Staš Zgonik

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba  Za naročnike

    »To epidemijo in vse, ki bodo prišle za njo, smo si nakopali sami« 

    Prvi val epidemije sta zaznamovala obračun z neposlušno stroko in medčloveška solidarnost, ob vnovičnem povečevanju števila okuženih pa so se v ospredje prerinile druge stvari. Stroka je vsaj na videz poenotena, toda ljudje so zaradi vmešavanja politike in utrujenosti od neprestane koronske pripravljenosti vse bolj skeptični do njenih priporočil, po družabnih omrežjih cvetijo alternativne razlage. Poudarjanje solidarnosti je zamenjalo sklicevanje na osebno svobodo. Več

  • Staš Zgonik

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Politika  Za naročnike

    Maske so v šolah postale obvezne zato, da bi se izognili šolanju od doma

    Prejšnji četrtek je vlada napovedala zaostritev ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. Med drugim je napovedala, da bo raba zaščitnih mask obvezna za učence od sedmega razreda, dijake in študente, prav tako pa za vse pedagoške delavce v vrtcih in šolah. Po valu pritožb je bil vladni odlok, sprejet naslednji dan, nekoliko omiljen. Vzgojiteljicam in vzgojiteljem v vrtcih mask ni treba nositi pri neposrednem delu z otroki, učiteljem in učencem od sedmega razreda pa mask v razredih ni treba nositi, če je mogoče zagotoviti ustrezno medosebno razdaljo. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba  Za naročnike

    Kavč epidemija

    Ko se je maja po dveh mesecih končala zaustavitev javnega življenja zaradi epidemije in so se spet odprle tudi šole, so na nekaj več kot sto šolah še pred začetkom poletnih počitnic izvedli testiranje telesnih sposobnosti otrok za tako imenovani športnovzgojni karton v okviru programa SLOfit. Rezultati, ki so jih predstavili v teh dneh, so po besedah vodje programa SLOfit dr. Gregorja Starca s Fakultete za šport alarmantni. Ustavitev vseh šolskih in obšolskih športnih dejavnosti je povzročila drastičen upad gibalnih sposobnosti otrok. Več

  • Staš Zgonik

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Pomen brezplačnega cepljenja proti gripi

    Eno srečnejših letošnjih naključij v Sloveniji je bilo končanje epidemije sezonske gripe, še preden smo marca doživeli prvi val epidemije covid-19. »Imeli smo peklensko srečo, da smo bili med prvimi, ki so prestali letošnjo epidemijo gripe. Tako se nam danes ni treba pretirano ukvarjati z vprašanjem, ali ima bolnik, ki ga pripeljejo k nam, morda gripo,« je bila konec marca jasna predstojnica Infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. Prav sočasna epidemija gripe je bila eden ključnih razlogov, da so v sosednji Italiji (pre)pozno spoznali, da se je pri njih novi koronavirus razširil med najranljivejše prebivalstvo, v bolnišnice in domove za starejše. Več

  • Staš Zgonik

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Poletni oddih

    Šestindvajsetega marca smo zabeležili dnevni rekord po številu potrjenih okužb v prvem valu epidemije. S testom je bilo takrat potrjenih 61 okužb. Prejšnji teden je bilo to dnevno število prvič preseženo in v zadnjih dneh se število dnevno odkritih okužb redno giblje blizu stotice. Več

  • Staš Zgonik

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    »Smrtnost je v primerjavi z marcem drastično upadla«

    Dr. Matteo Bassetti je predstojnik Infekcijske klinike bolnišnice San Martino v Genovi in profesor na tamkajšnji medicinski fakulteti. V začetku junija je dvignil precej prahu z izjavo o slabljenju novega koronavirusa. Več

  • Staš Zgonik

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Družba

    Jaz tebe.Ti mene. Vsi vse.

