ZDA končale program šolanja »zmernih upornikov«

Ameriška vlada se je odločila, da konča s programom novačenja in urjenja t. i. zmernih upornikov v Siriji. Ta program je sicer dal izjemno slabe rezultate; ostanki enot, ki jih je šolala CIA, pa so bili prejšnji teden tudi tarča ruskih napadov z bombniki. Spremembo je napovedal obrambni minister Ashton Carter, nato pa jo je komentiral tudi predsednik Barack Obama. Carter je dejal, da ni bil »zadovoljen s prvimi napori« programa ter da si vlada prizadeva, »da bi na druge načine dosegla iste strateške cilje.«

Viri v Pentagonu so potrdili, da se bo zato končal 500 milijonov dolarjev vreden program zbiranja in šolanja upornikov, ki danes poteka v Jordaniji, Katarju, Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih. Namesto tega bodo z ameriškim denarjem šolali samo manjšo skupino izvidnikov, ki jih bodo naučili predvsem nekaterih taktičnih spretnosti in rokovanja z opremo: na primer, kako ameriškim in drugim letalom označiti tarče ter zahtevati zračne napade.

Politični analitik Dan Glazebrook je v odzivu na to novico za RT dejal, da je bilo že nekaj časa jasno, da bo v ameriškem neuspešnem programu nekaj potrebno spremeniti, saj je bilo »iskanje zmernih upornikov zmeraj in iz cele vrste razlogov čista fantazija«, hkrati pa ni tudi »nič zmernega pri oblikovanju milice, ki gre nato pobiti čim večje število policistov in vojakov neke suverene države, pa še to samo v najboljšem scenariju, če bi res napadali samo policiste in vojake ...«

Znano je, da je septembra letos senator Jeff Sessions pravkar ukinjen program, v katerem je za 500 milijonov dolarjev ameriška koalicija izšolala samo »štiri ali pet« t. i. zmernih upornikov ocenil kot »popolno polomijo«. Tudi senator John McCain je kritiziral strategijo predsednika ZDA Baracka Obame ter enoletno neuspešno zračno kampanjo ZDA in dejal, da je »leto dni po začetku kampanje nemogoče reči, da Islamska država izgublja in da mi zmagujemo. In če v takšni vojni ne zmagujete, potem izgubljate,« je dejal McCain.

Odločitev Baracka Obame o zaustavitvi programa je bila sporočena samo dan zatem, ko se je na njegovi mizi znašel predlog proračuna Pentagona, ki je za »upornike« v Siriji – ki so jih v tem tednu zelo uspešno našle tudi rakete in bombe ruskih zračnih sil – predvidenih 600 milijonov dolarjev. V skladu s prvotnim načrtom iz decembra lani naj bi ZDA letos izšolale najmanj 5400 upornikov in še 15 tisoč v naslednjih treh letih. Na koncu pa jih je v skladu s programom ostalo na voljo samo »štiri ali pet«, vsi ostali pa so prestopili na stran Al Kaide in Islamske države.

O tem smo podrobno pisali tudi na straneh spletne Mladine. Tu so opisane vse težave programa, ki ga je ameriški predsednik na koncu ukinil. Da je s programom nekaj narobe, je bilo sicer jasno že mesec dni, potem ko je januarja letos celotna enota Svobodne sirske armade prestopila na stran al Nusre. Na ta način je v zadnjih mesecih na stran Islamske države prestopilo preko 3000 vojakov Svobodne sirske armade. Tedaj se je sirska uporniška skupina Harakat al-Hazm, ena od skupin, ki so se borile proti predsedniku Bašarju al Asadu in ki ji je Bela hiša najbolj zaupala, zlomila, ko so njeni aktivisti na spletu objavili sporočilo, napisano s strani njenih poveljnikov na fronti, ki so razpustili svoje enote ter jih usmerili v brigade, »ki so v zavezništvu z večjo uporniško skupino, ki ji Washington ne zaupa«. Na podoben način je znana Divizija 30 »izdala ZDA in predala orožje veji Al Kaide v Siriji. Teroristom Islamske države so predali veliko količino orožja, srednjega orožja in tovornjakov. Tako so ZDA v Siriji pravzaprav oborožile – svoje nasprotnike.

General Lloyda Austina III, vodja osrednjega poveljstva ZDA, je pred senatnim odborom za oborožene sile v ZDA nato dejal, da so ZDA porabile okoli 500 milijonov dolarjev, na koncu pa naj bi ostalo samo »za pest« tistih, ki so končali program in se še vedno borijo znotraj Sirije. »Govorimo o štirih ali petih«, je dejal general. Ni mislil na tisoče – mislil je na to, kar je povedal, na samo štiri ali pet upornikov - izšolanih za 500 milijonov dolarjev.

Zelo podobni so tudi problemi v Ukrajini, ki ji zakon (NDAA) v naslednjem letu odmerja 300 milijonov dolarjev pomoči. ZDA trdijo, da vsaj večina pomoči ne bo smrtonosna, v Rusiji pa to vidijo drugače, saj je v tem zakonu 50 milijonov dolarjev povsem odkrito namenjenih Ukrajini v obliki »smrtonosne pomoči«. Gre predvsem za protioklepno orožje, ki ga je že večkrat glasno zahteval ukrajinski predsednik Porošenko, pa tudi za minomete, komunikacijsko opremo ter različno lahko orožje in strelivo. Vse to naj bi bilo na voljo tako ukrajinski vojski in policiji Ukrajine kot tudi »drugim varnostnim silam«. Ruski mediji pa v teh besedah ameriškega obrambnega proračuna vidijo možnost, da se ameriško orožje preda tudi bataljonu Azov in podobnim ukrajinskim enotam na trenutno mirni ukrajinski »vzhodni fronti«, na mejah z Doneško in Lugansko republiko, ki jih celo ameriški senatorji opisujejo kot »odkrito neonacistične« in »fašistične.«