MLADINA Trgovina
Grega Repovž

Grega Repovž 

30. 9. 2016  |  Mladina 39  |  Uvodnik

Pozabljena ovadba

Sredi decembra 2015 so kriminalisti na podlagi odredbe, ki jo je izdala preiskovalna sodnica Deša Cener, pregledali stanovanje in poslovne prostore Andreja Širclja, poslanca SDS, nekdanjega prvega moža slabe banke. Šircelj naj bi kot vodja slabe banke še z drugimi osumljenimi oškodoval državo za skupaj 2,7 milijona evrov. Toliko so bile namreč vredne svetovalne pogodbe, ki jih je Šircelj pomagal skleniti s štirimi podjetji, pri čemer je največji delež, 2,1 milijona, šel podjetju Quartz+Co. Šircelj naj bi že ob sklepanju dogovorov vedel, da naročenih storitev ta svetovalna podjetja ne bodo opravila, da so torej pogodbe fiktivne.

A pojdimo po vrsti. V začetku leta 2013 se je druga vlada Janeza Janše zaradi poročila protikorupcijske komisije o Janševem premoženju začela rušiti, Gregor Virant je koalicijo zapustil, Janševa vlada je izgubila večino in 20. marca 2013 je prisegla nova vlada Alenke Bratušek.

DUTB oziroma slaba banka je bila ustanovljena 6. marca, prva seja upravnega odbora pa je bila 7. in 8. marca 2013, ko je bil za glavnega izvršnega direktorja izbran Šved Torbjörn Månsson, za glavnega svetovalca pri ustanavljanju DUTB pa podjetje Quartz+Co, katerega solastnik je bil.

Nič v zadnjem odstavku ne drži. Vse je laž. O tem danes ni več nobenega dvoma.

Dan za tem, ko je prisegla vlada Alenke Bratušek, torej 21. marca, je namreč Šircelj tajno odletel v Stockholm, kjer je obiskal podjetje Quartz+Co. Podatke o tem letu je prikrival; parlamenta ni obvestil, da ga ni bilo, »ne razpolagamo s podatki, kje in kako je poslanec določenega dne izvrševal svojo poslansko funkcijo«, dokazila o povračilu stroškov za letalsko karto ni predložil. Spanje v hotelu Nobis v Stockholmu, kjer je prenočitev stala 300 evrov, je poravnal Månsson s kreditno kartico. Zakaj? »Ob tem ostaja dejstvo,« je zapisala preiskovalna sodnica Cenerjeva, »da odločitve o izbiri družbe Quartz+Co in imenovanju Månssona niso sprejeli neizvršni direktorji v okviru 1. seje«, ki naj bi bila 7. in 8. marca, »temveč je očitno dogovor s predstavniki družbe Quartz+Co sklenil Andrej Šircelj v času svoje poti v Stockholmu«. In to nezakonito, ker Šircelj takrat te pristojnosti ni več imel, česar se je očitno tudi zavedal in je zato v Stockholm odšel inkognito.

Månsson s svojim podjetjem Quartz+Co ni v slabo banko prišel na podlagi nekakšnega mednarodnega natečaja. Šlo je za načrt. Projekt ustanovitve slabe banke je na ministrstvu za finance začel Janez Šušteršič, ki je še pred Quartz+Co pri ustanavljanju slabe banke najel londonsko svetovalno podjetje European Resolution Capital Partners (ERC). To je leta 2012 za delo v Sloveniji dobilo kar 2,5 milijona evrov za pregled poslovanja slovenskih bank. ERC je že tedaj s pomočjo svojega podjetja iz davčne oaze St. Kitts & Nevis želel v Luksemburgu ustanoviti sklad za nakup slovenskih slabih terjatev, ki naj bi bile domnevno ničvredne.

A to ni vse.

Nekaj mesecev pred Šircljevo potjo na Švedsko je Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije vložil pobudo za razpis referenduma o slabi banki, nakar se je 36 podpisanih listov od skupaj 400 »izgubilo«. Krivca sicer nikoli niso našli, je pa dejstvo, da je pri miniranju referendumske pobude sodeloval tedanji notranji minister SDS Vinko Gorenak. Njegovo ministrstvo je sindikat o domnevno premalo zbranih podpisih obvestilo tako pozno, nekaj ur pred potekom roka, da ti niso mogli več zbrati dodatnih podpisov. A se je kasneje izkazalo, da so v resnici na Gorenakovem ministrstvu zavlačevali štiri dni.

Zakaj takšna motivacija stranke SDS pri ustanavljanju slabe banke?

Ko je vlado prevzela Alenka Bratušek, ne premierka ne finančni minister Uroš Čufer nista mogla več bistveno vplivati na začeti postopek ocenjevanja bank – kar ju sicer ne opravičuje. A vse, kar smo povzeli iz natančnih popisov dogajanja (avtor je novinar Borut Mekina), nam danes ponuja odgovor na vprašanje, zakaj je bila luknja v slovenskem bančnem sistemu ocenjena tako visoko. Velik del podjetij oziroma terjatev do podjetij je bil torej ocenjen kot ničvreden. V obliki deležev so bila ta podjetja prenesena na slabo banko. Slaba banka je bila določena kot tista, ki bo to domnevno ničvredno lastnino prodala kupcem, ki jih bo sama izbrala. S tem bi lastnina prešla v roke novih lastnikov za majhne denarje. DUTB še vedno deluje na teh zavajajočih ocenah vrednosti podjetij. To je ta milijarda in pol evrov, o kateri govori študija mag. Velimirja Boleta.

Zato je letel Šircelj v Stockholm.

Šircelj ni kar nekdo iz SDS. Le dva meseca po omenjenih dogodkih sta bila na primer z Janšo skupaj na počitnicah na Siciliji. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.