Trump razjezil še republikance

Ameriški milijarder Donald Trump, republikanski predsedniški kandidat, je zopet govoril in šele nato mislil. Ko je v Iowi podcenjujoče govoril o vojaški preteklosti republikanskega predsedniškega kandidata Johna McCaina je tokrat očitno dregnil, kamor ne bi smel. Senator iz Arizone je namreč vojni heroj, ki je bil več kot pet let ujetnik v Vietnamu, kjer so ga mučili. »On ni vojni heroj. On je vojni heroj, ker so ga ujeli. Všeč so mi tisti, ki jih niso ujeli,« je dejal Trump in si prislužil takojšnje kritike večine ostalih predsedniških kandidatov.

Nekdanji teksaški guverner Rick Perry, ki je tudi vojni veteran, je dejal, da Trump nima značaja, ki je potreben za Belo hišo in zahteval opravičilo. Senator s Floride Marco Rubio je Trumpove besede označil za absurdne in je mnenja, da zaradi tega ne more postati vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA. Oglasile so se tudi veteranske organizacije, prav tako pa tudi vodstvo stranke, ki pravi, da v njihovih vrstah ni prostora za tiste, ki omalovažujejo hrabre vojake.

Trump se ne želi opravičiti. »Govoril bom, kar hočem.« Meni, da je s svojimi izjavami uspel opozoriti na težave vojnih veteranov, na kar je ponosen. Za McCaina je ponovno dejal, da kot politik le govori, ne naredi pa ničesar. V pogovoru za NBC je po spornem govoru pojasnjeval, da je McCain zelo pogumen, kljub temu pa sam pogreša omembo vojakov, ki jih niso ujeli.

Clintonova zmedo v vrstah nasprotnika izkorišča podobno kot po Trumpovih izjavah o mehiških priseljencih. V nedeljo je sporočila, da je prava sramota, da so se Trumpovi republikanski nasprotniki šele sedaj začeli oglašati s kritikami. S tem je ciljala na odziv na besede Trumpa ob najavi kandidature, ko je govoril o zajezitvi prihoda mehiških emigrantov in jih označil kot kriminalce in posiljevalce. Takrat ga je po nekaj dneh kritiziral zgolj Jeb Bush. Kasneje je sicer Trumpov odnos do priseljencev kritiziralo še nekaj drugih kandidatov, večina pa je bila skupaj z vodstvom republikanske stranke zadržana.

V primeru Busheve osvojitve nominacije bo republikance najverjetneje podprlo dovolj Latinoameričanov za resno tekmo proti najverjetnejši demokratski kandidatki Hillary Clinton. Trn v peti bo v tem primeru zopet Trump, saj je s svojimi izjavami navdušil dovolj republikanskih volivcev, ki mu lahko stojijo ob strani tudi, če ga stranka ne imenuje za kandidata. V tem primeru bi se lahko odločil za neodvisno kandidaturo.

Republikanski analitiki so prepričani, da bi to pomenilo zmago demokratov oziroma Clintonove. Podoben scenarij se je odvil leta 1992, ko je demokrat Bill Clinton premagal republikanca Georga Busha starejšega tudi po zaslugi neodvisnega kandidata Rossa Perota, ki je republikancem odnesel znaten del glasov.