    Ko smo se spomladi spoprijeli s prvim valom epidemije, je bilo nošenje mask ukrep, ki je bil slabo raziskan in katerega učinkovitost za preprečevanje okužb v splošni javnosti je bila vprašljiva. Resda je bilo mogoče logično sklepati, da glede na razširjeno uporabo v zdravstvu maske vsekakor imajo zaščitni učinek. A predvsem med epidemiologi je bilo glede njihove uporabe v splošni javnosti precej zadržkov. V prvi vrsti zato, ker je zaščitne opreme takrat primanjkovalo že za zdravstvene delavce. Skrbelo jih je tudi, da ljudje mask ne bodo znali ali hoteli uporabljati pravilno in da jim bo uporaba mask dala lažen občutek varnosti, zaradi katerega bodo manj pozornosti posvečali dokazano učinkovitim ukrepom ohranjanja fizične razdalje in primerne higiene. Svetovna zdravstvena organizacija sprva ni priporočala splošne uporabe zaščitnih mask v javnosti. Več

  • Staš Zgonik

    9. 9. 2020  |  Družba

    Upadanje umrljivosti otrok

    »Napredek pri zmanjševanju umrljivosti otrok po svetu je izjemen. Umrljivost otrok do petega leta starosti je od leta 1990 upadla za skoraj 60 odstotkov.« To je glavni poudarek poročila o umrljivosti otrok, ki so ga objavili Združeni narodi. Še vedno pa je samo v lanskem letu zaradi vzrokov, ki bi jih večinoma lahko preprečili, umrlo več kot pet milijonov otrok, starih manj kot pet let. Skoraj polovica med njimi ni dočakala niti enega meseca. V podsaharski Afriki je pred petim rojstnim dnevom umrl vsak 13. otrok. Več

  • Staš Zgonik

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba

    In vendarle se okužijo

    Bliža se začetek novega šolskega leta, še vedno pa ni jasno, kakšna ureditev bo veljala za slovenske otroke, ko se bodo vrnili v šolo. Šole smo spomladi zaprli, ker smo zaradi izkušenj z gripo in drugimi okužbami dihal sklepali, da otroci sodijo med glavne nosilce širjenja okužb med prebivalstvom. Do zdaj je večina raziskav kazala, da so manj dojemljivi za okužbo z novim koronavirusom in da ga, tudi če se z njim okužijo, le redko širijo. V zadnjih tednih pa so bili objavljeni izsledki nekaj raziskav, ki temu nasprotujejo. Več

  • Staš Zgonik

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba

    Vodna shramba

    Slovenska obala je v teh dneh spet polna turistov. Poraba pitne vode je tako kot vsako leto v poletnih mesecih povečana. Razpoložljivost vode pa je tako kot vsako leto v poletnih mesecih zmanjšana. Reka Rižana, glavni vodni vir za rižanski vodovod, ki napaja vse štiri obalne občine, zmore zadovoljiti le približno tretjino potreb. Več kot polovica porabljene vode v teh dneh pride od drugod – iz kraškega vodovoda in Hrvaške. Več

  • Staš Zgonik

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Družba

    Čigave napovedi o poteku epidemije poslušamo?

    Pri sklepanju o razvoju in poteku epidemije se vlada med drugim zanaša na napovedi računalniških modelov. Največ se govori o modelu, ki so ga razvili na odseku za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan. »Sodelavec dr. Matjaž Leskovar je prvo napoved objavil že na začetku prvega vala epidemije v Sloveniji,« je povedal dr. Leon Cizelj. »Ta napoved je nastala z uporabo Matjaževega modela, ki ga je razvil s podatki iz province Hubei na Kitajskem, še preden je virus SARS-CoV-2 prišel v Slovenijo. Matjaževe napovedi so bile – to danes zlahka preverimo s podatki iz prvega vala covid-19 v Sloveniji – izjemno natančne.« Že takrat je inštitut ponudil sodelovanje vladni svetovalni skupini za covid-19 in ta ga je, tako Cizelj, sprejela. »Od takrat vsak dan sodelujemo in zanjo pripravljamo dnevne ocene stanja in občasno tudi projekcije.« Trenutno ocenjujejo, da imamo opraviti s kvazistacionarnim stanjem, v katerem vsak okuženi v povprečju okuži še enega človeka. »V prihodnjem obdobju se bo število dnevnih pozitivnih testov predvidoma gibalo v območju od 5 do 35.« Več

