Darja Kocbek

 |  Svet

V multikulturnem Bruslju živijo ljudje 128 različnih narodnosti

Preproga cvetja pred bruseljsko mestno hišo

Preproga cvetja pred bruseljsko mestno hišo
© WikiCommons

Včerajšnji teroristični napadi so se zgodili v enem najbolj multikulturnih mest v Evropi. V Bruslju je od približno enega milijona prebivalcev tretjina prebivalcev priseljencev iz ene od članic EU, tretjina pa potomcev priseljencev in priseljencev iz nečlanic EU. Med slednjimi je največ Maročanov in nasploh priseljencev iz francosko govorečih držav, ki so prišli v državo na podlagi postkolonialnih programov za tuje delavce.

Preostala tretjina so etnični Belgijci, njihov delež se med prebivalci Bruslja zmanjšuje že zadnjih 50 let. Bruselj vsako leto zapusti več kot 30 tisoč etničnih Belgijcev, priseli se jih le okrog 20 tisoč. Trije od štirih otrok, ki se rodijo v Bruslju, imajo mater, ki je priseljenka. Na območju Bruslja danes živijo ljudje kar 128 različnih nacionalnosti.

Raznolikost kultur in ljudi v Bruslju na splošno ni problem. Nič posebnega niso ženske z rutami na ulicah, v blokih, vsakdanjost so ljudje, ki se pogovarjajo v različnih jezikih, nihče se ne razburja zaradi imen trgovin v arabščini v četrtih, kjer prevladujejo priseljenci iz muslimanskih držav. V parku Cinquantenaire v evropski četrti se ljudje rekreirajo, po njem istočasno muslimani prihajajo molit v islamski center, starši različnih narodnosti in kultur tja po službi pripeljejo na igrala svoje otroke.

Afriške trgovine in pretežno temnopolti prebivalci v četrti Matonge so prav tako ena od značilnosti Bruslja. Tam živijo priseljenci iz Konga, ki je nekdanja belgijska kolonija. Ime so svoji četrti dali po enem od predelov Kinšase, prestolnice Konga. Mahinur Özdemir je prva ženska z ruto, ki je bila izvoljena v parlament v kateri od zahodnih držav. Leta 2009 je bila izvoljena v bruseljski regionalni parlament, v katerem je zastopala interese priseljencev. Je Belgijska s turškimi koreninami – njeni stari starši so prišli v Bruselj iz Turčije.

Odraz kulturne raznolikosti Bruslja so restavracije. Slovenci so med izjemami, ki v tem mestu nimajo svoje restavracije. Mešani zakoni so v Bruslju nekaj povsem običajnega, pa pripadniki različnih narodov v istem bloku. Čeprav je Bruselj uradno dvojezično mesto z uradnima jezikoma francoščina in flamščina, ljudje, ki živijo in delajo v evropski četrti v evropskih institucijah in lobističnih pisarnah, med seboj komunicirajo v glavnem v angleščini.

Napetosti v revnejših predelih Bruslja, kjer prevladujejo priseljenci iz muslimanskih držav, so se začele stopnjevati po izbruhu krize leta 2008. V teh četrtih je sicer že prej bila brezposelnost bistveno višja kot v drugih predelih mesta in v Belgiji, zlasti mladi so se počutili manj vredne. V Bruslju, kjer se počutijo kot doma, saj so tam rojeni, zaradi priimka in imena predvsem pa zaradi nizke izobrazbe niso mogli in tudi danes ne morejo dobiti službe, v domovini svojih staršev in starih staršev pa se počutijo tujci.

Da imajo otroci priseljencev iz muslimanskih držav nižjo izobrazbo, niso krivi sami, ampak domačini in priseljenci iz bogatejših držav, ki nasprotujejo, da bi njihovi otroci hodili v iste šole kot otroci iz revnejših četrti. Ta diskriminacija je vir radikalizma, ne priseljenci brez prihodnosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.