• IK, STA

    6. 2. 2023  |  Politika

    Vedoč, da prosilca za azil ne smejo deportirati, je inšpektor uporabil prav neverjetna zvijačo

    Upravno sodišče je v izdanem poročilu ugotovilo, da je v postopkih obravnave državljana Pakistana prišlo do kršitev. Na te je opozorila tudi delovna skupina za azil Ambasade Rog, ki vlado poziva k ukrepanju. Medtem je policija 24. januarja letos omenjenega tujca skupaj s še enim sodržavljanom deportirala v Pakistan.

  • STA

    6. 2. 2023  |  Ekonomija

    »Osnovna inflacija je v Sloveniji daleč previsoka«

    ECB bo nadaljevala normalizacijo denarne politike. "Kljub temu da se je inflacija v zadnjih mesecih nekoliko umirila, smo še daleč od tega, da bi obrestne mere prenehali zniževati. Zaenkrat smo trdno odločeni, da z dvigi nadaljujemo," je v pogovoru za STA povedal guverner Banke Slovenije in član sveta ECB Boštjan Vasle.

  • STA

    6. 2. 2023  |  Politika

    »Slovenija nasprotuje gradnji ograj in zidov«

    Slovenija se zavzema za okrepitev zunanjih meja EU, pri čemer pa nasprotuje gradnji ograj na njih, je ob prihodu na današnje zasedanje ministrov za zadeve EU v Bruslju povedal državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) Marko Štucin. Varovanje zunanjih meja je po njegovih besedah ključno tudi za normalno delovanje schengna brez nadzora na notranjih mejah.

  • STA

    5. 2. 2023  |  Svet

    »Noben funkcionar ne ostane večno na položaju«

    Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je danes dejal, da Ukrajina ne bo uporabila orožja dolgega dosega, ki so ga obljubile zahodne države, za napade na cilje v Rusiji. V zvezi z razkritji o domnevnih nepravilnostih in korupciji pa je dejal, da poteka revizija pogodb o javnih naročilih. Zdaj je že znano, da ga bo na tem mestu zamenjal dosedanji vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kiril Budanov. Tako je sporočil David Arahamia, vodja predsedniku Volodimirju Zelenskemu naklonjene stranke Sluga ljudstvu.

  • STA

    6. 2. 2023  |  Svet

    Papež / »Obstajajo vojne, ki se zdijo pomembnejše, ker povzročajo več hrupa«

    Papež Frančišek je ob vrnitvi z obiska v Demokratični republiki Kongo in Južnem Sudanu svet pozval, naj kljub vojni v Ukrajini ne pozabi na druge vojne. Pri tem je omenil Sirijo in Jemen, kjer spopadi divjajo že več kot desetletje, spomnil pa se je tudi konfliktov v Mjanmaru in izgona manjšine Rohingov ter konfliktov v Južni Ameriki.

  • STA

    6. 2. 2023  |  Svet

    Sestrelitev balona / »Dejanja ZDA bodo resno vplivala na prizadevanja in napredek obeh strani«

    Sestrelitev kitajskega balona nad ZDA, ki ga je Peking označil za civilno plovilo za meteorološke raziskave, bo resno škodovala odnosom med državama, je danes sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Ob tem je dodalo, da so v nedeljo izročili protestno noto ameriškemu veleposlaništvu na Kitajskem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • Tomaž Lavrič

    6. 2. 2023  |  Politika

    Lojze Peterle / »Mene ljudje, ki me ne poznajo, ustavljajo na cesti in pravijo ...«

  • Uredništvo

    5. 2. 2023  |  Politika

    »Če je to udarec, ki ga moram sprejeti, zato da bo politika bolj iskrena, potem je vredno«

