Grega Repovž

10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Uvodnik

Prvi škodljivec

Ukrepi, ki jih ob drugem valu sprejema slovenska vlada, so pretežno logični, imajo smisel in v prvem valu se je izkazalo, da so tudi učinkoviti. Niso evropski ali svetovni unikum: slovenska vlada dela podobne reči, kot jih počnejo vlade večine evropskih držav. A zakaj ji pri tem ne gre dobro? Oziroma drugače: zakaj se vladi dogajata tak odpor in ignoranca njenih sporočil prebivalstvu? Več

Tomaž Gantar: »Kacin govori v imenu vlade, ne pa vedno v mojem imenu«

Imamo državni načrt za epidemijo, ki smo ga na podlagi dogajanja med prvim valom posodobili in prilagodili bolezni, ki je prej nismo poznali. Ta načrt predvideva vso množico ukrepov, ki smo jih sprejemali ob prvem valu. Odločitev, kateri ukrep uporabiti, pa je dejansko odvisna od sprotnih razmer, od epidemioloških razmer doma in v tujini, ne nazadnje pa tudi od spremljanja širjenja okužb in njihovega izvora. In temu primerno strokovna skupina tudi predlaga ukrepe. V prvi vrsti sem absolutno zagovornik stroke. Več

Vse za spravo

Da bi lažje razumeli, kaj se bo 13. julija dogajalo v Trstu, kaj pomeni, da bosta tam skupaj predsednik Italije Sergio Mattarella in njegov prijatelj, slovenski predsednik Borut Pahor, se moramo za hip ozreti v preteklost. Pomembne so tri slike. Tri dejanja. Več

Bi se morali fašistom res opravičiti za vse muke, ki so jih pretrpeli?

Borut Pahor se bo 13. julija kot prvi slovenski predsednik poklonil žrtvam iz bazoviške fojbe. Sergio Mattarella pa se bo hkrati kot prvi italijanski predsednik poklonil žrtvam I. tržaškega procesa, Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Valenčiču, slovenskim antifašistom, članom organizacije Borba, ki so jih fašistične oblasti tam – na gmajni pri Bazovici – usmrtile 6. septembra 1930. Poudarek je na besedici ’hkrati’. Več

Joj, ti protesti ne ponujajo nobene alternative!

Naslov je nekakšen povzetek negodovanja, na trenutke namenjenega protestniškemu gibanju, ki se je začelo zadnji teden aprila in zdržema traja in se širi že deset tednov. Res je izjemno. Začelo se je z nedolžnim kroženjem na kolesih pred parlamentom, nadaljevalo s postavljanjem izrezanih podplatov na Trgu republike, nato z množičnejšim kolesarjenjem pa s spopadom za pravico do pisanja s kredo, sledil je spopad za pravico govora in vztrajanje, da »Smrt janšizmu« ne pomeni grožnje s smrtjo, ampak krik zoper nedemokratični režim, sledil je spopad z ograjo in proti njej, nato spopad s pravico do »našega« Trga republike, sledil je protest zoper ukradeni praznik ter prejšnji teden protest s prav neverjetno domiselnim zaznamovanjem oblasti z neonacizmom, ki se skriva za rumenimi jopiči. Več

Pred 13. julijem, velikim izzivom ne le za Slovence, temveč za ves Trst

Pri svojem razmisleku štartam iz osnovne ugotovitve: ime Bazovica je splošno poznano tudi izven lokalnega primorskega okolja. Če vprašaš italijanskega dijaka iz Milana bo mogoče odgovoril, da je že slišal zanj. Če vprašaš slovenskega dijaka iz Maribora tudi. Razlogi zaradi katerih bosta poznala ime so seveda povsem različni: za italijanskega dijaka je to Šoht, za slovenskega Junaki. Oba kraja sta, po svoje, problematična, a iz različnih razlogov: glede spomenika bazoviškim junakom obstaja še vedno nerešen problem rehabilitacije, za katero, kot mi je znano, je težko računati na pravno pot. Tisti kraj pa ima kljub temu ogromno simbolno valenco za Primorce. Glede šohta pa ostaja še vedno dejstvo, da obstaja globoka vrzel med naracijo, ki ji večkrat tam prisluhnemo, in ugotovitvami zgodovinopisja. Tudi ta kraj pa ima ogromno simbolno valenco, predvsem za ezule. Ta dvojna simbolna valenca je bila, je in bo, ne glede na to kaj se bo zgodilo 13. julija. Vprašanje je, kako želimo z njo upravljati. Osebno, ko Bazovico omenjam, jo izkoristim da bi opozoril na različne spomine, ki se nahajajo v tem prostoru in na dejstvo, da so tudi simbolno pomembni kraji večkrat zelo komplicirana zadeva. Več

