Združena levica želi odpisati dolgove najrevnejšim

Poslanska skupina Združene levice (ZL) je pripravila osnutek zakona o enkratnem odpisu dolga najranljivejšim. Gre za odpis dolgov v dejavnostih, ki pokrivajo elektriko, plin, ogrevanje, komunalne storitve, najemnine za stanovanja in telekomunikacijske storitve. V ZL poudarjajo, da je predlog dober za obe strani, saj najrevnejšim daje možnost novega začetka, podjetjem pa možnost enostavnega in poceni očiščenja bilanc. Država bi namreč podjetjem v zameno za izbris priznala davčne olajšave. Da ne bi prihajalo do zlorab, so v ZL predvideli več varovalk.

Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je opozoril, da je na račun varčevanja oziroma reševanja gospodarske in finančne krize zadnjih sedem let v Sloveniji trpela sociala.

Posledično pod pragom revščine živi že 291.000 ljudi, od tega 55.000 otrok. Vse več ljudi ne zmore plačevati osnovnih življenjskih stroškov, kot so komunalne storitve, električna energija, račun za mobilni telefon, RTV-prispevek, je dodal. Po njegovih besedah ima na primer Simobil zaradi uporabnikov, ki niso sposobni poravnati položnic, trenutno odprtih 214.00 računov v višini 22 milijonov evrov, RTV Slovenija pa beleži pet odstotkov naročnikov, ki s plačilom prispevka zamujajo več kot 180 dni.

ZL je v tej luči po zgledu Hrvaške, Madžarske, Makedonije in Islandije pripravila osnutek zakona o enkratnem odpisu dolgov najranljivejšim. Ta omogoča odpis dolgov v dejavnostih, ki pokrivajo elektriko, plin, ogrevanje, komunalne storitve, najemnine za stanovanja in telekomunikacijske storitve. O primeru odpisa dolgov na Hrvaškem smo pisali tudi v Mladini. 

Za odpis bi lahko kandidirali dve kategoriji ljudi: prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter vsi, ki so v zadnjih 12 mesecih v povprečju prejemali manj kot 593 evrov neto mesečno.

Da ne bi prihajalo do zlorab, so v ZL predvideli več varovalk. Tako se denimo za odpis ne bi mogel potegovati nekdo, ki ima več kot eno nepremičnino. Demotivacijo in špekulacije glede nadaljnjega plačevanja položnic se medtem skuša preprečiti tako, da bi bili lahko odpisani le dolgovi, ki so zapadli do 31. decembra lani.

Postopek odpisa bi po besedah vodje poslanske skupine ZL potekal v treh fazah. V prvi fazi bi Finančna uprava RS (Furs) podjetja pozvala h kandidaturam za odpis, ta pa bi se prijavila. ZL rok za to v osnutku zakona postavlja konec avgusta. V drugi fazi bi prebivalci oz. gospodinjstva predložili ustrezna dokazila, da se za to lahko potegujejo, v tretji fazi pa bi prišlo do odpisa.

Podjetja naj bi bila za odpis zainteresirana zato, ker bi jim država priznala davčne olajšave. V višini odpisanega zneska bi bila namreč oproščena plačila davka od dohodka pravnih oseb in davka na dodano vrednost (DDV). Poleg tega bi lažje odpisala dolgove in počistila bilance. To je sicer mogoče že po obstoječi zakonodaji, a je zaradi predvidenega postopka izdajanja opominov, predlogov za izvršbe in dokazovanja, da te niso mogoče, zapleteno in drago. »Podjetja se zato te prakse ne poslužujejo, dolgovi pa se akumulirajo v bilancah - kot pri Simobilu,« je dejal Mesec.

Združena levica sicer pričakuje podporo koalicije. V vrstah SD, DeSUS in deloma tudi SMC jo je bilo zaznati že, ko so na matičnem odboru v DZ februarja pripravo tovrstnih sprememb predlagali vladi, a so bili zavrnjeni, ker niso bili dovolj konkretni, je opozoril Mesec. »Zato smo naredili korak naprej in pripravili konkreten zakon,« je povedal. Spomnil je še, da je SMC v predvolilnem času napovedovala bolj socialno politiko.