Samomorilski spopad

Evropska unija z dobrimi nameni koplje jamo sončni energiji

Leta 2009 so si delničarji družbe SolarWorld AG, največjega nemškega proizvajalca fotonapetostnih modulov, zadovoljno meli roke. Podjetje je leta 2008 ustvarilo 150 milijonov evrov dobička, za 30 odstotkov več kot leto prej, in skupščina je na predlog uprave potrdila mastne dividende. A zadovoljstvo je bilo kratkotrajno. Dobiček se je začel zmanjševati. In leta 2011 je podjetje že poslovalo z izgubo – 300-milijonsko izgubo. Potem je prišlo leto 2012. Uprava je bila odločena, da podjetje vrne na pravo pot. Tudi po izgubi v prvem četrtletju so iz družbe še vedno prihajale optimistične napovedi. Ko so marca letos objavili letno poročilo, so prisiljeni nasmehi dokončno izginili z obrazov. Izguba za leto 2012 je znašala 520 milijonov evrov. Prihodki podjetja so se zmanjšali skoraj za polovico. Preživetje je postalo vprašljivo.

SolarWorld se zaradi svoje velikosti in razmeroma obsežne mednarodne prodajne mreže pravzaprav še dobro drži. V minulih dveh letih je že več kot 40 evropskih proizvajalcev fotonapetostnih modulov razglasilo stečaj ali se umaknilo s trga.

Kaj je šlo narobe? Zagotovo je gospodarska kriza prispevala svoje. Države so v sklopu varčevalnih ukrepov začele množično zniževati subvencije za sončne elektrarne. A v Nemčiji, domovini SolarWorlda, je bilo kljub temu lani v omrežje priključenih za kar 7,6 gigavata novih sončnih elektrarn. Težava je v tem, da je bila večina izmed njih narejena na Kitajskem.

Kitajska, ki si je v tej petletki zastavila, da bo postala vodilna svetovna proizvajalka fotovoltaike, je med letoma 2009 in 2011 početverila proizvodnjo fotonapetostnih modulov. Proizvajati jih je začela več od svetovnega povpraševanja. In izvaža jih po smešno nizkih cenah. Ironično je, da je zniževanje cen fotonapetostnih modulov, ki ga je dolga leta napovedovala evropska industrija, nazadnje prišlo prehitro za njeno preživetje.

Po mnenju evropskih proizvajalcev Kitajci izvajajo damping. Svoje izdelke naj bi zaradi državnih subvencij prodajali pod proizvodno vrednostjo in s tem izrivali konkurente s trga. To jim seveda izjemno dobro uspeva, saj imajo kitajski proizvajalci v Evropski uniji že več kot 80-odstotni tržni delež. K nam so lani izvozili kar za 21 milijard evrov fotovoltaike. Cene na evropskem trgu so se v dveh letih znižale za več kot polovico.

Evropski proizvajalci pod vodstvom SolarWorlda so lani pri evropski komisiji vložili uradno pritožbo zaradi ravnanja kitajskih podjetij. Prejšnji teden jim je komisija ugodila. Predlog komisarja za trgovino Karla de Guchta, da bi uvedli protidampinške carine, je dobil zeleno luč. Z junijem naj bi kitajske module v povprečju obdavčili s skoraj 50-odstotno stopnjo. Gre za največji protidampinški primer v zgodovini Evropske unije.

Proizvajalci modulov so odločitve seveda veseli in si obetajo boljše čase ter ohranitev delovnih mest. A celotna evropska fotovoltaična industrija še zdaleč ni enotna v tem zadovoljstvu. Kopica predvsem manjših in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo pomožne opreme in z nameščanjem sončnih elektrarn, ukrepu odločno nasprotuje. Teh podjetij ne zanima preživetje evropskih proizvajalcev. Zanima jih njihovo lastno preživetje. V zvišanju cen, ki ga bodo prinesli ukrepi, pa vidijo še zadnji žebelj v svoji krsti, saj se bo tako ekonomika naložb v sončne elektrarne, ki je zaradi zniževanja subvencij marsikje vprašljiva, dokončno porušila.

