• Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Uvodnik

    Višje plače za vse?

    Zakaj se je plin v Sloveniji izjemno podražil, in to nad raven, ki jo dosega cena plina v sosednjih državah, ki tako kot Slovenija nimajo lastnih virov? Žal je zadeva v svojem bistvu banalna in kruta. Ali kot v intervjuju Monike Weiss pove dr. Peter Novak: te države so si cenejši plin zagotovile z dogovorom z Rusijo. Srbija je dobila plin za dve leti po stari ceni, torej za okoli 26 evrov za megavatno uro, Bolgarija je za dve leti dobila plin po 46 do 49 evrov za megavatno uro, enako Madžarska. Slovenija pa je ostala praznih rok in plin plačuje po tržni ceni. Zakaj? Ker je vlada premiera Janše vodila sovražno politiko do Rusije. Več

  • Borut Mekina

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika  Za naročnike

    Pohlep

    V tem članku pišemo o spornem postopku imenovanja uprave Slovenske izvozne in razvojne banke (SID), to je še zadnje banke v večinski lasti države, ki utegne v bližnji prihodnosti kot javna institucija voditi deljenje več sto milijonov evropskih evrov za obnovo, digitalizacijo in zeleni prehod. »Prepričana sem, da je denar nacionalnega načrta za okrevanje že razdeljen in da ne mi ne vi od njega ne bomo imeli največje koristi,« je nedavno v intervjuju za Mladino dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. Ključ do razdelitve tega denarja lahko leži v tudi SID banki – v njenih skladih in komisijah, ki bodo delile denar in odločale o porabi. Več

  • Monika Weiss  |  foto: Borut Krajnc

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    »Podražila se nista ne voda ne sonce, tudi strošek dela ni zrasel, ne gorivo za jedrsko elektrarno. To pomeni, da ni razloga, da cene elektrike ne bi diktirali doma.«

    Dr. Peter Novak (1937) je po študiju v Ljubljani leta 1975 v Beogradu doktoriral iz strojništva in je eden največjih strokovnjakov za energetiko, priznan tudi mednarodno. Kot redni profesor in dekan ljubljanske strojne fakultete je bil mentor 20 doktorandom in več kot 300 inženirjem strojništva. Danes predava na Fakulteti za strojništvo v Novem mestu, katere ustanovitelj je. Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika

    Cepljeni in necepljeni poslanci

    Generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar se je v intervjuju za Večer dotaknila tudi vprašanja precepljenosti poslancev in zaposlenih v službah državnega zbora. »Tudi sama sem želela, da bi bili vsi, ki delamo v državnem zboru, cepljeni čim prej zaradi načina dela, pri katerem je veliko ljudi na kupu. Ko je seja v državnem zboru, mora biti poleg 90 poslancev prisotnih še okoli 100 ljudi. Ko smo marca lani prišli na vrsto za cepljenje, je bil odziv poslancev izjemen, takrat se jih je cepilo okoli 70, nekaj pa jih je bilo prebolevnikov,« je povedala. V službah državnega zbora naj bi bilo cepljenih približno 70 odstotkov zaposlenih. »Sama nisem čutila nekih napetosti, so pa mi drugi zaposleni povedali, da se je na neki točki to res odrazilo v odnosu med cepljenimi in necepljenimi, a zaradi tega ni bilo nobene kritične situacije. Trikrat tedensko imamo organizirano tudi testiranje za necepljene in tiste, ki se želijo preventivno testirati.« Več

  • Jure Trampuš

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika  Za naročnike

    Vladno zavajanje

    Eden od namenov dohodninske reforme je tudi, tako vlada, da se davčne obremenitve fizičnih oseb pri nas približajo davčnim obremenitvam v državah »v naši neposredni bližini in državah, v katere se izseljuje delovna sila, izobražena v Sloveniji, v želji po boljšem zaslužku«. Torej dohodninskim obremenitvam v Nemčiji, Italiji in Avstriji, kjer je splošna olajšava bistveno višja. Več

