Anže Lebinger

 |  Politika

Zakaj bi se morali bati Nacionalne fronte?

Kaj pomeni za Francijo zmaga Marine Le Pen in njene skrajno desne stranke v prvem krogu regionalnih volitev v Franciji? Kot smo namreč poročali na Mladini, je stranki uspelo zbrati kar 28 odstotkov glasov na nacionalni ravni. Razlog za skrb se skriva v kombinaciji všečne vodje, ki je volivce prepričala s svojo umirjenostjo in šaljivostjo, po drugi strani pa je stranki uspelo ideje ksenofobije, avtoritarnosti in protekcionizma preobleči v novo, moderno politiko francoske skrajne desnice. Politiko, ki v sebi nosi uničujoče posledice za Francijo, in tudi Evropo. Kljub vsemu bo stranka morala ponoviti uspeh tudi v drugem krogu volitev, kar pa ne bo tako enostavno.

Če bi do tega vendarle prišlo, bi se sovražnost stranke do priseljencev in islamofobna sporočila preselila na državno raven. Posledica priljubljenosti Le Penove so aktualne razmere v povezavi z begunsko krizo in napadi v Parizu, ki jih njena stranka uspešno vnovčuje na politični ravni. Poleg omenjenih razlogov pa velik del krivde visi na ramenih najbolj priljubljenih francoskih strank, ki se že dalj časa neuspešno spopadajo s številnimi socialnimi in ekonomskimi tegobami.

Kolumnistka Guardiana Natalie Nougayrède poleg tega meni, da se Francija ni uspela zoperstaviti izzivom globalizacije, prav tako pa naj bi šepal njen šolski sistem. Raziskave kažejo, kako francoske gimnazije povečujejo družbeno neenakost, namesto da bi jo zmanjševale. Francoski liceji torej niso družbena lestev, kakršna bi morali biti. Zaradi kombinacije teh faktorjev je Nacionalna fronta sedaj zanimiva alternativa za francoske državljane.

Drugi ključni vidik priljubljenosti pa je prav Marine Le Pen, ki ji je uspelo izboljšati javno podobo stranke in se distancirati od stranke, kakršno je zgradil njen oče Jean-Marie Le Pen. Stranke, znane po simpatiziranju s francoskim kolaboracijskim režimom v Vichyju. Bivši vodja in ustanovitelj je znan po številnih rasističnih izpadih, poleg tega pa je bil recimo obsojen zaradi zanikanja razsežnosti posledic nacistične okupacije na francoskih tleh. Tudi Marine je sicer že bila na udaru obtožb zaradi sovražnega govora, ko je v preteklosti primerjala nemško okupacijo z molitvijo muslimanov na francoskih ulicah. Pred kratkim pa je bila Francija priča sporu med njima zaradi vnovičnih hujskaških besed očeta Jean-Marie Le Pena glede holokavsta in višijskega režima.

In če je bil Jean-Marie Le Pen zgolj večna obrobna politična osebnost, je njegovi hčerki uspelo pridobiti rekordnih šest milijonov glasov. Njena strategija pridobivanja politične podpore na lokalni in regionalni ravni se je očitno obrestovala. Kolumnistka Natalie Nougayrède pa zaključuje, da Le Penova nima rešitve za Francijo, saj njene gospodarske rešitve temeljijo na izstopanju Francije iz evropskega in svetovnega okolja. Njena družbena vizija pa temelji na homogeni Franciji, ki pravzaprav ni nikoli obstajala. Prodaja torej iluzijo. »Ta iluzija je mamljiva zgolj zaradi tega, ker Francozi nimajo pravih alternativ.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.