V hišo občinske svetnice LMŠ vrgli steklenico s petrolejem in povročili požar

Predsednik republike Borut Pahor je ostro obsodil nasilno dejanje v Črnomlju, ko je neznanec v petek zvečer skozi okno v hišo občinske svetnice stranke LMŠ Vesne Fabjan vrgel steklenico, napolnjeno s petrolejem, s čimer je povzročil manjši požar. Pahor je pozval k strpnosti in opozoril na pomen medsebojnega spoštovanja. Več

Dobra dva milijona evrov nezakonito izrečenih glob

V začetku decembra lani je ustavno sodišče odločilo, da sklepi, s katerimi je vlada podaljševala svoje odloke, v katerih je zapovedovala nošnjo maske, prepovedovala shode, določala policijsko uro in prepovedovala prehajanje regijskih in občinskih meja, niso veljavni, saj jih vlada ni objavila v Uradnem listu. Tedaj je bilo jasno, da je policija na podlagi teh pravnih aktov, ki sploh niso bili pravno veljavni, izrekla številne kazni, ki jih ne bi smela. A od takrat se ni zgodilo nič. Več

Kako je Janša novinarja obtožil cenzure v slogu nacističnega propagandnega lista

Festivala zapisov o žaljivostih slovenskega predsednika vlade v evropskih medijih ni konca, nemška Der Spiegel in hkrati z istim besedilom še Frankfurter Allgeimeine Zeitung povzemata poročilo nemške agencije dpa o zadnjem tviteraškem obračunu predsednika slovenske vlade s tujimi novinarji, tokrat o žalitvah na račun nemškega dopisnika Nikija Neumaierja, ki je na ARD v rubriki »Tagesthemen« poročal o ogroženi svobodi medijev v Sloveniji. Prispevek v Spieglu nosi naslov »Slovenski premier napadel dopisnika ARD«, prispevek v Frankfurter Allgemeine Zeitung pa »Slovenski premier je verbalno napadel dopisnika ARD«. Več

Hejt SLOVEni

Severina, Hristina Popović in Goran Bogdan v videu proti sovražnem govoru. V kampanjo so se do zdaj s svojimi videosporočili vključili tudi Zoran Kesić, Ida Prester, Marko Vidojković, Mile Kekin, Slavimir Stojanović Futro, Nadin Mičić in druge javne osebnosti. Več

Uberizacija strateškega sveta za digitalizacijo

Vlada se je na dopisni seji seznanila z ustanovitvijo in imenovanjem strateškega sveta za digitalizacijo, ki je posvetovalno telo predsednika vlade. Predsednik sveta je Mark Boris Andrijanič, sicer Uberjev lobist.  Več

»Sram me je, da se šele zdaj zavedam, kako sem bil priča zlorabam, in da sem bil takrat tiho«

"Kdo bi si mislil, da bo generacija naših profesorjev in staršev končala tako neslavno. Vendar jim jaz ne bom sodil, grob si je izkopala povsem sama. Jaz lahko rečem samo fuck off, dovolj je, nočem se poistovetiti s tem vzorcem in takim obnašanjem. Ljudje, obtoženi zlorab na akademiji, so profesorji, ki sem jih spoštoval in so mi celo pomagali, največje izdajstvo pa je, da marsikdo od njih noče razumeti, zakaj in česa je obtožen. Igro moči je marsikdo od njih videl kot nekaj povsem sprejemljivega." Več

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji: »Papež Frančišek pomirja evropsko javnost«

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus se po 15 letih vodenja s položaja poslavlja tri leta pred iztekom mandata. V dneh, ko je informacija prišla v javnost, je bil deležen številnih klicev in prošenj, naj še enkrat premisli. Kljub temu ostaja pri odločitvi, da odide, je povedal v pogovoru za časnik Večer. Več