  • Staš Zgonik

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Politika

    Kolateralna škoda

    Večina evropskih držav je v pričakovanju prvega vala epidemije marca doživela zanimiv pojav. »Nenadoma se je vse umirilo, vladala je tišina, bolnikov je bilo malo, hodniki so bili prazni, manj je bilo rešilcev.« Tako so stanje na urgencah širom po Evropi v strokovni reviji European Journal of Emergency Medicine opisali francoski zdravniki urgentne medicine. »A tudi ko je prvi val covid-19 udaril, običajnih obiskovalcev urgence še vedno ni bilo na spregled. /.../ Prebivalstvo je spoštovalo omejevalne ukrepe in bolnišnice so v pričakovanju povečanih potreb po intenzivnem zdravljenju ustavile vse nenujne preglede in posege, urgence pa so se izpraznile same.« Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Družba

    »Nevladne organizacije so tiste, ki se lahko postavijo proti močnim ekonomskim interesom«

    Ustavno sodišče je na začetku meseca sprejelo pobudo treh nevladnih organizacij za presojo ustavnosti sprememb zakonodaje, ki zaostrujejo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za objekte s pomembnimi vplivi na okolje. Hkrati je sodišče do končne odločitve zadržalo izvajanje spornih členov. Gre za določila, ki so bila na predlog okoljskega ministrstva sprejeta po hitrem postopku z drugim svežnjem protikoronske zakonodaje, njihov namen pa naj bi bil pospešiti izvajanje državnih infrastrukturnih projektov. Več

  • Staš Zgonik

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Družba

    Električna oaza

    Luče so idiličen manjši kraj v Zgornji Savinjski dolini, ki ob vremenskih nevšečnostih zaradi šibkega elektroenergetskega omrežja pogosto doživlja izpade električne energije. Zaradi evropskega projekta vzpostavitve prve slovenske samooskrbne energetske skupnosti, pri katerem sodelujejo Petrol, Elektro Celje in Fakulteta za elektrotehniko, po novem vsaj del kraja morebitnih motenj v omrežju ne bi smel več občutiti. V sklopu 6,5 milijona evrov vrednega projekta so v kraju vzpostavili sistem za upravljanje lokalnega omrežja, namestili za 102 kilovata sončnih elektrarn, pet hišnih baterij in sistemsko baterijo z močjo 150 kilovatov za shranjevanje presežkov energije in napajanje porabnikov ob izpadih omrežja. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Tomaž Gantar: »Kacin govori v imenu vlade, ne pa vedno v mojem imenu«

    Imamo državni načrt za epidemijo, ki smo ga na podlagi dogajanja med prvim valom posodobili in prilagodili bolezni, ki je prej nismo poznali. Ta načrt predvideva vso množico ukrepov, ki smo jih sprejemali ob prvem valu. Odločitev, kateri ukrep uporabiti, pa je dejansko odvisna od sprotnih razmer, od epidemioloških razmer doma in v tujini, ne nazadnje pa tudi od spremljanja širjenja okužb in njihovega izvora. In temu primerno strokovna skupina tudi predlaga ukrepe. V prvi vrsti sem absolutno zagovornik stroke. Več

  • Staš Zgonik

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Družba

    Manj kot odstotek: popravljena ocena prekuženosti prebivalstva

    Avtorji nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19, ki so na začetku maja poročali, da se je glede na prisotnost protiteles pri sodelujočih v raziskavi z virusom do sredine aprila srečal vsak 30. Slovenec, so ta teden objavili prvo podrobnejše poročilo, ki oceno prekuženosti pomembno znižuje – virusu naj bi bil do takrat izpostavljen le približno vsak 100. Slovenec. Več

  • Staš Zgonik

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Kraljica Vizjakovega seznama

    Minister za okolje Andrej Vizjak je že od začetka mandata zelo odkrit v želji po pospešitvi postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo pomembnih državnih projektov. »Moje stališče je, da če vlada po predpisanem postopku sprejme državni prostorski načrt, morajo državni organi narediti vse, da pride do izvedbe projekta, ne da iščejo razloge, kako se ne da izvesti. Državni organi, državne institucije morajo biti del rešitve, ne pa del problema,« je dejal na zaslišanju pred pristojnim odborom dan pred potrditvijo nove vlade v državnem zboru. Več

  • Staš Zgonik

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Družba

    Tehnologija odrešitve

    S predlogom zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val epidemije koronavirusne bolezni, ki ga je vlada ta teden poslala v državni zbor, sta spet na mizi razvoj in raba mobilne aplikacije za sledenje tveganim stikom. Več

