|  Politika

»Zaradi tega sta padli dve vladi«

Upravno sodišče mora še enkrat odločati o Janševi tožbi zoper poročilo KPK

Na sodbo se je v pogovoru za Radio Ognjišče že odzval tudi Janša, ki je dejal, da sodba neposredno problematizira način, preko katerega je KPK svoje ugotovitve sporočila v javnost.

Na sodbo se je v pogovoru za Radio Ognjišče že odzval tudi Janša, ki je dejal, da sodba neposredno problematizira način, preko katerega je KPK svoje ugotovitve sporočila v javnost.
© Borut Krajnc

Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi predsednika SDS Janeza Janše, ki jo je vložil po tem, ko je upravno sodišče zavrnilo njegovo tožbo zoper poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Sodbo upravnega sodišča je razveljavilo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v nov postopek. Po presoji vrhovnega sodišča se prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi do ključnih tožbenih navedb konkretno ni opredelilo, njegova pavšalna ocena, da je bil ves postopek pravilen in da zato do kršitve tožnikovih ustavnih pravic ni prišlo, pa ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe. Ravno ustrezna obrazložitev je namreč po mnenju vrhovnih sodnikov pogoj za preizkus zakonitosti, pravilnosti in razumnosti sprejete odločitve. VEČ>>

Kot so na vrhovnem sodišču zapisali v sodbi, v obravnavanem primeru ni sporno to, ali je KPK pristojna za vodenje postopka nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, temveč ali je KPK z izdajo zaključnega poročila delovala v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili iz zakonodaje ter ali sta opravljen nadzor in izdan akt v skladu z zakonskimi določbami.

Po ugotovitvah vrhovnih sodnikov je namreč KPK pristojna za vodenje postopka nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, vendar v obsegu in na način ter z ukrepi, ki jih ji daje zakon. Pri tem ugotavlja, da KPK lahko preverja nesorazmerno povečanje premoženja funkcionarja, vendar pa ji zakona nalaga, da mora v primeru, da funkcionar omenjenega povečanja ne zna ustrezno obrazložiti, o tem obvestiti organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja, ki potem ukrepa, ali pa organe pregona. KPK pa je po ugotovitvah sodišča v tem primeru izdala svoj akt.

Do tega, ali in v katerih določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ima KPK pooblastilo, da je sprejela svoj akt oziroma zaključno poročilo v obliki, kot ga je sprejela, se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo. Slednje pričakuje od upravnega sodišča. Sodbo je zato razveljavilo predvsem zaradi zgolj pavšalne ocene upravnega sodišča, da je bilo vse v skladu s pooblastili KPK.

Vrhovno sodišče še navaja, da se bo moralo upravno sodišče v ponovnem postopku natanko opredeliti do zadeve in jasno obrazložiti, kje ima KPK podlago za sprejetje zaključnega poročila, kot ga je sprejelo. Na sodbo se je v pogovoru za Radio Ognjišče že odzval tudi Janša, ki je dejal, da sodba neposredno problematizira način, preko katerega je KPK svoje ugotovitve sporočila v javnost. Dodal je, da je sodba "velika klofuta KPK in vsem tistim, ki so na podlagi tega sprejemali odločitve". "Posledice pa so nepopravljive. Zaradi tega sta padli dve vladi."

Podobno odločitev je sicer upravno sodišče sprejelo tudi v tožbi predsednika PS Zorana Jankovića zaradi istega poročila KPK. KPK je v tem poročilu o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, objavljenem 8. januarja lani, pri Janši in Jankoviću ugotovila kršitve protikorupcijske zakonodaje. Prav to poročilo je sprožilo vladno krizo in razpad Janševe koalicije. Nazadnje je DZ Janši izglasoval konstruktivno nezaupnico ter za predsednico vlade imenoval Alenko Bratušek. Janković, sicer tudi ljubljanski župan, se je zaradi tega za nekaj časa umaknil z vrha PS. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.