Oblast premika meje

Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju nedavno zapisal, da imamo do iznajdbe cepiva zoper covid-19 zgolj dve možnosti ukrepanja: prva je »drastično ustavljanje javnega življenja, zapiranje meja, omejevanje stikov, depresija«, druga pa obvezna uporaba mobilne aplikacije za gibanje, torej aplikacije za pametne telefone, s katero naj bi uspešno zajezili epidemijo bolezni covid-19. S tem nam Janša pravzaprav ponuja zgolj dva možna scenarija – brez alternative, brez vmesne poti: prvi scenarij je obup, povezan s strogimi lockdown omejitvami, drugi pa odraža slepo verovanje v tehnologijo, ki verjetno ne bi imela želenega učinka – na kar kažejo izkušnje s podobnimi aplikacijami v tujini. V najslabšem primeru se lahko prisilna raba tovrstne aplikacije prevesi v vladni nadzorni sistem jutrišnjega dne, ki v številnih razsežnostih spominja na orwellovsko distopijo in odpira malo morje etičnih dilem o kršenju zasebnosti. Več

En sam vod, več deset ton orožja

Pred dnevi je Janez Janša tvitnil: »En sam vod Krkovičeve brigade je v eni sami akciji, v kateri je bil samo en ranjen, zaplenil več bojne opreme in orožja kot vsi partizanski odredi skupaj v 4 letih t. i. NOB.« Več

Cesarjeva nova oblačila

Nobeni vladi ni vseeno, kako je videti, tudi v politiki velja, da se podoba lažje prodaja kot vsebina. Več

Dunja Mijatović: »Dosegli smo točko, ko so naši glasovi v Evropi potrebni bolj kot kadarkoli prej«

Dunja Mijatović je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope postala pred dvema letoma. Zadnje mesece, se zdi, ima več dela kot kadarkoli prej. V zadnjem času – med epidemijo, ki se je v Sloveniji časovno ujemala z nastopom vlade Janeza Janše – je večkrat poimensko tako ali drugače omenila tudi našo državo. In kadar komisarka za človekove pravice stori kaj takega, to navadno pomeni, da opozarja na kršitve človekovih pravic v tej ali oni evropski državi. Zgodi se, da vlade teh držav opozoril ne vzamejo dobronamerno, saj gre najpogosteje za kritiko, usmerjeno prav zoper ravnanje posamezne vlade. A odziv vladajoče slovenske politike, predvsem predstavnikov SDS in njenih medijev, je bil že kar nedostojen, če uporabimo najblažjo mogočo besedo. Komisarko so zmerjali s komunistko, jo obtoževali razširjanja lažnih novic, izražali ogorčenje nad tem, da zaseda ta pomembni položaj. Mijatovićeva sicer Slovenijo zgodovinsko prišteva med države, ki najdosledneje spoštujejo človekove pravice, in je prepričana, da bo tako tudi v prihodnje. Več

Obstoj Radia Študent ogrožen

Uredništvo Radia Študent na čelu z Matjažem Zorcem vstopa v negotove finančne razmere, zaradi katerih je prisiljeno omejiti oddajanje. Na to je opozorilo v okrožnici, ki jo je javnosti poslalo v ponedeljek. Razmere so zaradi finančnega položaja resne že nekaj let, a RŠ se je z vnemo in požrtvovalnostjo sodelavcev, ki se zavedajo izjemnega pomena te medijske institucije, uspelo obdržati nad gladino. Več

Manj kot odstotek: popravljena ocena prekuženosti prebivalstva

Avtorji nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19, ki so na začetku maja poročali, da se je glede na prisotnost protiteles pri sodelujočih v raziskavi z virusom do sredine aprila srečal vsak 30. Slovenec, so ta teden objavili prvo podrobnejše poročilo, ki oceno prekuženosti pomembno znižuje – virusu naj bi bil do takrat izpostavljen le približno vsak 100. Slovenec. Več

Naša policija, naše tožilstvo

Generalni državni tožilec Drago Šketa je prvi vodja tožilstva, ki se je bil prisiljen zagovarjati neposredno pred predsednikom vlade. Janez Janša mu je poslal pismo, v katerem mu je zaukazal, kaj in kako naj tožilstvo kazensko preganja. Šketa je tudi prvi vodja tožilstva, ki mu je predsednik vlade grozil. »Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni,« je predsednik vlade zapisal v pismu, v katerem poziv »Smrt janšizmu« enači s pozivom »Juden raus«. Več

