STA, MM

 |  Svet

»Naš skupen cilj je jasen: Želimo Zahodni Balkan v EU«

Konferenca v Berlinu potrdila evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana

Nemška kanclerka Angela Merkel je sprejela predsednike držav in vlad Slovenije, Albanije, BiH, Kosova, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Črne gore in Srbije.

Nemška kanclerka Angela Merkel je sprejela predsednike držav in vlad Slovenije, Albanije, BiH, Kosova, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Črne gore in Srbije.
© Arhiv Mladine

Konferenca v Berlinu, na kateri so sodelovali voditelji in ministri sedmih držav z območja nekdanje Jugoslavije ter Albanije, je potrdila, da imajo vse države na območju, ki še niso članice EU, evropsko perspektivo. Pred članstvom v uniji jih čaka še veliko dela, saj morajo med drugim rešiti dvostranska vprašanja in okrepiti sodelovanje v regiji. Slovenijo so zastopali predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek ter ministra za zunanje zadeve in za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravljata tekoče posle, Karl Erjavec in Metod Dragonja. VEČ>>

Bratuškova je pred srečanjem pod vodstvom nemške kanclerke Angele Merkel konferenco označila za še en korak v pravo smer, za katero se zavzema tudi Slovenija - najprej politična stabilizacija razmer na območju, razvoj in približevanje EU. Menila je še, da je čas, da čim prej in čim bolj temeljito začnemo konkretno reševati težave na Zahodnem Balkanu in izrazila prepričanje, da lahko Slovenija, ki zgodovinsko pozna razmere na območju, pripomore k reševanju težav.

Konferenca je potekala v obliki treh ločenih srečanj. Na dopoldanski poslovni konferenci so se sešli ministri za gospodarstvo. Nemški minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel je uvodoma poudaril, da je prihodnost držav Zahodnega Balkana v EU. Ob tem je izpostavil, da se je blagovna menjava Slovenije in Hrvaške z Nemčijo izboljšala, odkar sta članici EU, gospodarstvom v regiji pa koristi tudi približevanje uniji.

Tudi predstavnik nemškega gospodarskega združenja za Srednjo in Vzhodno Evropo (OMV) Marcus Felsner je izpostavil, da je prihodnost Zahodnega Balkana v EU in da je že približevanje povezavi pozitivno vplivalo na gospodarstva v regiji. Kot je dejal, ne gre za "usmiljenje do revnih držav", temveč za to, da imata lahko od tega korist obe strani. Kot enega od pomembnih razlogov za okrepitev odnosov pa je omenil vse slabše odnose z Rusijo.

To je izpostavil tudi evropski komisar za energijo in podpredsednik Evropske komisije Günther Oettinger. Poudaril je, da mora energetska zunanja politika v Evropi "govoriti v en glas", da bo Evropa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dala vedeti, da s svojo politiko ne more več uspeti. Pri tem komisar velik potencial za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije vidi v jugovzhodni Evropi, med drugim v plinovodu, ki bi povezal Srednjo Azijo in države Zahodnega Balkana, med drugim Albanijo.

V prvem panelu poslovne konference so se ministri za gospodarstvo, med njimi tudi minister Dragonja, osredotočili na energetiko. Za območje bo zelo pomemben Transjadranski plinovod (TAP), po katerem bodo plin iz kaspijskega bazena dobavili na sever Grčije in v Albanijo, nato pa bo preko Jadranskega morja tekel v južno Italijo. To so poudaril ministri več držav, medtem ko je slovenski minister omenil energetsko strategijo Slovenije, ki izpostavlja obnovljivo energijo, pri čemer ima regija velik potencial pri vodni energiji. V Sloveniji izkoriščanje vodnih virov po njegovih besedah ovirajo nekateri standardi, predvsem okoljevarstveni.

V izjavi za slovenske medije pa je minister Dragonja izpostavil pomen železniške povezave München-Carigrad. Kot je pojasnil, je prioriteta glede železniške infrastrukture predvsem v modernizaciji tako za potniški kot tovorni promet."Slovenija ima tu vitalne interese, deloma zaradi svojih potreb deloma kot tranzitna država," je glede te železniške povezave še dejal minister. Zunanji ministri držav, ki sodelujejo na konferenci, so se popoldne sešli na srečanju z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem ter se dotaknili evropske perspektive in odprtih vprašanj v regiji.

Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem sprejela predsednike držav in vlad Slovenije, Albanije, BiH, Kosova, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Črne gore in Srbije. Osredotočili so se na politične razmere v regiji in regionalno sodelovanje ter sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so poudarili, da je za boljše sosedske odnose in večjo stabilnost v regiji treba kar najhitreje rešiti odprta dvostranska vprašanja. Zavzeli so se tudi za okrepitev medsebojnega sodelovanja in se strinjali, da je nujno okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Zavezali so se tudi k tesnejšemu sodelovanju na področju energetike.

Merklova je po srečanju z voditelji držav Zahodnega Balkana, Slovenije in Hrvaške poudarila, da imajo vse države območja evropsko perspektivo. Kot je dodala, jih čaka še veliko dela, na primer pri reševanju odprtih vprašanj. Ključno je tudi sodelovanje v regiji, katerega temelj so infrastrukturni projekti, je dejala.

"Naš skupen cilj je jasen: Želimo Zahodni Balkan v EU. To je v našem gospodarskem in geopolitičnem interesu," pa je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Po njegovih besedah se EU zaveda, da reforme v posameznih državah potekajo različno hitro, se pa dogajajo. Državam je obljubil novo pomoč EU, in sicer 12 milijard evrov med letoma 2014 in 2020. Albanski premier Edi Rama, ki je bil na novinarski konferenci predstavnik vseh povabljenih držav, je dejal, da gre za pomemben trenutek za Zahodni Balkan, česar se zavemo, če se spomnimo vsega prelivanja krvi na območju v zadnjih stotih letih.

Konferenca se je zaključila s skupno plenarno večerjo, na kateri so se visoki gostje seznanili z razpravami vseh treh srečanj in znova izmenjali mnenja. Tovrstna srečanja bodo potekala redno še najmanj do leta 2018. Prihodnje leto bo konferenco o zahodnem Balkanu gostila Avstrija, leto zatem pa Francija.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.