• Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Čas je. Za pogovor o umrlih.

    Zdaj, ko se drugi val epidemije v Sloveniji izteka, tretji pa je šele na obzorju, je čas, da spregovorimo o smrtih. Nepotrebnih in presežnih smrtih epidemije. Razloga sta dva. Prvi, ker brez dvoma prihaja tretji val in je treba storiti vse, da ne bi ponavljali napak. Drugi pa je stvar odgovorne družbe: vsi ti presežno umrli ljudje si zaslužijo, da steče o njihovi smrti preiskava. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Najbogatejši so tudi med pandemijo, ko so ljudje množično umirali, bajno bogateli

    V času, ko skuša Janševa vlada reformirati davke (in razbremeniti kapital) in ko so se članice G7 dogovorile, da bodo obdavčile multinacionalke (le po 15-odstotni stopnji), se je ameriški preiskovalni portal ProPublica dokopal do zaupnih podatkov ameriškega davčnega urada (Internal Revenue Service) in razkril, koliko dohodnine plačujejo najbogatejši Američani, titani sodobnega globalnega kapitalizma. Vse dobro poznamo. Jeff Bezos, Elon Musk, Warren Buffett, Bill Gates, Rupert Murdoch, Mark Zuckerberg in drugi. Prenekateri delajo in mastno služijo tudi pri nas. Več

  • Uredništvo

    25. 6. 2021  |  Politika

    Kako smo iz socialistične Švice postali madžarsko predmestje

    Posebna številka Mladine je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini. O 30 letih slovenske države pišejo številni priznani avtorji. Kako smo iz socialistične Švice postali madžarsko predmestje? Kaj je obljubljal Milan Kučan, kam nas je odpeljal Janez Drnovšek in kako je vse skupaj zavozil Janez Janša? Kam so izginila najuspešnejša podjetja? Zakaj doživljamo politični razkol med mestom in podeželjem? Kako smo se vsemu slabemu navkljub vseeno zabavali? Odgovori na ta in druga vprašanja vas čakajo v zadnji ediciji trilogije ROJSTVO DRŽAVEVeč

  • Slovenski polži in njihova ljubezen po domače

    Več kot očitno se domoljubje z novo oblastjo kot nova vera širi po deželici, tudi po straneh Dela in Večera. Kako ga definirati? Kolumnist Dela, ki ga povzema Večer, izumlja res bizarne načine njegove definicije: po Blažu Podobniku to ni oblika ljubezni, usmerjena v državo, ampak mora izkazovati "cenjenje vrednot in reči in ljudi, ki jih država varuje". Več

  • Uredništvo

    25. 6. 2021  |  Politika

    Milan Kučan, najbolj priljubljen slovenski politik

    "Že v zelo mladih letih je bil pomemben politik, med drugim član sekretariata Centralnega komiteja (CK) Zveze komunistov (ZK) Slovenije, sekretar Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), predsednik republiške skupščine in na zvezni ravni član predsedstva CK ZK Jugoslavije. Kučan je bil po vseh kazalcih nepretrgoma več kot dve desetletji, tudi še precej po izteku mandata, daleč najbolj priljubljen slovenski politik. Hkrati pa je doživljal tudi sistematične in zelo strupene, mirno bi lahko zapisali kar patološke napade svojih političnih nasprotnikov ter nekaterih medijev," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal zgodovinar Božo Repe. Več

  • Uredništvo

    25. 6. 2021  |  Politika

    »Nehajte že enkrat z uporabo zgodovine kot projektom za večno politično preživetje«

    "Ma dajte, nehajte že enkrat z uporabo zgodovine kot projektom za večno politično preživetje. Poglejte raje tukaj in zdaj. Tukaj in zdaj berem o tem, kako je prvi osamosvojitelj državnemu zboru predlagal za novega ministra za pravosodje osebo, ki so jo ovadili kriminalisti iz Murske Sobote zaradi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Tukaj in zdaj vidim delavca, ki mi je poslal izvid psihiatra, v katerem ta zanj piše, da ne vidi izhoda, da je v ekstremni finančni stiski. Tukaj in zdaj vidim delavca, ki mi je včeraj poslal SMS: 'Po prejemu socialne pomoči mi je ostalo 15 evrov na računu.' Tukaj in zdaj prejmem elektronsko sporočilo delavke, ki se je poškodovala na delovnem mestu, prejemala izjemno nizko bolniško nadomestilo, zdaj pa še nižje invalidsko nadomestilo." Več