Desant na medije

Pritiski vladajoče skrajne desnice na nacionalno radiotelevizijo so vse bolj brutalni. Premier Janez Janša prek Twitterja vodi odkrito besedno vojno z novinarji in novinarkami ter tudi samim vodstvom RTV Slovenija. Njegovemu zgledu praviloma sledi vojska spletnih trolov SDS, ki vodjeve izjave podkrepijo z množičnimi izlivi primitivnega sovražnega govora. Skrajneže seveda moti, da RTV pri svojem delu še vedno sledi načelu zagotavljanja pluralnosti pogledov; nacionalka kljub vsem pritiskom in notranjim razlikam še vedno pripravlja tako do vlade kritične – na primer razkritja preiskovalnih novinarjev oddaje Tarča glede nabav zaščitne opreme – kot tudi Janši in njegovim podpornikom naklonjene vsebine, ki jih zagotavlja na primer oddaja Pričevalci. Več

Kraljica Vizjakovega seznama

Minister za okolje Andrej Vizjak je že od začetka mandata zelo odkrit v želji po pospešitvi postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za izvedbo pomembnih državnih projektov. »Moje stališče je, da če vlada po predpisanem postopku sprejme državni prostorski načrt, morajo državni organi narediti vse, da pride do izvedbe projekta, ne da iščejo razloge, kako se ne da izvesti. Državni organi, državne institucije morajo biti del rešitve, ne pa del problema,« je dejal na zaslišanju pred pristojnim odborom dan pred potrditvijo nove vlade v državnem zboru. Več

Sama sebi namen

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so ta teden predstavili izsledke raziskave Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji. V njej je sodelovalo 7382 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljic in učiteljev, 24.684 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov, 406 osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljic in ravnateljev ter v sedmih fokusnih skupinah 16 ravnateljev in ravnateljic ter 32 učiteljic in učiteljev. Več

Pravljica o mavrični družini

Najbrž ste že slišali za slikanice Mali junaki, gre za personalizirane knjige za otroke. Te so pravi hit, in to ne zgolj v Sloveniji. Zgodbo o uspehu sta leta 2013 napisala Rado Daradan in Mic Melanšek. V sedmih letih se je slovensko podjetje Hooray Studios razširilo v osem držav (Nemčija, Avstrija, Italija, Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike, Avstralija, Španija), do danes pa je prodalo zavidanja vrednih 1,7 milijona knjig (od tega zgolj lani 700 tisoč). Več

Najhujše nas še čaka

Najprej dobra novica: da, zdi se, da je Evropa prestala prvi val epidemije covid-19. Novih okužb je razmeroma malo in zdravstveni sistem zaradi koronavirusa za zdaj ni ogrožen. Izbruhi so lokalno omejeni in jih bo s takojšnjim posredovanjem zdravstvenih oblasti mogoče obvladati. Prebivalci večine evropskih držav se odpravljajo dopustovat. Zaradi obveznega nošenja mask in pravila o ohranjanju medsebojne razdalje, previdnosti in higiene lahko upamo, da počitnice ne bodo povzročile hujšega epidemiološkega udarca. Več

»Bojim se, da bosta to desetletje zaznamovali poguba in katastrofa«

Roubini sodi med najbolj znane ekonomiste na svetu. Predavatelj na Sternovi poslovni fakulteti v New Yorku je napovedal pok ameriškega nepremičninskega balona in finančno krizo 2008. Zelo kmalu je napovedal tudi ekonomski upad zaradi koronske krize. Več

Mladinin plonklistek za najboljše branje tega poletja

Zaradi nepredvidljivih razmer, ki spremljajo pandemijo koronavirusne bolezni, si letos počitnic v oddaljenih krajih bržkone ne upa načrtovati nobeden od nas, se pa lahko daleč stran brez bojazni, da bi nenadoma pristali v karanteni ali odrezani od letalskega in železniškega prometa, odpravite s knjigami. Nekaj predlogov za poletno branje smo v poletni cekar nasuli mi, nekaj pa uveljavljena imena iz slovenske kulture. Tokrat predstavljamo izbrane romane in kratke zgodbe, o svojih poletnih bralnih favoritih pa so spregovorili Veronika Simoniti, Tin Grabnar in Ana Schnabl. Več

Stripovski album za vse žrtve spolnega nasilja

Dela Nine Bunjevac so bila slovenskemu občinstvu neznana, dokler ni leta 2014 obiskala ljubljanskega festivala stripa Stripolisfest, kasneje preimenovanega v festival stripa Tinta. Takrat je predstavljala svoj drugi stripovski album Očetnjava, šest let kasneje pa smo dobili še en prevod njenega najbolj svežega stripa z naslovom Bezimena. Svoj distinktivni slog je avtorica začrtala že v prvem stripovskem albumu, ki pri nas še ni bil preveden, v državah bivše SFRJ pa ga prevajajo kot Hladna kot led. Izšel je leta 2012 in ji takoj prinesel nagrado Douga Wrighta, ki jo že petnajst let vsako leto poklanjajo na največjem kanadskem stripovskem festivalu v Torontu. Več

Rosvita Pesek in štetje žrtev v vojni za Slovenijo

»V vojni je bilo ubitih 12 slovenskih vojakov, šest policistov, 183 je bilo ranjenih. Jugoslovanska vojska je ubila tudi 22 civilistov, med katerimi sta bila dva avstrijska novinarja,« je na predvečer dneva državnosti, v Odmevih na TV Slovenija dejala voditeljica Rosvita Pesek v zvezi z vojno za Slovenijo. Več

Naj Italija najprej odpre svoje omare sramote!

