Darja Kocbek 

, 07:30  |  Svet

Demokracija izginja

Demokracija izginja, v našem globaliziranem svetu nastajajo nove oblike kolonizacije, ljudje imajo nad odločitvami, ki vplivajo na svobodo in blaginjo, vse šibkejši nadzor. To je mogoče in je treba ustaviti, na portalu Truthout pišeta Lorenzo Del Savio in Matteo Mameli. Z vse večjo globalizacijo gospodarstva mnoge pomembne odločitve, ki vplivajo na svobodo in blaginjo ljudi, ki živijo v eni državi, sprejemajo politiki, sodniki ali birokrati v drugi državi. Več>> 

Nemški politiki so recimo v zadnjih letih sprejeli pomembne odločitve, ki vplivajo na življenje Grkov, Grki pa ne morejo nadzirati dejanj nemških politikov. Zvezni sodnik v New Yorku je letos sprejel pomembne odločitve glede poplačila terjatev, ki jih imajo hedge skladi do argentinske države. Te odločitve ameriškega sodnika pomembno vlivajo na življenje Argentincev, Argentinci pa nimajo možnosti, da bi lahko nadzirali dejanja ameriških zveznih sodnikov.

To ni nič novega, saj iz zgodovine vemo, da lahko ima majhna skupina ljudi iz ene regije na planetu prek kolonizacije velikanski negativen vpliv na svobodo in blaginjo velike skupine ljudi v drugi regiji na planetu. Danes smo priča novim oblikam kolonizacije, kjer imajo ljudje v državah, ki veljajo za demokratične, vse manj nadzora.

Demokracija izginja zaradi naraščanja števila zelo velikih korporacij. Po podatkih inštituta Transnational je med 100 največjimi gospodarstvi na svetu 60 držav in 40 korporacij. Če primerjamo prihodke podjetij in bruto domači proizvod držav, ugotovimo, da imajo podjetja, kot sta Shell in Walmart, višje prihodke kot Avstrija, Argentina, Južna Afrika, Grčija, Irska, Portugalska in številne druge države. Podjetja sprejemajo številne odločitve, ki vplivajo na ljudi povsod po svetu. Hkrati pa ljudstvo tako rekoč ne more nadzirati podjetij.

Korporacije lahko selijo svoje vire in sedeže iz države v državo glede na to, kje lahko ustvarijo najvišje dobičke. Ogromne vsote denarja, ki jih obračajo, lahko porabljajo za lobiranje, tako da tudi v demokratičnih državah izvoljeni predstavniki in regulatorji pogosto postavljajo na prvo mesto interese korporacij, ki so v konfliktu z interesi navadnih državljanov.

Velika podjetja so vedno imela veliko politične moči, a sedanje korporacije so ta vpliv prenesle na novo raven, kar se odraža v izginjanju demokracije v državah, kjer so vsaj nekaj desetletij v drugi polovici 20. stoletja ljudje imeli neke vrste trden nadzor. Velike korporacije postajajo nova oblika kolonialne sile.

Demokracija izginja tudi zaradi bank in finančnih ustanov, ki so »prevelike, da bi smele pasti« in so jih vlade po izbruhu krize leta 2008 reševale z davkoplačevalskim denarjem. Posledica tega reševanja je porast zadolženosti držav, ki jo politiki sedaj skušajo znižati s politiko varčevanja, ki ima hude posledice za navadne državljane. Reševanja so bila izvedena tako, da so zagotovila koristi bankam in finančnim institucijam brez upoštevanja interesov navadnih državljanov, ki so ta reševanja plačali. Državljani teh reševanj niso mogli preprečiti.

