dv

, 10:00  |  Svet

Apetit Kitajcev vse večji in z njim tudi grožnja okolju

© Arhiv Mladine

Kitajsko povpraševanje po prašičjem mesu se je od leta 1993 podvojilo in poraba se še povečuje. Čeprav so povečali »proizvodnjo«, ponudba še kar ne dohaja povpraševanja, zato meso uvažajo iz ZDA, kjer so prevzeli tudi Smithfield, največjo prašičjo farmo na svetu. Kako profitirati od »povečanega apetita« Kitajcev, se ukvarjajo živinorejci na Novi Zelandiji, na Škotskem in drugod. Do leta 2030 naj bi Kitajska uvozila tretjino vse svetovne hrane, skoraj 30 odstotkov več kot leta 2007. Tudi zato, ker so njene kmetijske površine preveč onesnažene. Več>>

Prašičje meso ni edino, ki ga vse večji srednji sloj Kitajske jé na veliko. Nori so na svežega in prekajenega lososa, zaradi česar so si gojitelji teh rib na Škotskem do leta 2020 zastavili vzgojiti 210.000 ton na leto namesto sedanjih 150 tisoč ton, je pisal Guardian.

Ker načrt ne uspeva, se okoljevarstveniki bojijo, da bi ribogojnice, željne doseči zastavljene cilje, začele kršiti pravila varstva okolja, ki so jih sprejele po več izbruhih bolezni in onesnaženju morja z veterinarskimi kemikalijami. Med januarskimi poplavami je že zdaj, ob veljavni regulativi, v morje ušlo 150 tisoč lososov, ribogojci pa si prizadevajo za hitro povečanje števila ribogojnic ne glede na posledice.

Kitajci prispevajo tudi gospodarstvu Nove Zelandije, kjer je bilo kmetijstvo že leta 2007 odgovorno za polovico vseh toplogrednih izpustov države. Nova Zelandija je bila zaradi metana in ogljikovega dioksida, ki ga izločajo krave, uvrščena med deset največjih onesnaževalk.

Odgovor na vprašanje, kako zadostiti povečanim potrebam Kitajcev in hkrati okolja ne onesnaževati še bolj, so rejci goveda našli v bolj ekoloških, a do živali bolj krutih kravjih farmah. Selitev krav s pašnikov »pod strehe« naj Novozelandcem ne bi bilo preveč všeč, saj da je del njihove tradicije, da se krave pasejo na prostranih pašnikih.  Povečanje BDP-ja je seveda vredno več kot vsaka tradicija in čisto okolje.

Kot je poročala revija Mother Jones, Kitajci ne zaupajo nacionalnim proizvajalcem hrane in so pripravljeni plačati za alternativo.

Kitajska zemlja je namreč vse bolj onesnažena. Neprimernih za kmetijstvo naj bi bilo že 20 odstotkov površin. Onesnažene so vode, ki tudi usihajo zaradi namakanja in potreb industrije. Do leta 2030 naj bi zato uvozili tretjino vse svetovne hrane, poroča Quartz. Vprašanje je, kaj bo alternativa čez nekaj let, če se bodo za zadovoljitev prehranskih potreb Kitajcev tudi drugod znižali okoljevarstveni standardi. (dv)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.