  • Uredništvo

    25. 6. 2021  |  Družba

    »Skrajno desničarski aktivisti ne prenesejo vse bolj neodvisnih in vplivnih žensk«

    "V Evropi smo zahvaljujoč feminističnemu gibanju na tem področju naredili ogromen napredek, kljub temu pa imamo države, kot sta Malta, kjer je splav še vedno prepovedan v vseh primerih, in Poljska, kjer je prekinitev nosečnosti dovoljena samo v primeru, ko je ogroženo življenje matere ali je nosečnost posledica posilstva. Skrb vzbujajoče je, da ima nasprotovanje pravicam žensk vse večji zagon, kar vodi v zmanjšanje dosedanjih pravice žensk in ogroža njihovo zdravje. Skrajno desničarski aktivisti in gibanja proti teoriji spola ne prenesejo vse bolj neodvisnih in vplivnih žensk. Pravica do zakonitega splava je ključni cilj njihovih napadov. Kot progresivni člani evropskega parlamenta smo tudi sami tarča napadov." Več

  • Uredništvo

    25. 6. 2021  |  Družba

    V soboto v Mariboru parada ponosa, v Ljubljani drag šov

    Z mariborsko parado ponosa, ki bo potekala v soboto, 26. junija (ob 17. uri se bo povorka pričela na Trgu svobode), se bo zaključil mavrični junij, ki je potekal v okviru programa Maribor skozi rožnata očala. Protestnemu shodu bo sledil program z govorkami in govorci, ki poleg mariborskega župana Saše Arsenoviča in prorektorja Urbana Brena z Univerze v Mariboru, vključuje predstavnice in predstavnike organizacij LGBTQIA+ iz Gorice in Nove Gorice, Koroške ter Ljubljane. Kulturnega programa letos ne bo. Več

  • DK, STA

    25. 6. 2021  |  Družba

    Nepremičnine v Sloveniji v začetku leta še dražje

    Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v prvem četrtletju v povprečju za 3,1 odstotka višje kot v predhodnem četrtletju in za 7,3 odstotka višje kot v tem času lani. Skupna vrednost prodanih stanovanjskih nepremičnin je bila 297 milijonov evrov, kar je 33 milijonov evrov manj kot v zadnjem četrtletju lani in približno enako kot v lanskem prvem. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    »Epidemiologi so očitno bili in so še odrinjeni na rob«

    V mesecih epidemije so praktično vsakemu Slovencu postali znani obrazi zdravnikov Bojane Beović, Mateje Logar in Aleša Rozmana, najbolj izpostavljenih članov strokovne skupine, ki jo je za snovanje ukrepov za obvladovanje epidemije lanskega marca ustanovilo ministrstvo za zdravje. Člani te skupine so legitimirali praktično vse vladne ukrepe na tem področju, od obveznega nošenja mask na prostem do odločitve, da se s korono okuženi oskrbovanci domov za ostarele ne bodo avtomatično napotovali v bolnišnico. Ko so se ukrepi vedno znova izkazali za neučinkovite, so odgovornost prelagali na ljudi – a za njihovimi zvenečimi nazivi, strokovnimi izrazi in grozečo retoriko se je skrivalo dejstvo, da Beovićeva, Logarjeva, Rozman in večji del njihove skupine v osnovi sploh niso usposobljeni, da bi med epidemijo prebivalstvu predpisovali, kako se naj obnaša. Več

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Prvi zamahi nove metle 

    Najlažje je zamahniti z roko, pustiti času čas, da obrusi kamne in sestavi nebesna razmerja. A to je nespametno, treba je biti aktiven, treba je razmišljati, kako ustaviti zdrs v razgradnjo. Država brez demokracije, država brez avtonomnih struktur, ki nadzirajo druga drugo, ne obstaja. Če ni delitve oblasti, če ni nadzora, ne obstaja demokratična država. Obstaja zgolj vladavina. Več

