Naseljevanje beguncev v nekdanja koncentracijska taborišča?

Nemško mesto Augsburg je zaradi prostorske stiske želelo eno od podružnic nekdanjega koncentracijskega taborišča Dachau spremeniti v center za begunce. Iskalci azila bi tako živeli na kraju, kjer je bilo pod nacističnim režimom zasužnjenih in ubitih na tisoče ljudi. 

Predlog po poročanju Bayerischer Rundfunka ni dobil podpore zvezne dežele Bavarske, nad čemer je župan Augsburga razočaran, saj je prepričan, da so našli dobro rešitev.  Kot piše Rick Noack v Washington Postu, pa Dachau ni edino koncentracijsko taborišče, ki so ga želeli spremeniti v bivališče za prosilce za azila. Januarja so podobno predlagali v mestu Schwerte, kjer so begunci v 90. letih prejšnjega stoletja v eni od podružnic nekdanjega taborišča Buchenwald že bivali. Birgit Naujoks, predstavnica lokalnega odbora iskalcev azila, je glede tovrstnih namestitev skeptična. »Uporaba nekdanjih koncentracijskih taborišč za centre za begunce vzbudi asociacije na uporabo prostorov v času nacističnega režima, ko so bili ljudje tam prisilno zadržani.«  

Župan Schwerta je dejal, da zaradi naraščajočega števila prosilcev za azil v Nemčiji kratkoročno ni nobenih drugih rešitev. Po njegovih besedah prostor, namenjen beguncem, ni v vojašnicah nekdanjega taborišča, ampak v stavbi, ki je bila po drugi svetovni vojni zgrajena na kraju, kjer je bilo taborišče.

Nemčija je namreč prejemnica največ prošenj za azil v Evropski uniji in ji primanjkuje namestitev za iskalce. Mestne oblasti tako težavo rešujejo z nenavadnimi alternativami, kot so prazna skladišča, vojašnice in šotori.

Kritiki sicer pravijo, da je debata o namestitvi beguncev na prizorišča nekdanjih koncentracijskih taborišč nepotrebna in usmerja pozornost stran od veliko bolj zaskrbljujočih problematik, kot so na primer protesti protiislamističnega gibanja Pegida. Noack piše, da so bili v letu 2014 centri za begunce v Nemčiji napadeni kar 150-krat, najverjetneje s strani desničarskih skrajnežev. Ob tem pa citira nemški časnik Handelsblatt, ki je zapisal, da težava ni zgolj naseljevanje beguncev v nekdanjih taboriščih smrti – veliko bolj zaskrbljujoča se jim zdi uporaba propadajočih stavb, kontejnerjev in šotorov, ki ljudem ne omogoča dostojnega življenja in ne spodbuja asimilacije.