Z reševanjem bank sta prišli na dan tudi dve strategiji, ki ju vlade v demokratičnih državah uporabljajo vse bolj pogosto. Prva je, da je treba ukrepati hitro, zato ni časa, da bi ljudi vprašali za mnenje. Druga strategija se nanaša na podrobnosti odločanja, za katere pravijo, da so preveč zahtevne, da bi jih ljudje lahko razumeli. Ljudje naj bodo zato tiho in prepustijo odločanje drugim. Gre za strategiji, katerih namen je odpraviti nadzor ljudstva nad političnimi odločitvami. Takšne strategije že od nekdaj uporabljajo vladarji povsod po svetu, v demokracijah in tam, kjer ni demokracije. Danes se te strategije uporabljajo dnevno, pogosto brez pravega razloga.

Vlade so pri sprejemanju političnih odločitev vse bolj pripravljene postaviti na prvo mesto interese finančnih trgov tudi v času, ko ti niso v krizi. Nemška kanclerka Angela Merkel je to jasno povedala: Odločitve demokratično izvoljenih vlad in parlamentov je treba omejiti s potrebami finančnih trgov. Kot mnogi drugi voditelji sodobnih demokratičnih držav, je Merklova pripravljena odpraviti demokracijo v korist muhastemu obnašanju finančnega sveta.

Demokracija izginja tudi zaradi internacionalizacije politike. Vse več odločitev, ki vplivajo na življenje ljudi, je sprejetih na mednarodni ravni v okviru Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Svetovne trgovinske organizacije (WTO), na zasedanjih voditeljev dvajsetih najbolj razvitih in najhitreje rastočih držav (G20), na zasedanjih voditeljev najbolj razvitih držav (G8), na zasedanjih Evropskega parlamenta, Evropskega sveta, Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB)… Ta mednarodna telesa se med seboj zelo razlikujejo, skupno pa jim je, da niso pod nadzorom ljudstva. Ta na mednarodni ravni dejansko ni mogoč oziroma bi ga bilo izredno težko izvajati.

V Evropi je prenos suverenosti na evropske institucije povzročil drastično in izredno hitro zmanjšanje možnosti ljudi za nadzor nad političnim odločanjem v EU. V mnogih evropskih državah je bil nadzor ljudstva nad politiko močan, zlasti v primerjavi z drugimi državami po svetu. S prenosom suverenosti na evropske institucije to ne velja več. Pomembna komponenta prenosa suverenosti je prenos monetarne suverenosti s prevzemom evra.

V območju evra demokracija izginja veliko hitreje kot drugod. Evropska unija, o kateri so navadni državljani sanjali kot o demokratični tvorbi, ki temelji na miru in sodelovanju, ubija evropsko socialno demokracijo. Najbolj nazorno se je to pokazalo leta 2011, ko je takratni predsednik grške vlade George Papandreou najprej napovedal referendum o novem svežnju varčevalnih ukrepov, ki so jih mednarodni posojilodajalci zahtevali za novo reševalno pomoč Grčiji, potem pa ga je pod pritiskom voditeljev drugih članic in investitorjev odpovedal. Tako so zagotovili, da je bil dogovor o novem svežnju pomoči sklenjen v interesu posojilodajalcev, ne Grkov, ki so zaradi varčevalnih ukrepov vse bolj revni.

Lorenzo Del Savio in Matteo Mameli pravita, da je nadzor ljudstva mogoče zmanjšati, demokracija lahko izgine, ne izgine pa moč. Če se nadzor ljudstva zmanjša ali ukine, nekdo drug dobi moč. Izginjanje demokracije omogoča povečanje moči tistih, ki kontrolirajo velike korporacije in finančne družbe, ki jim prinašajo dobičke. Omogoča tudi povečanje moči politikov, regulatorjev in birokratov, ki uresničujejo interese tistih, ki imajo v rokah moč, namesto da bi uresničevali interese navadnih ljudi.

Demokracija izginja, a ni nujno, da je tako. Izginjanje demokracije je mogoče in potrebno ustaviti. Ljudje lahko dobijo nazaj moč, ki jim legitimno pripada.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.