    "Ravno v zadevi Falcon se je to lepo pokazalo, kako je videti, ko da nekdo na pladenj vse, tudi svoje zasebno življenje, je potem deležen številnih napadov, vsako pojasnilo pa mediji zmanipulirajo, ker imajo tudi svojo agendo. Tako da iskrenost absolutno ni cenjena, zaradi iskrenosti si še hujša tarča, kot si bil prej, tako da sem se iz te izkušnje kar naučila. Čeprav sem bila v bistvu zelo transparentna in javnosti postavila na vpogled vso dokumentacijo, je bilo na koncu sprevrženo. Ne, iskrenost ni cenjena, ampak jaz bom iskrena še naprej. Čeprav mi je marsikdo rekel, zakaj sploh pojasnjujem, saj je bilo vse v skladu z zakonom in pravilnikom, bom jaz še naprej iskrena in transparentna in zaradi tega najbrž deležna še kakšnega udarca. Ampak če je to udarec, ki ga moram sprejeti, zato da bo politika bolj odprta, da bo politika bolj transparentna in iskrena in da bo pokazala vse, kar je; dobre in grde strani, potem je vredno. Potem bom še naprej orala ledino."

  • Uredništvo

    5. 2. 2023  |  Kultura

    »Grobo obračunavanje s Svetlano Makarovič je napad na vse pesnike in pesnice«

    "Upravni odbor Prešernovega sklada bi lahko premogel toliko človečnosti in modrosti ter jo povabil k sprejemu nagrade, s tem pa tudi vrnil ugled najpomembnejši slovenski nagradi za dosežke v kulturi. Še posebej v luči dejstva, da je bila pesnica leta 2000 po triinpetdesetih letih komaj druga književnica, ki ji je nagrado za življenjsko delo prisodil Upravni odbor Prešernovega sklada, od tedaj kljub predlogom in menjavi odbora in komisij žal nobeni več. Poniževanje in grobo obračunavanje s pesnico Svetlano Makarovič je napad na vse pesnike in pesnice, tudi tiste, ki se zdaj privoščljivo naslajajo nad rumenimi članki in izbruhi anonimnih komentatorjev in trolov. Kritika je del drže vsakega umetnika in svoboda izražanja temelj demokracije, njene korenine pa se napajajo tudi z verzi Franceta Prešerna."

  • STA

    6. 2. 2023  |  Svet

    Melania Trump kot svetovalka predsednika / Ni jasno, ali je do česa podobnega v ZDA sploh že kdaj prišlo

    Nekdanji vršilec dolžnosti obrambnega ministra ZDA Christopher Miller v svoji knjigi z naslovom Vojak minister omenja, da je nekdanja prva dama ZDA Melania Trump v situacijski sobi Bele hiše v živo spremljala napad na voditelja Islamske države (ISIS) Abu Bakr al Bagdadija, nato pa takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu svetovala, kako se naj odzove.

  • STA

    6. 2. 2023  |  Svet

    Največji sodni proces proti aktivistom

    V Hongkongu se je danes začelo največje sojenje doslej na področju nacionalne varnosti, v katerem je 47 prodemokratičnih aktivistov obtoženih poskusa strmoglavljenja vlade in jim grozi dosmrtna zaporna kazen. Številni kritiki sojenje vidijo kot nov primer kriminalizacije nasprotovanja oblastem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    6. 2. 2023  |  Kultura

    Nagrade Grammy / Kdo vse je med prejemniki in kdo je podrl 26 let star rekord?

    Harry Styles je na nedeljski podelitvi nagrad grammy osvojil najprestižnejšo nagrado za album leta, Beyonce pa je po devetih nominacijah dobila štiri grammyje in tako s skupaj 32 grammyji v karieri podrla 26 let star rekord Georga Soltija.

  • Danes je nov dan

    3. 2. 2023  |  Družba

    Vse najboljše, Pravna mreža za varstvo demokracije!

    Naj za trenutek odloži delo in skrbi draga Pravna mreža, ki te dni praznuje svoj drugi rojstni dan. 

  • Dr. Božo Repe, zgodovinar

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Kaj ostane od mita o osamosvojitveni vojni, če odstranimo ves balast?

    Desetdnevna vojna je na ravni širše družbene percepcije z leti postala le še mitizirani zdravljičarski kič. Dokumentov iz časa vojne, ki bi po tridesetih letih omogočali resno in mirno vrednotenje tega zgodovinskega obdobja, žal niti zgodovinarji ne moremo videti – ker še vedno niso dostopni. Lahko pa se prikopljete do približne resnice, če si vzamete leto ali dve časa in se prebijete skozi desetine raznih zbornikov in spominov, ki jih izdajajo veteranske organizacije, in seveda skozi spomine posameznikov, pa tudi, če naredite veliko intervjujev z ljudmi, ki niso v ospredju, so pa bili zraven.