  • Jure Trampuš

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika  Za naročnike

    Janševa igra z referendumom

    Daljna Martinova nedelja leta 2007 je bila vesela. To ni bil samo dan, ko iz mošta nastane vino, pač pa so tisto nedeljo ljudje slavili praznik demokracije. Enajstega novembra je bila volilna nedelja, potekal je drugi krog predsedniških volitev, volivci so izbirali med Lojzetom Peterletom in Danilom Türkom. V zaprašeni politični spomin pa se je skrilo še nekaj drugega, tista volilna nedelja je bila dvojna, volivci niso izbirali le novega predsednika republike, ampak so glasovali tudi o načinu lastninskega preoblikovanja Zavarovalnice Triglav. Večina je takrat na referendumu predlog prve Janševe vlade zavrnila, kot je hkrati zavrnila tudi kandidata, ki ga je podpirala vlada. Na predsedniških volitvah je zmagal Danilo Türk. Lastninsko preoblikovanje največje slovenske zavarovalnice je bilo pomembna tema, a je sočasnost predsedniških volitev z referendumskim odločanjem zasenčila ne le razpravo o lastninjenju, ampak tudi jasno izrekanje o političnih načrtih predsedniških kandidatov. Časovno ujemanje različnih načinov odločanje volivcev je ustavno dopustno, morda je tudi gospodarno. Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Svet  Za naročnike

    Cepivo, s katerim bi bilo mogoče precepiti svet

    Čeprav je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump pred kratkim v intervjuju nekoliko presenetljivo rekel, da so cepiva »eden od največjih dosežkov človeštva«, je velik del republikanskih volivcev do njih še vedno nezaupljiv. Precepljenost v Teksasu – tradicionalno republikanski državi, kjer so ostaline trumpovskega obdobja še vedno zaznavne – je nizka. Podobna je slovenski. Kljub temu so decembra prav iz te ameriške zvezne države poročali o dosežku, ki bi lahko bil pomemben mejnik v boju s pandemijo. Skupina približno 50 znanstvenikov iz Teksaške otroške bolnišnice in z Baylorjevega medicinskega kolidža je razvila cepivo proti covid-19, imenovano Corbevax, ki bi utegnilo rešiti težavo z neenako distribucijo cepiv. Ti znanstveniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo cepivo dostopno prav vsem, ne zgolj tistim državam, ki si ga lahko privoščijo. Več

  • Borut Mekina

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika  Za naročnike

    Skomine po milijardah

    Večina držav EU ima svojo razvojno in izvozno banko, največja med njimi je nemška KfW, ki je nastala iz Marshallovega načrta prenove Evrope po drugi svetovni vojni. Njihova vloga je ključna predvsem v krizah, v katerih se navadne, komercialne banke navadno zaprejo vase, pa tudi v »mirnodobnem« času. V Nemčiji je recimo vsak, ki je kadarkoli vzel stanovanjski kredit, ob tem hkrati še podpisal pogodbo s KfW in si z njo znižal stroške kredita. KfW je namreč ogromna ustanova z najboljšo bonitetno oceno, ki ima zato najcenejši dostop do denarja. S tem Nemčija vpliva na svojo stanovanjsko politiko, ki je ne želi prepustiti trgu. Več

  • Monika Weiss

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Cerkev, d. o. o.

    Katoliška cerkev v Sloveniji je objavila letno poročilo za leto 2021, ki ga je pripravlilo tajništvo Slovenske škofovske konference. Obsežno poročilo, ki je javnosti dostopno na spletni strani katoliške cerkve, ima 221 strani in 19 poglavij. Več

