim postavljajo vprašanje popolnitve vojske. Slovenska vojska z obrambnim ministrstvom na čelu se namreč že lep čas in na vse pretege trudi vojaški poklic približati mladim.

Muke skrajnih desničarjev

V teoriji iger je znan koncept »zapornikove dileme«. Gre za namišljeno situacijo, v kateri policisti ločeno zaslišujejo dva osumljenca, ki se morata odločiti, ali bosta sodelovala s policijo ali pa bosta izdala drug drugega. Če nihče od njiju ne prizna zločina, potem oba dobita eno leto zapora. Vendar policisti vsakemu od njiju ponudijo nagrado: če bo izdal kolega, bo odšel na prostost, izdani pa bo dobil tri leta zapora. Prvi lahko prime za to vabo, a je v ozadju past: če bo za vabo prijel tudi drugi osumljenec, bosta oba dobila dve leti zapora. Nauk te namišljene igre je enostaven: kriminalci med seboj ne sodelujejo, pri njih je varanje tudi takrat, ko jih zaslišuje policija, najboljša strategija.

Komunistična županja mesta Gradec / »Komunisti v Avstriji smo nekakšni otoki upora«

Ko je v Gradcu, drugem največjem avstrijskem mestu, pred dobrima dvema letoma na lokalnih volitvah zmagala komunistična stranka, se je marsikdo šalil, češ ali ji je Severna Koreja že čestitala, ali pa pripomnil, da pri komunistih vsak izid, nižji od sto odstotkov, dejansko pomeni razočaranje. Nekateri so mesto preimenovali celo v Leningradec. A šalo na stran, v Gradcu res vlada Komunistična stranka Avstrije (KPÖ) z županjo Elke Kahr, ukrepi in politike, ki jih zastopata stranka in županja, pa so komunistični. Komunisti so v zadnjih dveh letih dosegli zmago še v številnih drugih avstrijskih mestih, med drugim v Salzburgu, niso pa se še prebili v parlament. Kako jim to uspeva? Že ob prihodu v županjino pisarno sva bila s fotografom nemalo presenečena: sprejeta sva bila v slovenščini, v pisarni pa so bila igrala za otroke, na katerih se lahko malčki zamotijo, če pridejo njihovi starši k županji reševat svoje težave. »Tudi moj mož je novinar,« je dejala pred začetkom pogovora. »Med drugimi ima zasluge za to, da so avstrijski komunisti preživeli najhujše čase in so zdaj v vzponu, ker so se tedaj zavestno odpovedali marksistični latovščini,« naju je pozdravila.

Pomembno je, komu daš svoj glas

Socialna psihologinja dr. Metka Mencin, docentka na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, nekoč političarka in poslanka v prvem sklicu slovenskega parlamenta, ki se je glasno zavzemala za vpis pravice do splava v slovensko ustavo, je bila med prvimi podpisniki evropske državljanske pobude My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki so jo, skupaj s številnimi drugimi organizacijami, prejšnji teden zagnali pri Inštitutu 8. marec. Kot pravi, pobuda Evropski uniji, naj vzpostavi finančni fond, ki bi ženskam v državah članicah omogočil, da lahko splav opravijo brezplačno v katerikoli državi EU, »nastavlja zrcalo politiki enakosti spolov v EU«, ta podoba pa je vse prej kot zadovoljiva. Ker EU vprašanje abortusa – in reproduktivne pravice na splošno – prepušča državam članicam, jim dopušča tudi kriminalizacijo ali oviranje splava in uporabe določenih vrst kontracepcije. »In tako od enakosti spolov, ki jo EU deklarira kot eno svojih pomembnih politik, ne ostane prav veliko. Pomembnost dostopnosti varnega abortusa se v politiki enakosti namreč lahko meri z volilno pravico žensk.«

Zaželeno in protizakonito združevanje

Ko je pretekli četrtek predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič gostovala v večerni informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija, se je voditelj Igor E. Bergant postavil v vlogo opozicijskega poslanca in jo med drugim izzval tudi takole: »V vaši stranki ste imeli leta 2022, ko je šlo za tri naknadne zakonodajne referendume, povsem drugačno mnenje. Izrecno niste želeli sočasnosti z lokalnimi volitvami. Mar tu v vaši stranki ne gre za nekakšen nenavaden preobrat?« Vprašal se je še, ali referendumi postajajo igračka dnevne politike. »Lahko razumem te pomisleke in jih popolnoma sprejemam, verjamem pa, da smo političarke in politiki dovolj odgovorni, da se s takimi stvarmi ne igračkamo,« je na to odgovorila predsednica in dodala, da gre za pomembna družbena vprašanja, zato je prav, da volivci o njih povedo svoje mnenje. A pri tem je pozabila na najpomembnejše, na pravne, demokratične, ustavne utemeljitve in hkrati na dejstvo, da je bilo voditeljevo »opozicijsko« vprašanje v najboljšem primeru neprimerno, v najslabšem pa premišljeno manipulativno.

Politična predstava

»Tudi kar se tiče jedrske energije, moramo biti pošteni. V zadnjih desetletjih je zahodna jedrska industrija padla na vseh izpitih,« je premier Robert Golob dejal v intervjuju za Sobotno prilogo Dela, ki je izšla v petek, 26. aprila. Potrdil je, da do referenduma novembra letos ne bomo imeli nobenih ključnih podatkov o projektu drugega bloka jedrske elektrarne; kakšna bo cena, koliko časa bo trajala gradnja, kdo bo investitor – to naj bi bilo znano šele leta 2027, je povedal. A te Golobove besede so v popolnem nasprotju s tem, kar počne njegova vlada. Ravno njegova vlada (razen Levice) ne le dopušča projekt JEK 2, ampak trenutno dela vse, da bi se vanj »ujeli«: v sprejetje predlaga resolucijo, s katero bodo jedrski lobiji in njihovi politični zavezniki v prihodnjih letih javnosti žugali z domnevnim nacionalnim soglasjem o JEK 2, hkrati bomo volivci novembra letos prisiljeni v neinformirano odločitev na referendumu.

Najboljša prijatelja

Da bi bolje razumeli, zakaj je predsednik Srbije Aleksandar Vučić prejšnji teden Slovencem zabrusil, da so »odvratni«, je treba natančno rekonstruirati dogodke. Pa ne zato, da bi opravičevali Vučićev nediplomatski besednjak, pač pa, da bi prikazali, kaj se je zgodilo in kakšen politik je Vučić, on in vsi, ki ga podpirajo.