Madžarska krepi obmejno policijo, Slovaška izbirčna pri beguncih

Madžarska vlada je ugotovila, da je 3,5 metrov visoka in 175 kilometrov dolga ograja nekoristna, zato so se odločili, da ustanovijo in na mejo napotijo posebno policijsko enoto, s katero bodo še dodatno zavarovali mejo. Kljub vsemu so ograjo pred časom dodatno okrepili in jo na nekaterih mestih podvojili. Zgražanje nad potezo madžarskih oblasti je vsesplošno, zadnji, ki je izrazil nestrinjanje s tako potezo, je srbski premier Aleksander Vučić. Izjavil je, da ga ne bi presenetilo, če bi nekdo skozi ograjo napeljal še električni tok.

Madžarska vlada ni sporočila, koliko jih bo celotna akcija stala. Za gradnjo ograje so porabili že več kot 21 milijonov evrov. Premier Viktor Orban, ki promovira in spodbuja varčevanje, se s tem zagotovo ne ponaša. Po dostopnih podatkih namreč stopnje števila beguncev niso zmanjšali. Tako ograja sedaj stoji bolj kot opomin na neuspeli poizkus. Tudi populistična akcija in gonja proti beguncem, ki jo je Orban zagnal letos, ne prinašata večjih uspehov. Imajo celo nasproten učinek. Več protipriseljenskih plakatov so uničile različne madžarske civilno-družbene organizacije, veliko Madžarov raje pomaga beguncem, kot po njih pljuva. Opozicija Orbana obtožuje, da s hujskanjem in ksenofobijo pod preprogo pometa korupcijske škandale in vse večjo revščino v državi. Forint že dalj časa zgublja vrednost v primerjavi z evrom, madžarsko gospodarstvo ni v razcvetu.

Tudi slovaška vlada si ne želi beguncev. Izjavili so, da so sicer pripravljeni sprejeti 200 beguncev iz Sirije, a le tiste, ki so kristjani. Muslimanov ne želijo, z obrazložitvijo, da na Slovaškem ni nobene mošeje, to pa naj bi bila ključna ovira pri integraciji. Slovaki EU tudi prepričujejo, da so nezanimivi za begunce, ker predstavljajo le tranzitno državo. Podobno taktiko je izbrala tudi VB, ko je EU odpravila omejitve dela bolgarskim in romunskim delavcem. Tako so v začetku leta 2014 organizirali kampanjo, ki je Bolgare in Romune prepričevala, da je v VB neugodno podnebje, slaba hrana …  Tudi Nemčija se je odločila za propagandno kampanjo. Da bi ustavili begunski val z zahodnega Balkana, so v teh državah pričeli objavljati celo plačane oglase, ki potencialne migrante opozarjajo, da v primeru ekonomske emigracije »nimajo nobenih možnosti«, da bi ostali v Nemčiji.

Nekaj pomikov v korist beguncev je možno zaznati. Francoski notranji minister in notranja ministrica VB sta v Calaisu podpisala sporazum, ki naj bi urejal predvsem vprašanja boja proti mrežam tihotapcev ljudi, trgovini z ljudmi in nezakonitemu priseljevanju. Sporazum naj bi izboljšal izjemno slab sistem humanitarne pomoči za migrante. V Calaisu začasno živi okoli 5000 beguncev, večina jih prebiva kar na ulici in v začasnih taborih, Francija jim ne nudi nikakršne oskrbe. 

Veliko ljudi nesrečo beguncev izkorišča v svojo korist. Tako so cene za begunce v Srbiji dvakrat večje kot za domačine. Marsikdo za prevoz do madžarske meje plača okoli 500 evrov, cene vseh osnovnih potrebščin so podvojene. Srbija v Beogradu beguncem ne nudi posebne pomoči beguncem, četudi je premier Vučić obljubil, da bodo do konca leta odprli nov azilni center. Tako trenutno večina še vedno prebiva po parkih in na ulici.