Today is the Day: Pain is a Warning

Z deveto studijsko ploščo in popolnoma prenovljeno zasedbo je Steve Austin stopil precejšen korak naprej v tem, kar počne z bendom Today is the Day. Na Pain is a Warning je mogoče naleteti na dokaj nedefinirano žanrsko podobo, ki se giblje nekje med hardcorom, metalom, punkom in noise rockom ter seveda resničnim godbenim besom. Morda je tokrat na ploščku malce bolj prisotno za odtenek več nekakšne noise rock poetike, za kar sta verjetno zaslužna nova člana zasedbe, ki si ju je Steve sposodil v zasedbi Wetnurse. Vsekakor pa je izdelek popoln primer izbruha godbenega besnenja, kakršnega dandanes v pocukrani glasbeni industriji ne srečamo kar tako. Besneče.

David Lynch: Crazy Clown Time

Če smo pričakovali, da bo kultni režiser, ki se je že preizkusil tudi kot glasbenik, s prvencem pogrnil na vsej črti, smo se zmotili. Plošček, ki ga avtor označuje za moderni bluz in najbolje deluje kot celota, vpelje vokalistka skupine Yeah Yeah Yeahs Karen O, ki glas posodi komadu Pinky’s Dream. Vokalne akrobacije nato v celoti prevzame Lynch in s popačenim vokoderskim vokalom, zasanjanimi sintetizatorji ter uporabo električnih kitar popelje do konca trip-hopovsko, na trenutke elektronsko obarvane plošče. Lynch praviloma suvereno streže z ikonično filmsko glasbo, ki narekuje atmosfero vsakega njegovega filma, a tega, žal, ne moremo reči za tale nekoliko melanholičen plošček. Kljub temu bo gotovo zadovoljil njegove fene.

Lamb: 5

Massive Attack, Tricky in Portishead so bili pionirji trip-hopa, nekoč izredno priljubljenega žanra, britanski duet Lamb pa je ta glasbeni izraz nadgradil s spretnimi produkcijskimi prijemi Andyja Barlowa in značilnim vokalom pevke Lou Barrow, s čimer sta postala enaka omenjenim bristolskim vizionarjem. 5 je pravzaprav njun povratniški album, saj sta se po izdaji ploščka Between Darkness and Wonder (2003) posvetila samostojnim projektom. Čeprav na ploščku ne boste slišali hita, kakršen je bil Gorecki, je 5 album, ki se nikakor ne navezuje na njuno zadnjo ploščo, temveč črpa iz njunega zgodnjega obdobja, z obilico surove elektronike, dobrih vokalov in razbitih ritmov. Prvega decembra na koncertnem sporedu Kina Šiška.

Aquasky: Raise the Devil

Minilo je že debelo poldrugo desetletje, odkar je iz angleškega Bournemoutha odrinila troedina posadka pod celostnim imenom Aquasky. Do danes se je trojica razvila v eno največjih svetovnih imen breakbeata in je v vrhu tega žanra od samega razcveta - kar je precej ironičen podatek glede na to, da se fantje sami nočejo ukalupiti in je to slišno tudi na njihovem svežem, sicer sedmem studijskem albumu.