  • Jure Trampuš

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika  Za naročnike

    Pravica do svobode

    Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, nekdanji novinar in urednik, zdaj pa že nekaj časa portparol, orator, pridigar, agitator vladne propagande, se je očitno odločil, da bo stvari postavil na pravo mesto. Njegov urad redno analizira poročanje nacionalne medijske hiše in generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu in drugim odgovornim pošilja tedenske analize svojih opažanj. V njih je polno obtožb o dvojnih merilih, neuravnoteženosti, cenzuri, besed o namernih novinarskih napakah in molku. Analize so bizarne, nič znanstvenega ni na njih. Gre za pristranski pogled vladnega urada, torej političnega organa, ki misli, da lahko s pozicije moči določa, kaj je prav in kaj ni. Tako so o medijih in obveščanju javnosti razmišljali najtrdovratnejši komunisti. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Dva leva  Za naročnike

    Prilika o golobu, ki je prezgodaj zapel?

    Pa smo končno presegli obsedenost s sredino! Namreč, v zadnjem času so bili vsi sredinci: krščanski demokrati in socialdemokrati, Jelinčičevi nacionalisti in janšisti, tudi aktivisti Vesne in Čuševi Zeleni, pa Podobnik in njegov Petrič, pa Kovšca, pa Zorčič, pa Počivalšek in vsi, ki iščejo prostor v slovenskem političnem solariju. Le Levica je bila izjema; ki pa je potrjevala pravilo. Skratka, gneča na sredini igrišča, kot na defenzivni nogometni tekmi. No, novinec na političnem odru Robert Golob se je tej mantri radikalno odrekel. Njegova stranka ne bo sredinska. Malo bo levo, malo pa desno. Res je, zveni nekoliko butalsko. A ne po pomoti, ampak zato, ker se je, se bojim, vzhajajoča zvezda na slovenskem političnem prizorišču svojega programa lotila približno tako, kot se je novopečeni butalski kovaški mojster Nace železa. Pač, bomo videli, kaj bo po obdelavi nastalo. Tega ta čas res ne vemo niti pri Golobu. A bojim se, da še sam ne ve. Malo ga imam na sumu, da ne loči zares med konservativnimi in desnimi stališči. Zato bi bilo dobro slišati, s katerimi desnimi stališči nam bo postregel na pokritem pladnju na pogrnjeni mizi. Več

  • Rafaela von Bredow, Veronika Hackenbroch

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Svet  Za naročnike

    »Kdor zanika znanost, zanika resničnost«

    V razdvojenih Združenih državah Amerike je 81-letni Anthony Fauci za marsikoga osovražena javna osebnost, za druge pa je svetnik. Zdravnik in imunolog je direktor državnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni, ki je z letnim proračunom več kot šest milijard dolarjev pravi velikan na področju raziskav aidsa, tuberkuloze, malarije in avtoimunskih bolezni. Od časa Ronalda Reagana je Fauci svetoval vsem ameriškim predsednikom. Joe Biden je že sedmi po vrsti. Več

  • Peter Petrovčič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika

    Nedotakljivi Simoniti

    Ko so pred dnevi policisti obiskali ministrstvo za kulturo z namenom preiskave sumov kaznivega dejanja zlorabe položaja uradnih oseb na ministrstvu v povezavi s samovoljnim izbrisom reperja Zlatana Čordića - Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi, se je minister za kulturo Vasko Simoniti odzval izjemno ostro. Policisti po njegovem mnenju na ministrstvu nimajo kaj iskati, sploh pa, ker imata policija in tožilstvo dvojne standarde glede tega, kaj in kako resno preiskujeta in česa ne. Več