  • Staš Zgonik

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Družba

    Drugi valček

    Vlada se je znašla v zagati. »Zmaga« nad virusom, ki jo je tako infantilno proslavila s preletom vojaških letal, se po le nekaj tednih izkazuje za zelo kratkotrajno. In to ne, kot bi si verjetno želeli vladni predstavniki, zaradi kolesarskih protestov. Ne, krivdo za to si lahko pripišejo predvsem sami zaradi odločitve za liberalni mejni režim. Več

  • Staš Zgonik

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Politika

    Zeleni milijoni

    Podnebni sklad je najpomembnejši finančni vir za državne zelene naložbe. V njem se zbirajo sredstva od prodaje emisijskih kuponov, ki jih morajo vsako leto kupovati veliki onesnaževalci. Največji plačnik je TEŠ. Po programu porabe sredstev iz podnebnega sklada, ki ga je marca sprejela še prejšnja vlada, naj bi letos za različne projekte in ukrepe država iz sklada namenila 106 milijonov, do leta 2023 pa skupaj 350 milijonov evrov. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Družba

    »Pet volkov in ena ovca se bo zelo učinkovito in demokratično dogovorilo, kaj bo za večerjo«

    V času, ko so družbena omrežja in posledično mediji preplavljeni s škandaloznimi izjavami in objavami politikov, njihovih podpornikov in dežurnih pametovalcev, se v marsikoga prikrade občutek zasičenosti in nemoči nad nižanjem ravni javne razprave, ki si ob kričanju enih čez druge in neskončnem ciklu žaljivosti in užaljenosti velikokrat niti ne zasluži več tega poimenovanja. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Družba

    »Gre za demontažo okoljskih politik, ki smo jih gradili vsaj zadnjih 20 let«

    Prejšnji teden so člani Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije Boruta Pahorja družno obvestili, da odstopajo. Prva liga poznavalcev področja podnebnih sprememb in varstva okolja je predsedniku dala košarico, ker se ni zmogel odločno opredeliti proti razgradnji sistema varstva okolja in omejevanja delovanja nevladnih organizacij, ki se dogaja pod novo vlado. Med njimi je poleg legendarnih strokovnjakov, kot sta dr. Dušan Plut in dr. Lučka Kajfež Bogataj, tudi Andrej Gnezda, vodja projektov pri okoljski organizaciji Umanotera, predstavnik mlajše generacije okoljevarstvenikov. Več

  • Staš Zgonik

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba

    »Za varnost smo očitno pripravljeni žrtvovati vse«

    Ksenija Mahkovic Hergouth je anesteziologinja z Onkološkega inštituta, ki že 25 let dela na oddelku za intenzivno terapijo. Prejšnji mesec je bilo v Sobotni prilogi Dela objavljeno njeno pismo, ki je poželo izjemno veliko odobravanja. V njem se je spraševala, ali so bili strogi zaščitni ukrepi res sorazmerni s tem, kako hudo epidemijo smo doživeli. Naslovila ga je ’Koronapsihoza’. »Skrbi me za prihodnost. Skrbi zato, ker se bolezen covid-19 začenja kazati v manj strašljivi luči, to dejstvo pa spremljajo ravno nasprotna svarila in ukrepi.« Ob tem je opozorila, da imajo zdravniki, ki so ob epidemiji dobili izjemen družbeni vpliv, na življenje malo izkrivljen pogled. »Že od mladih let je to pogled skozi bolezen, trpljenje in strah, poleg tega smo v praksi pogosto usmerjeni predvsem na cilj preživetja. /.../ odgovorni, dobronamerni, zaskrbljeni zdravniki vedno vidimo le svoje resnične ali potencialne bolnike, o družbi nasploh in njenem ustroju pa se nam skoraj ne sanja.« Ker družba je, opozarja, vse kaj več kot zgolj skrb za javno zdravje. »Brez družbene nadstavbe, ki je sedaj izjemno ogrožena, smo ljudje samo prazna (zdrava?) telesa, v najboljšem primeru raja. Nesorazmerni ukrepi pri epidemiji, ki zaradi golega fizičnega obstoja odvzamejo človeku skoraj vse, kar ustvarjajo človeški duh in medčloveški odnosi, so nasilje z dobrim namenom.« Več