  • Tomaž Lavrič

    6. 2. 2023  |  Politika

    Feministrica Fajon

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Politika

    Protivladni protesti / Ovadeni policisti in njihovi policijski šefi

    V zvezi z ravnanji policije na protestih v času vlade Janeza Janše je kaznivih dejanja osumljenih 13 policistov (od tega štirje vodstveni delavci v policiji), 63 policistom pa so očitane strokovne nepravilnosti. To je sporočilo, ki sta ga v javnost na tiskovni konferenci podala v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, ki po odstopu Tatjane Bobnar začasno vodi notranje ministrstvo.

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Koliko ovadb si je že nabral Hojs?

    Nekdanji notranji minister in podpredsednik SDS Aleš Hojs je po izobrazbi gradbeni inženir. In medtem ko se je ljudstvo med njegovim ministrovanjem zgražalo nad neustavnimi omejitvami človekovih pravic, ki so bile vse po vrsti pripravljene na njegovem ministrstvu, se je ukvarjal predvsem s svojim matičnim področjem. V imenu notranjega ministrstva in s tem v imenu države je sklepal številne nepremičninske posle, od katerih je verjetno najbolj bizarna gradnja podhoda pod Šubičevo ulico, daleč najdražja pa gradnja stolpnice za vsaj 169 milijonov evrov, v kateri naj bi po novem imela prostore vodstvo policije in notranje ministrstvo. Revizija tega projekta je pokazala vrsto nepravilnosti in sume storitve več kaznivih dejanj.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Uvodnik / Prekletstvo vezne posode

    Ta teden je predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministroma in predsednikoma koalicijskih strank Tanjo Fajon in Luko Mescem orisal še dve prihajajoči reformi: reformo plačnega sistema v javnem sektorju in reformo stanovanjske politike. Prva je bila predstavljena zdravstvena reforma že pred štirinajstimi dnevi. A to še ni vse: že čez štirinajst dni naj bi vlada predstavila še davčno reformo.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Zaslugarji

    Piše se leto 2023. Od slovenske osamosvojitve in vojne bo zdaj zdaj minilo 35 let, vendar sta osamosvajanje in razprava o tem, kako je to predstavljeno v javnosti, postala nenadoma spet vroča politična tema. Kako nenavadno je o tem razpravljati leta 2023, nam pokaže primerjava z nekim drugim časom: je tako, kot da bi se leta 1980 Slovenija ukvarjala z vprašanjem, kje je počila prva partizanska puška. Seveda je bilo leta 1980 pri nas še veliko osvetljenih partizanskih spomenikov, komemoracij, pionirjev, kurirčkovih torbic, a glavne družbene teme so bile drugje. Kaj se bo zgodilo, ko bo umrl Josip Broz Tito? Kako se spopasti z gospodarsko krizo? Kaj storiti z mednacionalnimi napetostmi na Kosovu in podobno? Leta 1980 so torej podobe o partizanskih epopejah v kolektivnem spominu še obstajale, vendar so bledele, tudi komunistična partija je imela svojo moč, vendar so njo in partizanske rituale osmišljanja političnega sistema ljudje jemali vedno manj resno. Mlade je zanimala sedanjost, še bolj jih je zanimala prihodnost. Le kdo je v času punka še verjel rdečim tovarišem in starim borcem?

  • Borut Mekina

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Konec mačistične diplomacije?