  • N'toko

    N'toko

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Žive meje  Za naročnike

    Organizacija pozabe

    Ta teden mineva leto dni od Jankovićevega blitzkriega na Avtonomno Tovarno Rog. Spektakularna policijsko/varnostna akcija in razbijaško rušenje sta sredi zimskega lockdowna pretresla prestolnico, za seboj pa potegnila val javnih obsodb, objokovanja, privoščljivih komentarjev in legalističnih prepirov, nato pa še večmesečno propagandno vojno mestnega piar aparata. Bitka za teritorij Roga se je končala hitro, bitka za njegovo dušo pa še traja. Leto dni kasneje so s svojim videnjem dogodka javnost znova nagovorili deložirani skvoterji in tudi mestne oblasti. Prvi so se odpravili na ulice protestirat, drugi pa so se spet zatekli v mestnim oblastem prijazni časnik Delo. Drugi mediji so ob obletnici pripravili vsaj nekaj kritičnih razmislekov, Delo pa je obletnico pričakalo s celostranskim propagandnim člankom in jasnim sporočilom: pozabite na skvoterski Rog, pred nami je ultranapredni Center Rog! Njegova direktorica Renata Zamida in snovalka programa Meta Štular za fotografa pozirata nad ruševinami tovarne kot lovci nad truplom kake redke afriške živali. Pod njuno sliko pa zanimiv poziv: »V Centru Rog iščejo pričevalce in pričevalke za projekt zgodovinjenja prostora nekdanje tovarne Rog.« Več

  • Dr. Božo Repe, zgodovinar

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    V imenu resnice

    V Spodnjih Gorjah pri Bledu so 28. avgusta 1941 pod hribom Revovca Nemci usmrtili pet talcev. Kraj usmrtitve je nekaj sto metrov oddaljen od moje rojstne hiše. Okrog spomenika sem preživel velik del otroštva. Tam smo se skrivali, pozimi sankali … Več

  • Peter Petrovčič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika  Za naročnike

    Abolicija za bele ovratnike

    Zastaralni roki so v kazenskem pravu namenjeni iskanju najprimernejšega kompromisa med pravicami domnevnih storilcev kaznivih dejanj na eni strani in pravicami oškodovancev ter pravičnostjo v družbi nasploh na drugi. Za najhujša kazniva dejanja so določeni najdaljši zastaralni roki, za malo blažja, a še vedno huda, kot so recimo zloraba položaja, korupcija in gospodarski kriminal, so večinoma določeni zastaralni roki od 10 do 20 let. Vladna večina v državnem zboru želi zdaj te roke skrajšati na le sedem ali pet let, v praksi pa kar na zgolj dve leti. Več

  • Stanka Prodnik

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Še enkrat o Možini

    Svet Jožeta Možine je svet grde manipulacije – a to že vemo, kajne? Naj to prikažemo s primerom. Naj na Možinov način opišemo Janeza Janšo: Slovensko vlado trenutno vodi bivši komunist Ivan Janez Janša, ki je bil kot komunistični funkcionar in uslužbenec sekretariata za armado v času hladne vojne in železne zavese pod taktirko sovjetske partije, ki si je podredila celotno vzhodno Evropo, tako globoko vpleten v omrežje komunistične nomenkature, da mu je prek komunistične mladinske organizacije, v času jugoslovanskega socializma imenovane s kratico ZSMS, komunistični režim vzpostavil in financiral tudi navidezno zasebno podjetje z imenom Mikroada. To je očitno imelo posebno dovoljenje oblasti, da je prek avstrijsko-slovenske meje v Slovenijo uvažalo računalnike in jih prodajalo na sivem trgu – ne komunistična policija ne obveščevalne službe tedanjega režima se tega podjetja, čeprav so to počeli javno, niso niti dotaknile, čeprav so bile kot naslednice SDV in Udbe dobro organizirane in so poznale vse tovrstne dejavnosti. V času komunizma je Janša živel v temeljni opreki z načeli krščanskega življenja, neporočen, znano je, da je imel dva zunajzakonska otroka, družil pa se je s sivimi eminencami jugoslovanskega komunizma (Niko Kavčič) ter bivšim policistom, visokim komunističnim funkcionarjem Igorjem Bavčarjem, zaposlenim v organizaciji SZDL. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Đoker Out

    Če ste videli film Smrtonosno orožje, potem dobro veste, kaj morate narediti, ko naletite na »norca«, ki grozi, da bo skočil s kake stolpnice: delati se morate, da ste še bolj nori od njega. Natanko to namreč stori policist, ki ga igra Mel Gibson. Povzpne se na stolpnico, zleze k »norcu«, ki grozi, da bo skočil, in dahne: Zdajle bova pa skočila! Potem začne guncati afne, blazneti, noreti. Njegovo sporočilo je jasno: Ti misliš, da si nor, toda jaz sem še bolj nor od tebe! »Norec«, ki grozi, da bo skočil, se na smrt prestraši. Vsa »norost« ga v trenutku mine. Navsezadnje, pred sabo ima policaja, potemtakem Zakon, ki je še bolj nor od njega. Več

  • Zala Kramperšek

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Družba  Za naročnike

    Izpiti spet na Zoomu?