  • Uredništvo

    24. 6. 2021  |  Politika

    Izšla je nova Mladina: NAJBOGATEJŠI SO TUDI MED PANDEMIJO BAJNO BOGATELI 

    Izšla je nova Mladina! Tokrat izjemoma v četrtek. Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić, fotografija, na kateri je več kot štiri tisoč zastavic v spomin umrlim zaradi Covida-19 v ljubljanskem parku Tivoli, pa je delo Luke Dakskoblerja. Najbogatejši so tudi med pandemijo, ko so ljudje množično umirali, bajno bogateli. Več o tem preberite v naslovni temi nove Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani#Mladina25  Več

  • Borut Mekina

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Kaj omogoča vzpon strank, kakršna je SDS?

    Ker je bil Janez Janša na kongresu stranke vnovič izvoljen za predsednika, seveda ob 99-odstotni podpori delegatov, so številni komentatorji potegnili vzporednice z nekdanjimi komunisti ali s položajem, ki ga je tedaj imel Josip Broz Tito. Takšne primerjave so lahko zanimive, zlasti ker je v tej stranki precej nekdanjih komunistov, a zgrešijo naravo najmočnejše politične stranke v državi. Več

  • Nevarne spremembe zakona o vodah

    Osrednji argument ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka v referendumski razpravi je, da novela 37. člena zakona o vodah ne razširja možnosti pozidave vodnih in priobalnih zemljišč. Nasprotno, trdi minister, novi člen zaostruje pogoje za posege v priobalna zemljišča in jih omejuje samo na enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ter na objekte v javni rabi. To še ni vse: za te objekte je treba pridobiti vodno soglasje, izpolnjeni pa morajo biti tudi pogoji po gradbeni in prostorski zakonodaji, ki dovoljujejo posege v prostor. Vizjak trditve utemeljuje s tem, da je z novelo črtal določbo iz 14. člena veljavnega zakona, ki zdaj pod določenimi pogoji omogoča oženje priobalnih zemljišč na stavbnih zemljiščih znotraj naselij. Pravi tudi, da so od leta 2002, ko je bil sprejet Zakon o vodah, to možnost močno zlorabljali, saj je vlada sprejela kar 54 (v resnici 52) uredb, ki so ožile priobalna zemljišča. Več

  • Luka Volk

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Dolge lovke propagandnega aparata stranke SDS

    Propagandni aparat stranke SDS se širi. Ob bok štiriindvajsetim strankarskim trobilom – pretežno lokalnim derivatom Demokracije in Nove24, kot so Utrip Ljubljane, Moje Posavje, e-Maribor in podobni – se pridružujejo štirje novi. Družba Nova obzorja je namreč v razvid medijev pred kratkim vpisala spletne portale Po poteh, Ljudski glas, Kulturni marksizem in Slovenski šolar. Kot zatrjuje direktor družbe Jože Biščak, si prizadevajo, da bi začeli delovati do konca julija. Več

  • Borut Mekina

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Zvito, Janševa vlada upokojencem obljubila pravice, ki jih mora financirati naslednja vlada

    Ena zanimivejših zgodb vlade je povezana z dolgotrajno oskrbo starejših. Slovenija je ena redkih držav EU brez urejene dolgotrajne oskrbe, kar se je med epidemijo odražalo tudi v velikih žrtvah med varovanci domov za starejše, in reforma tega področja je pomemben projekt stranke DeSUS. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Kako prepričati dovolj volivcev?

    V tednih pred 11. julijem, ko bo potekal referendum o zakonu o vodah, je nekaj posameznikov, ki želijo glasovati v tujini, opozorilo, da za razliko od volitev referendumsko glasovanje od njih zahteva dodaten korak, in sicer predhodno najavo namere o glasovanju. Gre za onemogočanje glasovanja na referendumu? Direktor državne volilne komisije Dušan Vučko pravi, da ne, za glasovalce pa ima tudi nekaj napotkov. Več

  • IK, STA

    24. 6. 2021  |  Politika

    Med 17 voditelji držav članic EU, ki branijo LGBT+ pravice, spet ni Janše

    Sedemnajst voditeljev članic EU, med katerimi ni slovenskega premierja Janeza Janše, je danes v skupnem pismu pozvalo k spoštovanju pravic oseb LGBTIQ+. Pismo je razumeti kot odziv na sporni madžarski zakon, ki po oceni Evropske komisije diskriminira ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti, a Madžarske v njem niso omenili. Več

  • Luka Volk

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Kam so izginili kipi z Brda?