    Še je svež spomin na serijska srečanja višegrajskih alfa samcev. Najbolj anahronistično in dvolično je bilo tisto oktobra 2021, ko so se tedanji regionalni avtoritarci, z našim Janezom Janšo vred, sestali na demografskem vrhu v Budimpešti. Janez Janša (ločen in ponovno poročen z 20 let mlajšo partnerico), Aleksandar Vučić (ločen in ponovno poročen z 11 let mlajšo), Viktor Orbán (srečno poročen), Milorad Dodik (potentni skakalec čez plot) in Andrej Babiš (ločen in ponovno poročen s svojo tajnico, ki je bila ob poroki komaj polnoletna) so se tam zavzemali za vrnitev tradicionalnega patriarhata, o tem, kako naj ženske več rojevajo, so razpravljali med gledališkimi performansi božanja nosečniških trebuhov. Če bi za vsaj pet podobnih srečanj v dveh letih želeli uporabiti en sam izraz, bi lahko rekli, da smo bili priča mačistični diplomaciji. Mačistična diplomacija je le ena od mnogih. Diplomacij ali tipov zunanjih politik je več. Zgodovinsko gledano je najbolj znana besedna zveza ’Rambo diplomacija’, to je izraz, ki se je ustalil za ameriško zunanjo politiko v času največje priljubljenosti ameriškega igralca Sylvestra Stallona in je simboliziral kavbojsko modrost Najprej streljaj, potem sprašuj. V slovensko-hrvaških odnosih smo v zadnjem desetletju govorili o tako imenovani tihi diplomaciji in potem o nogometni diplomaciji, s katero so voditelji nerešena vprašanja skušali reševati na nogometnih tekmah. Nogometna diplomacija je podobna mačistični.

  • Luka Volk

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika

    Kljukec Hojs

    Po največjem požaru v zgodovini Slovenije, ki je lani pustošil po Krasu, in hkrati velikem pomanjkanju vode v slovenski Istri in kraškem zaledju zaradi suše so se na Twitterju začeli vrstiti zapisi, da so za oboje v resnici krive nevladne organizacije, ki so leto prej sodelovale v kampanji pred referendumom o vodi, na čelu z Inštitutom 8. marec.

  • Luka Volk

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Družba  Za naročnike

    Kje so službe?

    Na precejšnje presenečenje vlada prejšnji teden sprva ni dala soglasja k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v prihodnjem študijskem letu, čeprav velja, da gre pri tem bolj kot ne zgolj za formalnost. Podobno je leta 2021 storila Janševa vlada. A stanje danes ni enako tistemu izpred dveh let. Leta 2021 je povišanje vpisnih mest – natančneje na medicinskih fakultetah in na ljubljanski fakulteti za računalništvo – zahtevala vlada, ki je zato v celoti blokirala izvedbo razpisa in ogrozila načrtovane informativne dneve. Tokrat naj bi željo po povišanju vpisnih mest izrazile fakultete, razpis pa je bil naposled vseeno izveden po časovnici. A podobno kot pred dvema letoma so bili popravki tudi tokrat minorni, ljubljanska in mariborska univerza bosta povečali število študijskih mest za radiološke tehnike in psihologe.

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Kultura  Za naročnike

    Drago Ivanuša / »Država brez kulture je zgolj kapitalistična institucija«

    Drago Ivanuša (rojen leta 1969) je eden izmed naših vrhunskih skladateljev, pianistov in harmonikarjev in hkrati eden najdejavnejših. Od samega začetka, ko je, kot je nekoč v Delu zapisala Vesna Milek, v gledališče priletel kot »nekakšen mladi Franz Liszt, karizmatičen, divji, z nerazložljivo iskro norosti, erosa in melanholije prekmurskih ravnic«, ustvarja glasbo za predstave. Danes je njegov opus osupljiv, poleg glasbe za 150 gledaliških predstav je ustvaril še glasbo za več deset filmov in nešteto drugih izjemno raznolikih glasbenih projektov. Med temi so tudi klavirski solo La Bête Humaine, ki ga lahko razlagamo kot odziv na aktualne napetosti v družbi, unikatni glasbeno-pesniški tandem z Anjo Zag Golob in zasedba Magnetik, v kateri delujejo samosvoji glasbeniki. Za te tri projekte – obenem pa še za gledališko glasbo za trilogijo Cement in predstavo Ali: Strah ti pojé dušo, vse je režiral Sebastijan Horvat – bo te dni prejel najvišje državno priznanje za umetniško ustvarjanje, nagrado Prešernovega sklada.

