Beguncev v Evropo in Nemčijo bo »bistveno več«

Vse napovedi o številu beguncev, ki bodo še letos prišli v Evropo, so se izkazale za neutemeljene. To je moral priznati tudi nemški minister za notranje zadeve Thomas de Maiziere, ki je dejal, da se bo morala Nemčija letos pripraviti na bistveno večje število beguncev. »Nemški javnosti bi rad povedal, da bo število beguncev bistveno večje, kot pa smo to ocenjevali doslej,« je po poročanju nemškega Die Welta dejal nemški notranji minister. Do sedaj je nemški zvezni urad za migracije ocenjeval, da bo še v tem letu v Nemčijo prišlo okoli 450.000 prosilcev za azil, po zadnjih ocenah pa naj bi v Nemčijo še letos prišlo okoli 600.000 beguncev. Večina jih prihaja iz Sirije, Iraka, Afganistana, Pakistana in drugih držav, v katerih že dolga leta potekajo spopadi in državljanske vojne.

Val beguncev se je povečal še zlasti po lanskoletnih večjih uspehih Islamske države v Siriji in Iraku. Nemčija si zato prizadeva za to, da bi se begunci čim bolj enakomerno porazdelili po vsej Nemčiji. Več kot 90 odstotkov vseh stroškov za begunce je v Nemčiji v tem trenutku na ramenih posameznih zveznih dežel in občin, takšen položaj pa je po oceni lokalnih politikov »dolgoročno nevzdržen«. Notranji minister Nemčije je ostro kritiziral tudi dejstvo, da okoli 40 odstotkov beguncev v Nemčijo prihaja iz balkanskih držav, predvsem Makedonije, Kosova, Srbije in BiH, kjer ne potekajo nikakršne vojne in to označil kot »sramoto za Evropo«. Da bi ustavili begunski val so v teh državah pričeli objavljati celo plačane oglase, ki potencialne migrante opozarjajo, da v primeru ekonomske emigracije »nimajo nobenih možnosti«, da bi ostali v Nemčiji. Nemčija namerava zato deportirati 94.000 beguncev iz balkanskih držav.

Dramatična poročila pa prihajajo tudi iz Grčije, Turčije, Makedonije in Srbije. V Grčiji in Turčiji se trenutno nahaja okoli štiri milijone beguncev, za katere v Visokem komisariatu za begunce pričakujejo, da bodo nadaljevali svojo pot proti severu Evrope. Doslej so bile ocene števila beguncev manjše, po poročanju Deutche Welle pa nove ocene »navajajo ogromne številke, ki sčasoma postajajo še večje«. V nekaterih nemških mestih so zato že postavili prava šotorska naselja.

V Turčiji naj bi bilo okoli 2,5 milijona beguncev, v Grčiji pa 1,5 milijona beguncev. Mediji poročajo o tisočih migrantih, ki v makedonski Gevgeliji vstopajo v vlakovne kompozicije vlaka, ki je iz Grčije namenjen v Srbijo. Številni begunci v vlaku dobesedno visijo skozi okna. Po prihodu v Beograd običajno nadaljujejo svojo pot naprej proti Madžarski in drugim državam članicam EU. Ivan Geringov, podpredsednik komisariat za begunce v Srbiji za težek položaj glede beguncev obtožuje oblasti v Makedoniji in Grčiji, ki ne spoštujejo svojih obveznosti do beguncev, pač pa ta »vroč krompir« samo prestavljajo drugim državam. Tudi v Srbiji ocenjujejo, da bo val beguncev samo prečkal Srbijo, begunci pa bi se lahko v večji meri v Srbiji lahko ustavljali le jeseni in pozimi, ko se bodo zaradi vremenskih razmer, blata in snega verjetno dalj časa zadrževali na njenem ozemlju.

Visoki komisariat OZN za begunce (UNHCR) je sporočil, da bo zaradi velikega števila beguncev oblastem v Srbiji povečal pomoč. Po podatkih UNHCR-a mejo med Makedonijo in Srbijo dnevno prehaja okoli 2000 beguncev, okoli polovica pa se jih evidentira v sprejemnem centru v Preševu. Vse več je tudi otrok, družin z dojenčki in starcev. UNHCR je sicer pohvalil ravnanje Srbije, ki je pokazala »solidarnost« z begunci iz Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter ravnanje državnih organov ocenil kot primer, ki bi moral služiti tudi drugim državam v Evropi. Od začetka dela centra v Preševu pred mesecem dni se je v njem že registriralo 30.000 beguncev, ki so izrazili željo, da zaprosijo za azil. Beguncem se brezplačno razdeljujejo hrana, voda in zdravila. Od 1. januarja pa do danes je v Srbijo prišlo že okoli 80.000 beguncev, to število pa se bo v prihodnjih mesecih še povečalo. Večina jih bo odšla naprej, proti Madžarski in Hrvaški. V Madžarski je letos 90.000 beguncev zaprosilo za azil, od tega pa jih okoli 60.000 prihaja iz Sirije, Iraka, Pakistana in Afganistana – držav, v katerih so zahodne države na čelu z ZDA v preteklih dveh desetletjih neposredno ali posredno večkrat intervenirale z namenom zagotovitve »miru in stabilnosti«. Begunce, ki bežijo zaradi nasilja v svojih državah pa v številnih evropskih državah kljub temu še zmeraj nepravilno označujejo kot »migrante«, ne pa s pravim imenom – begunci.