»Otroci ne vedo, ali bodo v ponedeljek v šoli ali ne«

Trenutno so vsi pedopsihiatrični oddelki v državi polni, prevladujejo motnje hranjenja, samomorilne misli in poskusi samomorov. Kot je za STA opozorila pedopsihiatrinja Hojka Gregorič Kumperščak, epidemija covida-19 ni ustvarila duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih, jih je pa razgalila. V zadnjih 20 letih so narasle za 64 odstotkov. Več

»Pri otrocih in mladih druženje ni samo želja, je potreba«

"Še posebej so prizadeti otroci, ki so v tem letu začeli z novimi programi, na primer tisti v prvem letniku srednje šole in prvem letniku fakultete. Zato, ker še niso vzpostavili novih socialnih stikov, skozi vse te mesece pa so stari zbledeli. Med njimi je največ osamljenosti. Večina si želi novih doživetij, kontaktov. Mislim, da je ena od rešitev, kako pomagati otrokom, ta, da jih prioritetno cepimo. To so generacije, na katerih bo naša družba slonela v prihodnosti. Če bo epidemija še dolgo trajala, mislim, da potrebujejo prioritetno zaščito. Nobena druga generacija ni tako usmerjena v druženje in ni tako ključno zaznamovana s tem. Najtežje shajajo brez druženja in tudi ko pridejo skupaj, najtežje vzdržujejo zahtevano distanco. Pri otrocih in mladih to ni samo želja, to je potreba. Ena od prioritet mora biti, da jim dovolimo, da se jim življenje začne dogajati naprej. To je pomembno za njihovo zdravje in za našo dobrobit v prihodnosti. Menim, da to na preostale načrte o cepljenju dolgoročno ne bi imelo večjega vpliva in ne bi povzročalo večjih zaostankov." Več

Nedeljska poezija #60

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Toneta Pavčka iz izbora poezije Ena sama beseda. Več

Mahnič grozil novinarju

Delov dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič je na tviterju povzel odziv predsednika slovenske vlade na prispevek ARD, ki je kasneje izbruhnil v še en medijski škandal, o katerem sta med drugim poročala tudi Spiegel in Frankurter Allgemeine Zeitung: »Lügen für den Brotwerb«. Tako so na ARD prevedli hud očitek slovenskega premierja (lying for living) njihovemu novinarju in celi hiši. Primerjanje osrednje nemške javne TV s Stürmerjem ali Pravdo je že tako poniglavost, kakršne na tej ravni še ni bilo. Več

Otroci med zaprtjem šol niso napredovali

Napredek nizozemskih otrok med zaprtjem šol zaradi pandemije covida-19 lansko pomlad je bil praktično ničen, kaže študija univerz v Oxfordu in Stockholmu. Še hujše posledice so utrpeli šolarji iz družin s slabše izobraženimi starši. Več

V Slovenijo prihaja 7000 odmerkov cepiva podjetja Johnson & Johnson

Prihodnji teden bo v Slovenijo prispelo tudi 7000 odmerkov cepiva podjetja Johnson & Johnson, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Poleg na NIJZ pričakujejo še 40.950 odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer in BioNTech ter 4800 odmerkov cepiva podjetja AstraZeneca. Več

Sumljivi denarni tokovi

Domen Savič, direktor zavoda Državljan D, se že leta trudi, da bi razgaljal sporne oglaševalske prakse, denimo oglaševanje v "tovarnah sovraštva", državno financiranje širjenja ksenofobije, sovražnega govora in netolerance skozi politiki lojalna državna podjetja. Hkrati v eni od svojih zadnjih akcij razkrinkava, kako se davkoplačevalski denar pretaka od nekaterih strank, recimo Nove Slovenije, preko ministrstev, ki jih te stranke obvladujejo, v čisto določene in izbrane medije. Takšne, ki jih favorizira ta stranka, skrbno izbrani mediji pa ji z veseljem finančno naklonjenost vračajo. Več