    Ko si je aprila naključni obiskovalec Parka Brdo pri Kranju želel ogledati najbolj celosten prikaz kiparstva poznih štiridesetih in petdesetih let na prostem v Sloveniji, je obstal odprtih ust pred praznim podstavkom – eden od osmih kipov iz zbirke, posvečene tematiki narodnoosvobodilnega boja, je čez noč izginil. Šlo je za kip Josipa Broza - Tita, delo slavnega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Ker mu ni bilo povsem jasno, kaj bi se kipu lahko pripetilo – na podstavku namreč ni bilo nobene razlage, zakaj je kip preprosto izpuhtel v zrak –, se je odločil, da se obrne na Zvezo borcev NOB v Kranju, a je s to novico presenetil celo njih. Nato sta poleg Tita izginila še dva kipa. Tako se je začela saga o izginulih kipih, za katere še vedno ni povsem jasno, kam so izginili in kdo je odgovoren za njihovo izginotje. Seveda pa so izginili kmalu po tem, ko je Brdo kot svojo nadomestno rezidenco začela uporabljati vlada Janeza Janše. Več

  • Ralf Neukirch, Michael Sauga

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Milijardna gostija

    Ursula von der Leyen se je učila od Donalda Trumpa. Nekdanji ameriški predsednik je svojim državljanom v preteklem letu pošiljal čeke s koronsko pomočjo, ozaljšane s svojim imenom. »Prepričan sem, da se bodo ljudje zelo razveselili velikega, mastnega čeka z mojim podpisom,« je izjavil. Več

  • Walter Mayr

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Bo avstrijski kancler Kurz pogorel zaradi korupcijske afere?

    Sebastian Kurz preživlja največjo krizo v svoji karieri. Kriminalisti so sprožili preiskavo proti njemu in nekaj njegovim sodelavcem, grozi mu postopek zaradi krive izpovedbe in korupcije. Spletni pogovori in kratka sporočila ponujajo vpogled v sistem delovanja skupine samozavestnih, pretežno mladih konservativcev. Več

  • Izak Košir

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Kultura

    Vi tudi, Festival Ljubljana?

    Festival Ljubljana napoveduje, da bo 8. julija na Kongresnem trgu nastopil Plácido Domingo, svetovno znani španski operni pevec. Med drugim so zapisali, da se ponaša z izjemnim dosežkom upodobitve več kot 150 vlog in da je prejemnik številnih častnih doktoratov, priznanj, nagrad grammy. Vstopnice temu ustrezno niso poceni, gibljejo se med 49 in 199 evri. Več

  • Uredništvo

    24. 6. 2021  |  Politika

    Zgodovina slovenskega kapitalizma

    "V devetdesetih, ko smo se navdušeni odločali za kapitalizem, pravzaprav nismo prav dobro vedeli, kaj je na drugi strani mostu; želeli smo le živeti tako kot ljudje v sosednji Avstriji in severni Italiji, spregledali pa, da imajo kapitalizem tudi v Južni Ameriki, da prinaša velike socialne razlike in veliko revščine, ki je vsaj pri nas pravzaprav nismo poznali. Jugoslavija – in z njo Slovenija – je imela že dolgo pred letom 1990 normalen trg produktov," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal ekonomist dr. Jože Mencinger. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Dva leva  Za naročnike

    Res publika 70 x 30

    Ko se je Slovenija osamosvojila, sem za neko tujo tiskovno agencijo rekel, da bo največji uspeh majhne Slovenije, če bo politično čim bolj nevidna, neslišna. Če se bo o njej malo govorilo. To je bilo v nasprotju s tedanjimi splošnimi željami, da bi postali kot država čim bolj opazni. A toliko sem pač že vedel, da ko majhne dežele stopijo v središče, pod politične žaromete, to praviloma ne pomeni nič dobrega. In trideset let po osamosvojitvi se je zgodilo točno to. Slovenija je po zaslugi Janševega režima postala vseprisotna, vseprepoznavna. Hja, danes komajda kdo ve, kdo je premier na Nizozemskem, v Belgiji, na Norveškem, Irskem … Vsak v Evropi, ki vsaj malo spremlja politiko, pa ve, kdo je Janša. In kakšna je njegova javna podoba. Več

  • Ullrich Fichtner

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Svet  Za naročnike

    Zaton sveta? Niti po naključju!