Fašistična Italija je 13. julija 1920 upepelila Narodni dom v Trstu. Fašistična Italija je v nadaljnjem četrtstoletju pobijala in raznarodovala primorske Slovence in Hrvate. Fašistična Italija je po prvem in drugem tržaškem procesu ustrelila devet slovenskih in hrvaških domoljubov, ki veljajo uradno še danes za »teroriste«. Fašistična Italija je 6. aprila 1941 sonapadla Kraljevino Jugoslavijo in Slovenijo, podjarmila Ljubljansko pokrajino in obdala z bodečo žico njeno prestolnico. Fašistična Italija je morila v Gramozni jami, Rogu, Gonarsu, Monigu, na Rabu in še in še in še … Več

VIDEO: Protivladne proteste v Srbiji zaznamovalo policijsko nasilje

Državljanke in državljani Srbije so ogorčeni nad posnetki policijskega nasilja na protivladnih protestih. Policisti so proti protestnikom uporabili solzivec in na ulicah pretepali tudi tiste, ki na protestih sploh niso sodelovali. Več videoposnetkov policijskega nasilja je zaokrožilo po spletu, številni srbski državljani pa opozarjajo, da državni mediji ne poročajo o dejstvih, temveč zgolj skrbijo za vladno propagando. Protestnice in protestniki izpostavljajo, da protestirajo proti korupciji, diktaturi in cenzuri, saj da je življenje v Srbiji postalo nevzdržno.  Več

To je naslovnica jutrišnje Mladine

Jutri izide nova Mladina! Naslovnico sta tokrat zakrivila Damjan Ilić (oblikovanje) in Zoran Smiljanić (ilustracija). Vrnitev tržaškega Narodnega doma, ki so ga leta 1920 požgali italijanski fašisti, ne bi smela biti predmet kravjih kupčij. Več o tem si preberite v naslovni temi! Letos že osemindvajseta številka Mladine bo od 10. julija na voljo pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov in na naši spletni strani. #Mladina28  Več

Orban: »Janšo dojemamo kot najpogumnejšega protikomunističnega borca v Evropi«

"Janeza na Madžarskem dojemamo kot najpogumnejšega protikomunističnega borca v evropski politiki. Veliki povratnik, ki se vedno bori, nikoli ne obupa in se vedno vrača." Več

Čeferin: »Najtemnejši del pekla bo rezerviran za tiste, ki v časih moralne krize ohranjajo nevtralnost«

V resnici so pogovori z Aleksandrom Čeferinom, nekdanjim odvetnikom in zdajšnjim predsednikom Uefe, naporni. Ne zato, ker ne bi bil prijazen, odkrit, nasprotno, a vseskozi je zelo osredotočen, jasen, umirjen. Premišljuje, kaj bo povedal, česa ne bo. Vidi se, da je nekoč veliko nastopal na sodiščih in da je vajen voditi sestanke, kjer se odloča, kam bodo šli milijoni evrov. Kljub temu je prizemljen, ni ohol ali nastopaški. V zadnjih mesecih se je znašel v nenavadnem položaju. Ker je javno kritiziral način vladnega komuniciranja v času koronske krize, ker je kritiziral oblast in način nabave medicinske opreme, je postal tarča grobih napadov politikov. Morda je to logično, saj so se nekateri, v opoziciji in na vladni strani, ustrašili, da se bo resneje vključil v slovensko politiko, a ga politični položaj ne zanima. Niso nenavadni politični napadi, nenavadnejši je način, kako oblast napada vsakega, ki je do nje kritičen. »Stran od teh ljudi,« pravi Čeferin, stran od primitivnosti. »Stran od teh ljudi, ničesar ne želim imeti z njimi!« Več

Dr. France Prešeren o rumenih jopičih

(mala francoska balada) Več

Kaj ima hitra moda skupnega z rasizmom?

Pandemija je razkrila še en oduren obraz hitre mode. Jasno je, da ta živi od kolonialne zapuščine izkoriščanja poceni delovne sile v državah, ki so daleč od oči in s tem daleč od srca, "preseneča" pa, da se to dogaja tudi na evropskih tleh. Več