»Če bo ministrstvo za gospodarstvo v sedmih letih zamenjalo osem ministrov, bomo težko koga prepričali, da smo stabilno okolje«

Industrijska konkurenčnost Slovenije boljša, kot kaže poročilo Bruslja

Industrijska konkurenčnost Slovenije je boljša, kot kaže nedavno objavljeno poročilo Evropske komisije, ki temelji na razmeroma starih podatkih, je v Bruslju poudaril državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Janko Burgar. Slovenija je zato komisiji po njegovih besedah danes predlagala, naj poskuša v prihodnje bolj ažurno zajemati podatke. Komisijino poročilo o konkurenčnosti industrije je bila ena od tem, ki so jih obravnavali ministri EU, pristojni za konkurenčnost. Komisija v poročilu ugotavlja, da je Slovenija skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Malto in Ciprom v najslabši skupini članic z nizko konkurenčnostjo, ki stagnira ali pada. VEČ>>

To poročilo je po Burgarjevih besedah zelo dobrodošlo, saj pogled od zunaj vedno koristi, ker včasih bolj jasno pove, kje smo in kako lahko izkoristimo priložnosti okrog nas. A Slovenija je po njegovih navedbah danes opozorila, da nekateri kazalci temeljijo na razmeroma starih podatkih in da je dejansko stanje drugačno. Evropska komisija ugotavlja, da smo slabi in da še padamo, a v tem trenutku je stanje v Sloveniji takšno, da že tretje četrtletje zapored rastemo; "definitivno v tem trenutku Slovenija raste in raste hitreje od držav, ki so z nami v skupini", je poudaril Burgar in dodal, da so komisiji predlagali, da bi v prihodnje poskušala bolj ažurno zajemati podatke.

Stanje konkurenčnosti industrije v Sloveniji bodo predstavniki ministrstva za gospodarstvo komisiji po njegovih besedah podrobno predstavili od 13. do 15. oktobra, ko bo v Sloveniji misija Evropske komisije, ki bo ocenila uresničevanje evropskih priporočil za proračunsko in reformno ukrepanje. V prizadevanjih za izboljšanje industrijske konkurenčnosti je po Burgarjevih navedbah sicer ključno razdolževanje podjetij in nadaljevanje procesa privatizacije, ki pa mora biti družbeno odgovorna, ne zgolj s kratkoročnim učinkom na proračun. V sklopu evropskih priporočil Sloveniji je predvidena tudi vzpostavitev posebne delovne skupine, kot eden od ukrepov pri zagotavljanju tega, da se na področju prestrukturiranja in razdolževanja podjetij upošteva celotno poslovno okolje.

Posameznih primerov, na primer Elana, državni sekretar ni želel komentirati, je pa dejal, da se je prav danes na letalu srečal s predstavniki Cimosa in Družbe za upravljanje terjatev bank, ki so se šli na Evropsko komisijo pogovarjat o tem, kako in kdaj bodo predložili celoten program prestrukturiranja. V povezavi s privatizacijo je še izpostavil, da je treba posodobiti strategijo, ki jo je pripravil Slovenski državni holding (SDH), tako da bo zagotovljena družbena odgovornost in dolgoročno pozitivni učinki. Potencialnim investitorjem je treba dati po njegovih besedah jasen signal, da mislimo resno. "Če se bomo igrali, bomo izpadli zelo nekompetentno," je opozoril. Poleg tega komisija izpostavlja problem stabilnosti poslovnega okolja, ki je po besedah državnega sekretarja razmeroma preprosto rešljiv v primeru politične stabilnosti. "Če bo ministrstvo za gospodarstvo v sedmih letih zamenjalo osem ministrov, bomo težko koga prepričali, da smo stabilno okolje," je ponazoril.

Primer dobre prakse je po Burgarjevih navedbah Renault, ki ocenjuje Slovenijo kot stabilno državo ne glede na politične menjave. Strateški investitorji Slovenijo še vedno vidijo kot stabilno državo, kar se tiče poslovnega okolja, je pa bil tudi danes poudarjen pomen preverjanja zakonodajnih aktov na področju konkurenčnosti, je še dodal. Slovenija bo po besedah državnega sekretarja s 1. januarjem prihodnje leto začela izvajati presojo vplivov na gospodarstvo pri pripravi celotne zakonodaje.