Naravne katastrofe samo lani razselile 22 milijonov ljudi

V letu 2013 je bilo več ljudi na novo razseljenih zaradi naravnih katastrof kot pa zaradi oboroženih konfliktov. Tajfuni, hurikani in druge naravne nesreče so v 119 državah povzročili razselitev 22 milijonov ljudi. Do teh nesreč prihaja tudi zaradi podnebnih sprememb, ki močno prispevajo k pogostosti in intenziteti ekstremnih vremenskih dogodkov. Moč narave smo občutili tudi v Sloveniji. Nedavne poplave so po prvih ocenah povzročile za več kot 13 milijonov evrov škode. Otoškim državam in priobalnim območjem pa podnebne spremembe predstavljajo eksistencialno grožnjo. Več>>

Raziskava Norveškega sveta za begunce je pokazala, da je zaradi nesreč in posledičnih razselitev najbolj trpela Azija – tajfuni, poplave in potresi na Kitajskem in na Filipinih so povzročili 12 od 20 največjih razselitev. Samo tajfun Haiyan na Filipinih, največja naravna katastrofa v letu 2013, je povzročil razselitev 4,1 milijona ljudi. Prizaneseno ni bilo niti Podsaharski Afriki, kjer so morali prebivalci domove zapustiti zaradi poplav v deževni dobi.

Tveganje za razselitev se je sicer od leta 1970 skorajda podvojilo. Temu so botrovali različni dejavniki. Zaradi podnebnih sprememb prihaja do okoljskih sprememb, kot je na primer višanje morske gladine, ki mnogo ljudi prisili, da zapustijo svoje domove. Podnebne spremembe so tudi vzrok vse pogostejših in vse bolj ekstremnih vremenskih pojavov. Na višjo stopnjo razseljenosti pa nenazadnje vpliva tudi rast populacije v urbanih območjih tistih držav v razvoju, ki so na potresno in poplavno bolj ogroženih območjih.

Napovedani trendi razselitev zaradi podnebnih sprememb so zaskrbljujoči, mednarodna skupnost pa nima ustreznih mehanizmov za zaščito oseb, razseljenih zaradi naravnih dejavnikov. Trenutne konvencije namreč begunca definirajo predvsem kot osebo, ki je bila prisiljena zapustiti dom zaradi nasilnega konflikta, preganjanja na podlagi rase, veroizpovedi, političnega prepričanja in podobno. Prav tako je status begunca pogojen s prečkanjem mednarodne meje, zato osebe, razseljene znotraj meja svoje države, pogosto ne dobijo ustrezne pomoči.

Pomanjkanje mednarodnopravnih mehanizmov za zaščito v takih primerih predstavlja velik problem. »Že okoli nas, v naši soseščini katastrofalne poplave uničujejo hiše, cele vasi. Toda pri nas se vode umaknejo, ljudje se vrnejo. V malih otoških državah, kjer so prebivalci najbolj ogroženi, pa se bojijo, da se ne bodo imeli več kam vrniti, ko bo prišlo do točke nevzdržnih bivalnih razmer,« pravi redni profesor katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Zlatko Šabič. »Te države opozarjajo na vztrajno višanje gladine morja in posledice, ki lahko v končni fazi pomenijo trajno izselitev iz otokov.«

Usodo prebivalcev enega takih otokov je dokumentiral tudi slovenski fotograf Ciril Jazbec. Kiribatom, revnemu otočju v Južnem Pacifiku, zaradi višanja morske gladine grozi izginotje.

Kot še poudarja Šabič, težave otoških državic kratkoročno ne predstavljajo varnostne grožnje mednarodni skupnosti, zato jim ta ne posveča dovolj pozornosti. »Dnevne politike dolgoročne napovedi ne zanimajo, zato je o kaki pripravljenosti mednarodne skupnosti resnično težko govoriti«.

Na posledice podnebnih spremembe opozarja tudi Svetovna meteorološka organizacija (WMO). V nedavnem poročilu so pokazali, da so koncentracije toplogrednih plinov v ozračju v letu 2013 dosegle rekordno raven. WMO poudarja, da svet nujno potrebuje nov globalni sporazum na področju ukrepanja proti podnebnim spremembam. Ta naj bi bil sprejet v Parizu naslednje leto.

Seveda pa tudi oboroženi konflikti ostajajo dejavnik, zaradi katerega so ljudje prisiljeni zapustiti svoje domove. Zaradi oboroženih konfliktov in nasilja je bilo v letu 2013 po vsem svetu razseljenih 33,3 milijona ljudi. Od tega je bilo novo razseljenih 8,2 milijona ljudi, kar je manj od deleža ljudi, ki so bili primorani zapustiti domove zaradi naravnih nesreč. Skupno število prisilno razseljenih je v letu 2013 tako prvič po 2. drugi svetovni doseglo 50 milijonov.