Agrokor združuje, Bratuškova razdvaja

Potem ko se je v torek zaključil prodajni postopek Mercatorja Agrokorju, je danes predsednica vlade Alenka Bratušek za medije dejala, da je bil ta prodan že leta 2005. Ob tem je zatrdila, da se bo zavzemala, da do odpuščanj zaposlenih ne bo prišlo. Kot je dejala, je to tudi zapisano v pogodbi. »Ohranjajo se na ravni, kot so jih sindikati dogovorili sedaj, ko je Mercator še v sedanjem lastništvu, je povedala o številu delovnih mest v podjetju. Več>>

Kot je priznala, kupoprodajne pogodbe ni videla, a je storila, kar je bilo v njeni moči. Vendar je opozorila, da če prej omenjenih zavez v pogodbi ne bo, bo minister za gospodarstvo Metod Dragonja naslednji teden poklical nove lastnike in od njih zahteval enako.

Predsednica vlade je omenila, da je največje slovensko podjetje hrvaškemu tajkunu Ivici Todoroviću prodala prva vlada Janeza Janše. Kako poteka postopek prodaje, ki ga vodijo banke, se je po njenih besedah pričel ravno pod prvo Janševo vlado in ne njeno. Odhajajoča premierka je spomnila na izvor največjih težav slovenskega gospodarstva med letoma 2004–2008, ko so banke dajale kredite brez kritja, in dodala: »Zato se danes ukvarjamo s težavami bank in težavo z Mercatorjem.«

Izpostavila je tudi enega ciljev njene kandidature za predsednico vlade, in sicer ustaviti ljudi kot so Bavčar, Šrot, Kordež in Janša. »Vemo, kako je Janez Janša dovolil tajkunom, da brez denarja s poceni krediti odkupijo državno premoženje in ustvarijo težave, s katerimi se ukvarjamo danes," je dejala ob tem.

Premierka je tri tedne pred volitvami očitno obrnila ploščo, saj je še do nedavnega zavračala vmešavanje države v gospodarstvo, ko se je še aprila v intervjuju za Mladino spraševala, ali je potrebno nenehno vmešavanje politike v gospodarstvo.

Brez sklicevanja na trenutno politično dogajanje v državi seveda ni šlo.

Predsednica vlade je tako v izjavi še izpostavila novelo zakona o vladi, ki ga je v državnozborsko proceduro vložila njena poslanska skupina Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB). S to novelo bi bilo pravnomočno obsojenim posameznikom prepovedano opravljanje najvišjih funkcij v državi ali celo njeno vodenje.

»Zelo vesela bi bila, če bi nas pri tem podprl še en kandidat, ki želi biti predsednik vlade - Miro Cerar,« je ob tem dejala Bratuškova in nagovorila preostale poslanske skupine, da podprejo zakonsko novelo in sprejmejo zakon še pred julijskimi parlamentarnimi volitvami.

Cerarja je še pozvala, naj poda svoje mnenje, ali pravnomočno obsojeni posamezniki in zaporniki na Dobu smejo voditi in upravljati državo.