ECB o pripravi dodatnih ukrepov

Svet Evropske centralne banke (ECB) na zasedanju po pričakovanjih ni posegel v ključno obrestno mero, ki ostaja na rekordno nizki ravni 0,05 odstotka. Po zasedanju pa je prvi mož ECB Mario Draghi dejal, da je osebju ECB in ustreznih odborov v sistemu nacionalnih bank evrskega območja naložil, naj pravočasno pripravi dodatne ukrepe, če bi razmere v območju evra to zahtevale.

Člani Sveta ECB so soglasni v svoji nameri, da bodo še naprej pozorno spremljali razmere in po potrebi sprejeli dodatne nekonvencionalne ukrepe v okviru svojega mandata, če bo obdobje nizke inflacije trajalo predolgo, zato so tudi naložili pripravo dodatnih ukrepov, če bi bili ti potrebni. A vse več analitikov je prepričanih, da se bo ECB v boju proti grozeči deflaciji slej ko prej poslužila t.i. kvantitativnega sproščanja oz. zagona novega programa za nakup državnih obveznic in obveznic podjetij. Draghi je dejal, da člani sveta tokrat niso govorili o specifičnem instrumentu za naprej. Prepričan je, da bodo trenutni ukrepi učinkovali in da bi bilo prehitro govoriti o kvantitativnem sproščanju. Postavlja se tudi vprašanje, ali bi bilo to v skladu z mandatom ECB. "Če ne financiramo držav, je to v okviru mandata," je prepričan Draghi.

ECB, osrednja denarna ustanova v območju evra v boju proti nizki inflaciji in šibki gospodarski rasti, je sicer oktobra začela kupovati krite obveznice centralnih in poslovnih bank, ta mesec pa bo začela kupovati še finančne instrumente, zavarovane s premoženjem, npr. hipoteke in avtomobilska posojila. Draghi je prepričan, da bosta imela programa skupaj s ciljno usmerjenimi dolgoročnimi operacijami refinanciranja, ki jih je ECB začela izvajati v minulih mesecih in bodo potekale do junija 2016, pomemben vpliv na spodbujanje gospodarske rasti, kreditiranja, na srednji rok pa tudi na zvišanje inflacije in njeno približevanje srednjeročnemu cilju ECB.

Pred kratkim smo v Mladini poročali, da se ECB seli v novo stavbo, ki bo stala 1,2 milijarde evrov.>>

Draghi je poudaril, da pri načrtovanju ukrepov upoštevajo izkušnje drugih centralnih bank po svetu, a je hkrati opozoril, da se učinki kvantitativnega sproščanja razlikujejo glede na začetne pogoje, ob katerih se določene centralne banke odločijo za takšen ukrep. Veliko razlik je bilo že v primeru ameriške in britanske centralne banke, npr. v velikosti programa in strukturi kapitalskih trgov. "Ukrepi morajo biti učinkoviti. Njihove izkušnje so nam v razmislek, kako narediti ukrepe čim bolj učinkovite," je dejal. Poleg tega je opozoril, da samo monetarna politika ne bo dovolj za uspeh. "Druge politike morajo prav tako pomembno prispevati k temu," je dejal in spomnil na nujnost reform na trgu dela ter pospešitev izboljšanja poslovnega okolja v več državah. Obregnil se je tudi ob vprašanje fiskalnih politik. "Države z neravnotežji ne bi smele izničiti že narejenega napredka in bi morale spoštovati pakt stabilnosti in rasti," je dejal.