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Kultura  |  Film

    Če je hotela uspeti v moškem svetu, je morala sprejeti moška pravila igre, ki vključujejo »transakcijski« seks

    Lydia Tár (Cate Blanchett), slovita ameriška skladateljica in dirigentka, v nekem prizoru z avtom odpelje domov Olgo (Sophie Kauer), mlado rusko čelistko, ker pa ta v avtu pozabi medvedka, svojo maskoto, steče za njo, da bi ji ga vrnila, a se znajde v zakotni, razpadajoči stavbi, kjer jo pasji lajež tako prestraši, da pade in si razbije obraz. Svojim najbližjim reče, da so jo napadli – zlaže se. Ko se predstavlja za žrtev, je videti kot nekdo, ki ve, da dela nekaj narobe in da ga bodo slej ko prej dobili, zato vnaprej pripravlja obrambo in teren, na katerem bo lahko vzkliknil: žrtev sem! To je napad name! To je le trač! »You fucking, little nothing!«

  • Uredništvo

    5. 2. 2023  |  Politika

    »Prišel je kakšen klic, naj se nehamo upirati, sicer nas bodo ukinili«

    "To je bil verjetno najtežji primer. V času protestov je bilo v javnosti razumljeno, da smo mi tisti, ki izvršujejo voljo oblasti, in da smo popolnoma pasivni. Ampak slika ni bila takšna. Vezani smo bili na navodila in na zakon. Slednji nas zavezuje, saj ni protiustaven, čeprav ima pomanjkljivosti. Državni odvetniki smo lahko postavljeni v položaj, ko moramo delati v skladu z zakonom, ampak proti svojemu pravnemu prepričanju. Če bi šli preko zakona, bi šlo za kršitev službenih obveznosti."

  • Uredništvo

    3. 2. 2023  |  Kultura

    »Ta nagrada je moja in sem jo bila prisiljena odkloniti, ker mi jo je Katoliška cerkev umazala«

    "Nobene prošnje ne bom vlagala. Oni bi morali vložiti prošnjo, da jaz na proslavi sprejmem to nagrado. Ampak ker je odbor Prešernovega sklada še lanski in so v njem še sami janšisti, je normalno, da bodo poskušali to preprečiti."

  • Uredništvo

    5. 2. 2023  |  Družba

    Dr. Franck Fischbach / »Marx ni bil komunist«

    "Za razliko od številnih, denimo Slavoja Žižka, imam sam raje idejo socializma kot idejo komunizma. Socializem, za razliko od komunizma, ki je zelo star, saj ga lahko najdemo že pri Platonu, razumem kot bistveno moderno idejo. Ideja socializma se je pojavila hkrati z moderno družbo. Je ideja, da družba lahko spozna samo sebe in se razume. Izvira iz poznavanja patologij modernega družbenega življenja in si odpravo teh patologij zadaja za svojo nalogo. Socializem ni utopija, gradi se iz moderne družbe, iz izkušenj, kaj v njej ne deluje, in iz iskanja rešitev teh problemov, ki pa bi bile tudi same lastne moderni družbi."

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Nezaželena ministrica

    Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prejšnji teden javno objavila, da je dobila grozilno pismo. Prvo, ki je prišlo na njen zasebni naslov. »Danes sem na domači naslov, kjer živim z družino, dobila sovražno pismo zaradi združevanja muzejev. Upam, da se gospodje, ki že nekaj mesecev stopnjujejo zaostreno, hujskaško in šovinistično retoriko, zavedajo, kakšne posledice imajo lahko njihove besede,« je zapisala na Facebooku. V pismu ni bilo neposrednih groženj, napisano pa naj bi bilo v subtilnem »mafijskem« slogu, kjer neznani pošiljatelj govori o tem, da dobro ve, s kom se ministrica druži in kdo so njeni prijatelji in znanci. Pismo je ministrica za kulturo predala policiji.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Postavljamo si spomenike

    Dejstva, da osamosvojitev ni kar tako, pač pa resna, prelomna stvar v rasti naroda in njegovega življa, se je dobro zavedala prejšnja Janševa vlada. Sloveniji je poveljevala dve leti in po naključju so se ta leta pokrila z obeležitvijo 30. obletnice »razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države«. Zato so vladni uradniki zavihali rokave in pljunili v roke.

  • Dr. Marko Zajc, zgodovinar

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    O zgodovini in mitih

    Muzej slovenske osamosvojitve – na prvi pogled je ime muzeja logično, osamosvojitev je zgodovinsko dejstvo, in to pozitivno, vsaka država slavi neodvisnost, torej je muzej osamosvojitve nujen del pokrajine spomina v državi. Kdo bi temu lahko ugovarjal?