»Janša se je prilagodil novim časom in novim diskurzom«

"Bilo bi resno, če ne bi bilo tako boleče smešno. Že ko desničarji v povedi uporabijo besedo diskurz, je to komično, absurdno pa je, ko levičarjem in celotni družbi očitajo šovinistični, seksistični in rasistični diskurz. A tako pač je, ko se izpoje diskurz o postkomunistični zaroti in ko zgodba o globoki državi nikogar več ne prepriča. Boj z ostarelimi dediči (ne)uspele slovenske tranzicije je končan, časi so se spremenili, kučani in jankovići upehali, sploh pa so si bili z Janšo od nekdaj preveč podobni."  Več

Od danes maske na prostem obvezne le, če ni mogoče zagotovitvi ustrezne razdalje

Danes začenjajo veljati spremembe odloka o vladnih ukrepih za zajezitev epidemije, po katerem maske na prostem ob vzdrževanju primerne medosebne razdalje ne bodo več obvezne. Še vedno pa ostajajo obvezne v zaprtih prostorih. Več

Kaj pisati z veliko in kaj z malo začetnico 

"Verjamem, da je poglavje o veliki in mali začetnici še posebej razburilo duhove, ker pokriva vedenje, pri katerem je povezava med materialno platjo jezika in izvenjezikovnim svetom veliko bolj izkustvena, kot je na primer pri ločilih. Tam izražamo razmerja, ampak ni neposredne povezave, pri začetnicah pa bi intuitivno radi vedeli, če že nismo prepričani, kaj pisati z veliko in kaj z malo. Kaj je individualno, kaj splošno, zakaj velika, zakaj mala začetnica? Pozabljamo pa, če smo sploh kdaj vedeli, da je pravopis v veliki meri dogovor in le v manjši meri temelji na slovnici, zlasti pisanje velike in male začetnica. So poglavja, ki veliko bolj sledijo ustroju jezika. Tipično taka je stava vejice, ker izvira iz razmerij, ki obstajajo na slovnični ravni. Z veliko in malo začetnico smo veliko bolj vpleteni v pravopisno plat jezika." Več

Kako smo obnemeli

Prejšnji teden smo bili precej po tihem in po hitrem postopku sodelavci ljubljanske univerze cepljeni proti covid-19. Na cepljenje se je prijavila večina pedagoškega, pa tudi strokovnega in tehničnega osebja. Cepljenje na Gospodarskem razstavišču je potekalo brezhibno in brez čakanja, v nasprotju s tistim le kak dan za nami, ko so starejši občani na svoj odmerek čakali ure in ure, čeprav bi po vseh pravilih morali biti na vrsti precej pred nami. Več

Domoljubje kot prevara

»Spoštovane gospe ravnateljice, spoštovani gospodje ravnatelji! Živimo v eni najlepših držav na svetu, Sloveniji. Imamo dobre šole, ki se lahko ponašajo s tem, da so izobrazile in pripravile za življenje naše mlade. Del te priprave je tudi vzgoja za vrednote. Ena največjih vrednot je lastna država.« S temi lepimi besedami se začne dopis, ki so ga pred dnevi dobile slovenske osnovne in srednje šole. Ker se je bilo za državo »potrebno bojevati«, nikoli ne smemo pozabiti, kaj se je dogajalo v tistem slavnem letu 1991. Zato se dopis šolam končuje s prošnjo, naj šole in učitelji učence in dijake spodbudijo k sodelovanju v tekmovanju o zgodovini Slovenije, ki poteka pod geslom Jožeta Pučnika »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo«. Namen tekmovanja je okrepiti zavest otrok o pomenu nastanka slovenske države, o evropskih vrednotah in demokraciji v Sloveniji. Več