    Zaradi visokega števila okuženih so si nekateri študenti zaželeli vrnitve opravljanja izpitov na daljavo. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je na višje- in visokošolske zavode naslovila poziv k fleksibilnejšemu opravljanju izpitnih obveznosti v izpitnem obdobju. Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Svet  Za naročnike

    Vdor v zasebnost

    Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov (EDPS) je prejšnji teden Evropskemu policijskemu uradu, bolj znanemu kot Europol, naložil izbris zbirke podatkov o posameznikih, ki sicer niso povezani s kriminalnimi dejavnostmi. Strokovnjaki s področja varovanja zasebnosti opozarjajo, da bi se Europol lahko nevarno približal obliki množičnega nadzora, kakršen je bil očitan ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA), katere nesorazmerni vdor v zasebnost posameznikov na spletu je razkril Edward Snowden. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  Za naročnike

    Poklon velikemu mojstru

    Ljubljanske Križanke so eno naših najočarljivejših kulturnih prizorišč, a njihova podoba bi bila precej drugačna, če povojna oblast preobrazbe tega starega, opuščenega samostana nemškega viteškega reda v prostor kulture ne bi zaupala Jožetu Plečniku. Tedaj 79-letnega mojstra arhitekture so s povabilom presenetili: za seboj je imel številne velike projekte, ki so za vedno spremenili podobo treh prestolnic, Dunaja ter še zlasti Prage in Ljubljane, a po drugi svetovni vojni, od katere je tedaj minilo že nekaj let, velikih naročil ni več dočakal. Že res, da so se tik pred njegovo osemdesetletnico začeli vrstiti pokloni njegovemu delu, ki so se nato nadaljevali vse do njegove smrti leta 1957: prejel je dve Prešernovi nagradi (eno za zasnovo pozneje nikdar realizirane Katedrale svobode, parlamenta s streho v obliki ogromnega stožca na robu ljubljanskega parka Tivoli, drugo za celoten dotedanji opus), izdali so knjigo njegovih del, postal je častni doktor ljubljanske univerze, pa častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju, častni član kraljevega združenja britanskih arhitektov ... Toda velikih naročil ni bilo več. Povojna oblast je za obnovo in modernizacijo države angažirala mlajšo generacijo arhitektov, tudi Plečnikove učence in učenke. Sam pa je s svojimi študenti in študentkami večinoma adaptiral cerkve in snoval spomenike padlim borcem. Potem so se mu nenadoma zgodile Križanke. Ne preseneča, da je bil tega počastila najbolj vesel. Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Ekonomija  Za naročnike

    Politični demoni

    Supervolilno leto 2022 je pred vrati, aprilske parlamentarne volitve so njegov vrhunec. V slabih stotih dneh bomo lahko videli politični dramolet prehodov, združevanj, prevzemov strank. Politične novince preganja čas, za številne med obstoječimi pa je že potekel. Politični trg je razpršen in nepredvidljiv, strankokracija pa je tod že zdavnaj zadušila demokracijo. Na desnem delu političnega prostora ni dilem. Janša vodi učinkovito predvolilno bitko, njegov problem je povolilna koalicija. Na levem delu vlada predvolilni kaos, manj problemov prinaša morebitna volilna zmaga. Janša bo brezmejno branil avtokratsko oblast, opozicija očitno ni pripravljena, da to prepreči za vsako ceno. Na volilni tehtnici bo presoja, kakšno državo imamo in kakšno družbo bi radi gradili v naslednjih letih, desetletju. V resnici bo volilno vprašanje preprosto, domala plebiscitarno. Ali želite živeti v državi, ki ne spoštuje človekovega dostojanstva, omejuje svoboščine in blaginjo deli zgolj političnim pripadnikom? Odločamo torej o temeljni alternativi obstoječi oblasti. Zato pustimo odtenke politične sivine, gre za odločitev noči ali dneva. In demokracija je sveča, luč sveta, ki zgoreva. Več