  • Staš Zgonik

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Družba

    V Sloveniji ne bomo razglasili podnebne krize

    V senci razprave o predlogu sprememb zakona o ohranjanju narave, ki močno zaostruje pogoje nevladnim organizacijam za pridobitev statusa organizacije, ki deluje v javnem interesu, je prejšnji teden na seji parlamentarnega odbora za okolje potekala razprava o razglasitvi podnebne in okolijske krize v Sloveniji. Več

  • Staš Zgonik

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Družba

    Otroci v šoli ne ogrožajo nikogar

    Konec januarja je Britanec, ki se je teden prej mudil na poslovni konferenci v Singapurju, prespal v koči v smučarskem letovišču Contamines-Montjoie v Savojskih Alpah. Ni vedel, da se je na konferenci okužil z novim koronavirusom. V koči je bivalo še deset odraslih britanskih turistov v enem in pa britanska družina s tremi otroki v drugem apartmaju. Po vrnitvi v domovino se je po nekaj dneh odločil za obisk pri zdravniku. Test na covid-19 je bil pozitiven. Britanske zdravstvene oblasti so podatke vnesle v evropski sistem za hitro obveščanje o pojavih nalezljivih bolezni. Francoski epidemiologi so se odločili, da bodo primer podrobneje preiskali. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »Epidemija nas je soočila z vprašljivo organizacijo naše družbe«

    O Belgiji se v razpravah o epidemiji novega koronavirusa ne govori pogosto. Pa čeprav je neslavna rekorderka. V tej državi so potrdili že skoraj 55 tisoč primerov okužb, bolezen pa je zahtevala že skoraj devet tisoč žrtev. Po številu smrti na milijon prebivalcev je Belgijo med vsemi svetovnimi državami virus doslej najbolj prizadel. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    »Raziskava je popolnoma neodvisna, vlada ni imela nobenega vpliva«

    V sredo so bili končno predstavljeni rezultati vseslovenske raziskave o razširjenosti okužb z novim koronavirusom med prebivalstvom. Izmed tri tisoč povabljenih se je z odvzemom brisa nosne sluznice in vzorca krvi strinjala slaba polovica, med njimi pa so odkrili en primer aktivne okužbe in en primer že prebolele okužbe, pri čemer so testi zaznali zgolj ostanke virusa. Pri 41 sodelujočih so v krvi odkrili protitelesa, ki nakazujejo, da so okužbo že preboleli. Iz tega je mogoče s precej veliko verjetnostjo sklepati, da se je doslej v Sloveniji okužilo od 2 do 4 odstotke ljudi. Po srednji oceni naj bi torej doslej v stik z virusom prišlo 60 tisoč prebivalcev Slovenije, kar je približno 40-krat več od števila uradno potrjenih okužb s pomočjo laboratorijskih testov. Več

  • Staš Zgonik

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Politika

    Apologet namesto kritika

    Dr. Milan Krek je bil ob epidemiji covid-19 na začetku aprila vpoklican kot gasilec javnega mnenja. Potem ko je takratni vršilec dolžnosti direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Ivan Eržen za Mladino dodatno zaostrovanje vladnih omejevalnih ukrepov označil za nepotrebno in ko se je z objavo internih pisem izkazalo, da je to tudi prevladujoče mnenje državnih epidemiologov, ključnih strokovnjakov za obvladovanje nalezljivih bolezni, je vladni govorec Jelko Kacin Kreka povabil na novinarsko konferenco kot predstavnika NIJZ. Erženu so vabilo za sodelovanje na vladni novinarski konferenci preklicali. Več

  • Staš Zgonik

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Družba

    Injekcija upanja

    »... dokler ne bo na voljo cepivo,« je eden najpogostejših zaključkov stavkov v zvezi s spremenjenim vsakdanjim življenjem, ki nas čaka zaradi epidemije covid-19. Šele učinkovito cepivo naj bi nam omogočilo brezskrbno vrnitev v prejšnje življenje. Več

  • Staš Zgonik

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Priprave na maraton

    Že zelo zgodaj med epidemijo bolezni covid-19, ko se še nismo povsem sprijaznili z novo realnostjo omejenega gibanja in druženja, so številni strokovnjaki začeli poudarjati, da bo največji uspeh drastičnih restriktivnih ukrepov, če jih bomo na koncu razglašali za pretirane. To bi namreč pomenilo, da so delovali. Več