Skrajna desnica naskakuje Evroparlament

Na splošno desničarji v starih članicah nasprotujejo priseljevanju, medtem ko so v novih članicah, kot so Madžarska, Slovaška in Bolgarija, bolj kot proti redkim priseljencem uperjeni proti Romom

Skrajno desnim strankam se na tokratnih evropskih volitvah obeta uspeh. Nekatere so že izrazile željo po oblikovanju svoje politične skupine v Evropskem parlamentu in glede na javnomnenjske raziskave bi skupaj dobile dovolj sedežev. Je pa vprašanje, ali bodo evroskeptični skrajni desničarji dovolj enotni, da bodo v isti skupini. Analitiki se povečini strinjajo, da je vzponu desničarskih populistov, ki so bili dolgo omejeni na relativno ozek krog ljudi, botrovala gospodarska kriza, ki je številne Evropejce prignala na rob revščine. Glavne teme skrajne desnice, kot so nasprotovanje priseljevanju ter kritika evra in odtujenega Bruslja, nagovarjajo trenutno ključne skrbi v družbi in so postale jedro političnih razprav v Evropi. VEČ>>

Na splošno desničarji v starih članicah nasprotujejo priseljevanju, medtem ko so v novih članicah, kot so Madžarska, Slovaška in Bolgarija, bolj kot proti redkim priseljencem uperjeni proti Romom. Skrajna desnica ima po poročanju francoske tiskovne agencije AFP možnosti za preboj v Evropski parlament v kar 13 od 28 članic unije. Številnim skrajno desnim strankam se na volitvah obeta odličen rezultat, nekaterim, kot sta francoska Nacionalna fronta in britanski Ukip, se nasmiha celo zmaga in s tem precej sedežev v Bruslju oziroma Strasbourgu. Teoretično bodo torej desničarski populisti skoraj zagotovo osvojili dovolj sedežev za oblikovanje svoje politične skupine, za kar bi potrebovali najmanj 25 poslancev iz sedmih različnih držav članic unije. A v praksi so stvari precej bolj zapletene, saj se nekatere stranke ne želijo povezovati z drugimi.

V Evropskem parlamentu je že v minulem sklicu obstajala evroskeptična skupina Evropa svobode in demokracije (EFD) pod vodstvom Nigela Faragea iz britanske stranke Ukip z 32 sedeži.

Ukip se je v zadnjih letih še okrepil in na tokratnih volitvah se mu v Veliki Britaniji obeta celo zmaga. Glede na rezultate PollWatch 2014 bi jo volilo 32 odstotkov Britancev, v Evropskem parlamentu pa bi dobila 23 sedežev. A vprašanje je, s kom se bo povezal. Farage je namreč že izključil povezovanje s francosko Nacionalno fronto Marine Le Pen, njeno stranko pa označil za protisemitsko, zaradi česar ga Le Penova toži zaradi obrekovanja. Le Penova je znana po svojem stališču, da je Francija z EU izgubila suverenost, prav tako si prizadeva za ponovno uvedbo nadzora na mejah znotraj EU ter konec strogih varčevalnih ukrepov za države članice EU. Njeni stranki se glede na PollWatch 2014 obeta podpora 23,5 odstotka francoskih volivcev in 22 sedežev v Evropskem parlamentu.

Nacionalna fronta in italijanska Severna liga, ki je doslej sodelovala v EFD, sta se že januarja dogovorili, da bosta oblikovali politično skupino v Evropskem parlamentu, če bosta po evropskih volitvah našli dovolj zaveznikov. Kasneje so se tema strankama pridružili še nizozemska Stranka svobode (PVV) Geerta Wildersa, avstrijski svobodnjaki (FPÖ), švedski demokrati (SD), flamska stranka Vlaams Belang ter slovaška Nacionalna stranka. Glede na rezultate PollWatch2014 kaže, da bi omenjenih sedem strank lahko oblikovalo svojo skupino, saj bodo skupaj imele 38 sedežev v Evropskem parlamentu. Le Penova bi se povezala tudi z Dansko ljudsko stranko, vendar ta sodelovanju ni naklonjena zaradi antisemitskih stališč francoske političarke.

Je pa Nacionalna fronta že izključila možnost povezovanja z nekaterimi drugimi skrajno desnimi strankami, ki bodo najverjetneje tudi uspešne na volitvah. Med njimi so madžarski Jobbik, grška Zlata zora, bolgarska Ataka in Britanska nacionalna stranka. Vendar pa so prve tri znane po svojih protisemitskih in protiromskih stališčih, tako da se najverjetneje ne bodo povezale niti z Ukipom. Farageu tako grozi, da bo kljub velikemu uspehu v Veliki Britaniji na evropski ravni ostal brez svoje skupine. Po pisanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver naj bi se Farage sicer povezal s francosko evroskeptično stranko Debout la Republique in Pravimi Finci.

Mnogi ocenjujejo, da skrajna desnica zaradi razdrobljenosti tudi ob uresničitvi napovedanega uspeha na evropskih volitvah še naprej ne bo mogla resneje vplivati na politiko v EU. Tako meni tudi evropski poslanec iz vrst socialistov, Španec Enrique Guerrero Salom, ki pa je na nedavnem seminarju za novinarje v Bruslju opozoril na tveganje, da bi skupine skrajnih oz. evroskeptičnih strank spodkopale strategije drugih političnih skupin, saj ekstremisti lahko vplivajo na stališča sredinskih strank. (STA, mm)