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika  Za naročnike

    Naša najmlajša zaveznica se utaplja

    Mineva 30 let, odkar je večina članic Evropske skupnosti, predhodnice Evropske unije, priznala samostojnost in neodvisnost Slovenije. Že dan po osamosvojitvi jo je priznala sosednja Hrvaška, kasneje prva od zahodnih držav Islandija, pa tudi Nemčija in Švedska, a z dodatkom, da bo njun sklep začel veljati šele, ko bodo to storile druge evropske države, 15. januarja 1992. Vatikan je Slovenijo priznal dva dni prej, Rusija mesec kasneje, Združene države Amerike pa z nekaj omahovanja šele aprila. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  Za naročnike

    Dvigovanje proti zenitu

    Prejšnji teden je ob slovesnem odprtju evropske prestolnice kulture v Novem Sadu pozornost zbujal naš sloviti postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, ki je v sodelovanju z dolgoletno sodelavko, priznano vizualno umetnico Dunjo Zupančič, prireditev odprl s predstavo »Zeniteum :: 2022«. Vtisi osuplosti in hvalospevi monumentalnemu spektaklu se po družabnih omrežjih in različnih (pretežno tujih) medijih širijo že ves teden, na domačih tleh pa je vse bolj mrko: Center Delak – zavod za razvoj postgravitacijske umetnost in kulturalizacijo vesolja, v katerem delujeta Živadinov in Zupančičeva – je ena od nevladnih organizacij, ki so te dni izpadle iz štiriletnega programskega financiranja ministrstva za kulturo. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kolumna  Za naročnike

    Predah

    Strah je dvorezno čustvo. Stvari lahko poslabša, lahko pa kaj hudega prepreči. Bolesten strah pred boleznijo te utegne uničiti, a strah pred jedrsko vojno je to preprečil. Več

  • Uredništvo

    20. 1. 2022  |  Politika

    Ni več dvoma: volitve bodo 24. aprila!

    Predsednik republike Borut Pahor je povabil na pogovor člane Državne volilne komisije. Predsednik Pahor je na današnjem srečanju komisijo tudi uradno obvestil o svoji odločitvi o razpisu letošnjih rednih državnozborskih volitev. Dvoma ni več, volitve bodo 24. aprila.  Več

  • Uredništvo

    20. 1. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: POHLEP

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić. V SDS so se v želji, da bi si podredili še zadnjo državno banko (Slovensko izvozno in razvojno banko), zapletli v spiralo kaznivih dejanj. Več o pohlepu preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 21. januarja, dalje. #Mladina3 Več

  • STA

    19. 1. 2022  |  Politika

    Violeta Tomić izstopila iz Levice

    Poslanka Violeta Tomić je izstopila iz stranke Levica. V stranki so navedli, so se z Violeto Tomić dogovorili, da bo do konca mandata ostala članica poslanske skupine Levica. Poslanka je bila sicer v aktualnem sklicu parlamenta že drugič izvoljena v Državni zbor (DZ) na listi Levice. Več

  • Uredništvo

    20. 1. 2022  |  Politika

    »Organizator petkovih protestov je Janez Janša«

    "Organizator petkovih protestov je eden in ime mu je Janez Janša, ker vsak teden poskrbi za vedno nove razloge, zakaj ljudje nimajo druge izbire, kot da gredo na ulice in tam izrazijo svoje nezadovoljstvo s trenutno vlado." Več