V Sloveniji se to že dogaja. Potem ko je vlada lani jeseni interventno znižala obratovalne podpore, je slovenski fotovoltaični trg skoraj popolnoma zamrl. »V Sloveniji trenutno ne delamo nič,« je jasen Robert Otorepec, direktor celjske družbe Sol Navitas. »In večina drugih, s katerimi se pogovarjam, prav tako ne.« Da bi rešili podjetje, so odprli poslovalnico na Hrvaškem, odpirajo jo še v Srbiji. V Sloveniji so že odpustili polovico zaposlenih. Pravzaprav se zelo dobro držijo. »Nekaj slovenskih podjetij je že nehalo poslovati, precej jih poznam, ki so zgolj odpustila vse zaposlene. Zagotovo smo na ta račun izgubili že kakih tisoč delovnih mest.«

V minulih dveh letih je že več kot 40 evropskih proizvajalcev fotonapetostnih modulov razglasilo stečaj ali se umaknilo s trga.

Otorepec sicer pravi, da je treba v primeru dampinga seveda ukrepati, boji pa se, da bi to nazadnje utegnilo povzročiti več škode kot koristi. »Evropski proizvajalci so bolj ali manj že propadli. Le še nekaj podjetij živi, pa še ta sestavne dele kupujejo na Kitajskem in v Tajvanu. Uvedba protidampinških ukrepov pomeni zvišanje cene investicij, kar pomeni še manj vlaganj in ogrožanje delovnih mest inštalaterjev. Poleg tega Kitajci grozijo s povračilnimi ukrepi, ki lahko Evropi povzročijo bistveno več škode.«

Otorepec, sicer podpredsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije, pravi, da v združenju nimajo skupnega stališča. V edinem slovenskem proizvajalcu modulov, družbi Bisol, protidampinške ukrepe podpirajo, večina drugih podjetij v panogi pa jim nasprotuje.

Za Slovenijo je odločitev evropske komisije škodljiva, meni Franko Nemac, direktor zasebnega svetovalnega podjetja ApE. »Evropska industrija fotovoltaike ni slovenska industrija. Mi tako rekoč vse uvažamo, razen Bisola. Pa še Bisol uvaža vse sestavne dele fotonapetostnih modulov.« Delovna mesta v Sloveniji tako skoraj popolnoma temeljijo na uvozu opreme. »Slovenski inštalaterji sončnih elektrarn so večinoma raje kupovali kitajske ali pa nemške module, ker so bili cenejši od Bisolovih. Zvišanje cen jim zagotovo ne bo šlo na roko.«

Odločitev evropske komisije je še eden v vrsti dokazov, da je Evropska unija, ko gre za preživetje gospodarstva, pripravljena hitro »prilagoditi« svojo okoljsko politiko. Uvedba carin slabša konkurenčnost sončne energije v primerjavi s klasičnimi viri, ravno nasprotno od deklarativnih ciljev. Če gre verjeti evropskemu konzorciju podjetij, ki nasprotujejo uvedbi carin, bo evropska komisija s tem pravzaprav uničila večino evropske fotovoltaične industrije. Skupaj z njo pa prav lahko tudi kitajsko, ki že sama po sebi nikakor ni brez težav. Trg Evropske unije je kljub vsem varčevalnim ukrepom lani še vedno predstavljal približno polovico svetovnega fotovoltaičnega trga.

Odločitev evropske komisije pomeni konec gradnje sončnih elektrarn v Sloveniji.

Ukrepi evropske komisije začnejo veljati junija, do decembra pa je še čas, da se Evropska unija in Kitajska dogovorita o kompromisni rešitvi. Omenja se predvsem določitev minimalne prodajne cene za fotonapetostne module. V to bi Kitajska lahko privolila, ker bi tako dodatni denar, potreben zaradi podražitve, vsaj ostal v njenih podjetjih, ne pa v evropskem proračunu. Če dogovora do decembra ne bo, bodo carine veljale vsaj nadaljnjih pet let. In Kitajska, ki evropske ukrepe označuje za protekcionizem, se bo brez dvoma maščevala.

Slovenija je podpore sončnim elektrarnam znižala predvsem zato, ker so poceni kitajski moduli investitorjem omogočali prevelike dobičke. Ker se bodo zdaj moduli zagotovo podražili, vlada pa v sedanjih finančnih razmerah zagotovo ne bo hitela vnovič zviševati subvencij, to pomeni tudi de facto konec gradnje sončnih elektrarn v Sloveniji.

Članek je bil objavljen v Mladini