    Pesimisti veljajo za preudarne, optimisti za naivne, oboji pa se motijo. Več

  • Jonas Schaible, Arno Frank

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    »Protest je vedno radikalen, a nikoli dovolj«

    Eribon, star sedeminšestdeset let, je francoski sociolog. V svoji prodajni uspešnici Vrnitev v Reims (slovenski prevod bo izšel letos pri založbi /*cf.) je na primeru lastne družinske zgodovine pojasnil, zakaj večina nekoč levo usmerjenega delavskega razreda nenadoma voli desne stranke. Eribon je napisal tudi biografijo o filozofu Michelu Foucaultu. Več

  • Maja Novak

    Maja Novak

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Ihta  Za naročnike

    Vi got ap end srvajvd

    Miško, ki si dešifriral naslov (v transkripciji, da me ne bi kdo tožil za avtorske pravice), veseli se, kajti jutri bo praznik, katerega imena si sicer nihče ne more zapomniti, vseeno pa nam prsi pojejo od ponosa ob spominu na vse tiste tanke, ki smo jih lastnoročno zvrnili v jarek, in vse tiste mige, ki smo jih samo grdo pogledali, pa so padli z neba kot užaljeni vrabci. Veseli se, kajti prazniku sledi precedovanje EU z visokim C, samo tega je človeku žal, da ablast ni pred vsako hišo montirala drogov, kakršni se pnejo pred parlamentom, da bi vsakomur na pragu plapolala ne ena, temveč mali milijavžent zastav. Ampak kaj, življenje ni delovni dan, ko bi vse teklo po logiki, življenje je praznik. Več

  • Vanja Pirc

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Odstranjena ovira

    Kadrovski stampedo, ki ga uprizarja vlada pod vodstvom SDS, je te dni spet dosegel področje kulture. Vlada je kadrovala v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) in Moderni galeriji, v obeh je imenovala po dve novi članici sveta, najvišjega muzejskega organa. Z vidika SDS je največja pridobitev nova članica sveta Moderne galerije Margarita Maria Dolinar, znana tudi kot Marjetka Dolinar, saj je goreča podpornica največje vladne stranke. Na listi SDS je v Ljubljani kandidirala za članico sveta četrtne skupnosti, je tudi članica Odbora 2014, redno retvita najvidnejše člane stranke, no, pa tudi denimo z neonacističnimi idejami povezano gibanje rumeni jopiči. Več

  • Stanka Prodnik

    24. 6. 2021  |  Mladina 25  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Prijaznost novinarja ni dovolj

    Prav neverjetno je, kako so postali intervjuji s slovenskim premierom Janezom Janšo podobni intervjujem z Vladimirjem Putinom. Oba si izbereta prostor, kjer bosta dala intervju, ikonografija je podobna, Janša je enkrat v dvorcu Brdo, drugič mu je treba ustreči in intervju posneti v Cankarjevem domu, od koder naj bi on sam odvodil bitko za Slovenijo (ste zaznali, kako ga ni prav nič več sram samopoveličevanja?). Ja, simbolika je nujna, zatežena zaslugarska simbolika. Ta sicer že nujno potrebuje tudi podnapise, saj je v tej državi gor zrastlo že toliko generacij, ki se jim sanja ne o ikonografijah in simbolikah osamosvajanja. A tudi večini prebivalcev gre to samopoveličevanje preprosto na živce. Je pa res neverjetno, kako si je Janša iz leta v leto bolj všeč, kako se občuduje, kako topel pogled dobi, ko se spomni lastnih, sicer spodobno prikrojenih junaštev. Več