Film tedna: Greta

Na spletni strani Art kino mreže Slovenije je do 5. maja na ogled švedski dokumentarec Greta, ki predstavlja eno od najbolj priljubljenih podnebnih aktivistk. Greta Thunberg si prizadeva opozoriti na grozeče podnebne spremembe in na našo odgovornost zanje. Film režiserja Nathana Grossmana spremlja Gretino življenje od prelomnega dogodka, ki jo je povzdignil iz anonimnosti, do njenih nastopov na konferencah in soočenj s politiki ter ob razkrivanju njenega osebnega doživljanja osvetljuje tudi vlogo njenega očeta, ki jo zvesto spremlja na njeni poti. Več

Republika tvitov

Poleg znanstvenih odkritij in splošnega napredka v znanosti je obdobje razsvetljenstva v 17. in 18. stoletju zaznamoval tudi zanimiv in javnosti manj znan fenomen. Gre za pisemsko korespondenco med najbolj znanimi politiki, znanstveniki in (tako ali drugače) znanimi osebnostmi tistega časa. Thomas Jefferson, Benjamin Franklin, John Adams, Condorcet, Voltaire, John Locke in številni drugi so samo nekateri izmed pošiljateljev in prejemnikov te korespondence, ki je kasneje dobila naziv Republika pisem. Več

Prihodnost dela opozarja na socialni in ekonomski položaj delavk in delavcev v Sloveniji

Socialni demokrati v sodelovanju s TAM-TAM Inštitutom razpisujejo natečaj za oblikovanje prvomajskega plakata na temo 'Prihodnost dela'. Z družbenokritičnim plakatom želijo opozoriti na izzive dela, nove generacije delavskih pravic, delavskega organiziranja in kolektivnega organiziranja novodobnih in tradicionalnih delavk in delavcev, ki živijo od svojega dela in znanja. Več

Kako je zasebni interes ob pomoči politike skoraj premagal javnega

Sedemindvajsetega oktobra lani je na ministrstvu za izobraževanje potekal sestanek o problematiki Nove univerze. Nova univerza je tista visokošolska institucija, ki združuje tri družboslovne fakultete, povezane s pravom, državnimi in evropskimi študijami, in nekaj pridruženih članic. Gre za zasebni visokošolski zavod z »elementi javno-zasebnega partnerstva«. Sedež ima v Novi Gorici, njena študijska središča pa so tudi v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Nova univerza je v zadnjem letu od ministrstva za izobraževanje vsak mesec dobila okoli 160 tisoč evrov, nekaj denarja dobijo tudi neposredno posamezne fakultete. Njen idejni oče je Peter Jambrek, zdaj pa jo na položaju rektorja vodi Matej Avbelj. Več

Ne, šola ni ok!

Znosno življenje v družbi zahteva sobivanje med tistimi, ki se razumejo, a zlasti med tistimi, ki se ne razumejo. Miniaturni posnetek tovrstne skupnosti je šolski razred. Ko učenci in dijaki ustvarjajo digitalne stike iz svojih otroških in mladinskih sob, vanje ne vključijo posameznikov, ki jih ne marajo. Si znamo predstavljati, kako bo tako naučena likvidacija nezaželenih, neprilagojenih, tako ali drugače nesimpatičnih posameznikov izgledala na družbeni ravni, ko bo daljinsko šolana mladina odrasla? Se lahko glede na temno projekcijo skupno približamo premisi, da moramo v času mučne epidemije ohraniti šole odprte za vsako ceno tudi če se v razredih tedensko menjava le po pet učencev? Več

Lahko greste v tujino! Lahko greste v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško!

Ustavne sodnice in sodniki so odločili, da bodo presojali ustavnost vladnega odloka, ki omejuje potovanja v države na rdečem seznamu, med katere sodijo tudi vse sosednje države. Obenem so do končne odločitve v zadevi tudi zadržali omenjeno določbo vladnega odloka in s tem slovenskim državljanom omogočili pot iz države. Več

Ukinja se policijska ura

Minister za zdravje Janez Poklukar je na današnji novinarski konferenci vlade potrdil, da se v ponedeljek znova odpirajo šole, ukinja pa se omejitev gibanja v nočnem času oziroma policijska ura. Še vedno pa bo veljala omejitev zbiranja ljudi na javnih mestih.  Več

Grega Repovž

9. 4. 2021  |  Mladina 14  |  Uvodnik

Preprosta, a velika laž

V Sloveniji imamo že leta opraviti s trdovratno lažjo, ki jo zlasti politiki, ki so trenutno na oblasti, zavestno in vztrajno ponavljajo. Zanje je ta laž izjemno pomembna, vedo, zakaj jo širijo in utrjujejo: na tej laži so najprej leta gradili svojo pomanjkljivo legitimnost, a zdaj, ko za svoje posle in nelegitimne poteze zlorabljajo epidemijo, s to lažjo utemeljujejo in legitimirajo svoja dejanja. Ta laž ima namen: z njo dejansko umetno ustvarjajo vtis, da imajo v tako rekoč polovici slovenske javnosti podporo za svoja dejanja. Laž je preprosta in neumna, zlahka jo je mogoče razkrinkati. A je res trdovratna, zato je ne smemo podcenjevati, ker je že velikemu delu javnosti zlezla pod kožo. Da je tako trdovratna, so krivi tudi novinarji, ki kot kakšne skobčevke ponavljajo to neumnost, pa še zdi se jim, da ima izrekanje te plitke domnevne »modrosti« nekakšno analitično težo. Več

Hojs naroča 50 kilometrov rezilne žice

»Srčna pripravljenost mnogih pomagati ljudem v stiski nas je v letu pandemije znova spomnila, da v težkih preizkušnjah nikoli nismo sami. Da je vsak med nami dragocen, ljubljen in poseben v Božjih očeh,« je v velikonočni poslanici razglasil predsednik vlade Janez Janša. Več

Demontaža države

Tragično, a tudi komično je opazovati, kako se predsednik vlade Janez Janša, ki je za nekatere od svojih sledilcev najboljši in celo najlepši, že dobrih osem mesecev trudi odstaviti direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojana Veselinoviča. Janša je uporabil že skorajda vse prijeme iz svojega arzenala: blatenje, diskreditacijo, grožnje, izigravanje zakonodaje, celo finančno izčrpavanje. Njegov direktor urada za komuniciranje Uroš Urbanija mora na STA pošiljati najneumnejša vprašanja, češ, poglejte, Veselinovič ignorira naše uradne dopise. Že večkrat so objavili Veselinovičevo bruto plačo, češ, Veselinovič je prvorazredni. Nanj so poslali delovno inšpekcijo, policijo, vpregli svojega nadzornika, zdaj morajo, da bi ga zlomili, črno na belem kršiti sedmi protikoronski zakon. Še huje: Janez Janša si je izdelal celo poseben propagandni video, s katerim poskuša mednarodne kritike prepričati, da je žrtev Veselinoviča in STA dejansko on. Manjka še samo, da nad Veselinoviča pošlje oklepnike. Več

»Sobe za okužene naj bodo v najvišjih nadstropjih, saj zrak potuje večinoma od spodaj navzgor«

Epidemija covid-19 se nadaljuje v tretji val in verjetno to ni zadnja virusna epidemija, ki je doletela človeštvo, zato si velja zapomniti nekaj temeljnih načinov za ravnanje v času epidemij. Poleg ohranjanja ustreznega psihofizičnega stanja je gotovo eno od osnovnih ravnanj vzdrževanje čim boljšega zraka v zaprtih prostorih oziroma čim večje prezračenosti prostorov. Če bi bila slednja, predvsem v manjših prostorih, kjer se zadržuje več oseb, dobra, bi se virus širil precej počasneje. O tem smo se pogovarjali z Mitjo Lenassijem, strokovnjakom za prezračevanje in predsednikom upravnega odbora matične sekcije strojnih inženirjev v Inženirski zbornici Slovenije. Več