Odiranje divjega prašiča za otroke

Sredi avgusta je v občini Renče-Vogrsko potekal že 11. tabor preživetja v naravi, namenjen osnovnošolcem, predvsem najmlajšim, otrokom, starim od šest do devet let. Štiridnevni tabor je pripravila tamkajšnja civilna zaščita v sodelovanju s Slovensko vojsko, policijo, gasilci in lovci, otroci pa so se učili prve pomoči, kurjenja in kuhanja v naravi. Ter odiranja in razkosavanja kadavra divjega prašiča.

»Nepremičninski davek je najpravičnejši davek, ker ga plača tisti, ki nekaj ima, tisti, ki nima nič, pa ne«

Alenka Bratušek je bila prva predsednica slovenske vlade, in ko je leta 2013 prevzela to funkcijo, je Slovenija doživljala najhujšo gospodarsko in politično krizo. Potem je imela svojo stranko, en mandat je že bila ministrica za infrastrukturo, zdaj isto ministrstvo vodi drugič. Konkretno to pomeni, da je v vladi odgovorna predvsem za razvoj cestnega, železniškega in kolesarskega omrežja. Objektivno je odgovorna za vse cestne zastoje in redne kolapse v železniškem prometu – a kmalu bo bolje, pravi, nismo še tam, smo pa že blizu.

Vojna in mir / Kako smo se znašli na robu konca sveta?

Konec junija 1991 je v Sloveniji divjala vojna. Slovenija je razglasila samostojnost, zvezna vlada, ki jo je vodil Ante Marković, pa je enotam Jugoslovanske ljudske armade ukazala, naj zavzamejo mejne prehode, na katerih so slovenske oblasti začele postavljati znake z napisom Republika Slovenija. Vojska je odšla iz kasarn, na poti do mejnih prehodov pa so jo ustavile enote slovenske Teritorialne obrambe in policije, takrat imenovane še milica. Začelo se je streljanje, vključili so se letala in helikopterji, na obeh straneh so padale žrtve. Po nekaj dneh se je zdelo, da se bo v Sloveniji razplamtela totalna vojna. Z bombardiranjem civilnih ciljev, z večjo intenziteto spopadov, z veliko več žrtvami. Na kocki je bilo veliko življenj in usoda nekaj dni stare države.

Zakaj tak vik in krik normirancev?

Normiranci so v Sloveniji samostojni podjetniki, katerih poslovanje je poenostavljeno. Dohodnine ne plačujejo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ampak se predpostavlja, da so imeli 80 odstotkov stroškov, tako da znaša pri njih dohodninska osnova le 20 odstotkov prometa. Konkretno to pomeni, da polni samostojni podjetniki normiranci za prihodke do 50.000 evrov na leto plačajo le štiri odstotke davka. Za primerjavo, redno zaposleni, ki sicer lahko ob tem tudi uveljavljajo olajšave, morajo za dohodke med 25.750 in 51.500 plačati 33 odstotkov davka.

Grega Repovž

6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Uvodnik

Uvodnik / Za premožne gre

Kaj je samostojni podjetnik? Na kaj pomislimo, ko izrečemo to besedno zvezo? Seveda na to, kar je bilo mišljeno v izhodišču. Na našega vodovodarja, ki se je odločil za samostojno pot. Ni imel ničesar, le pridne roke, star kombi in znanje. Vse je stavil na to – in uspel. Spet drugi je odprl majhno picerijo. Iz nič. Sposodil si je denar od mame, obeh najboljših prijateljev, punca je vzela kredit, on pa je ustanovil s. p., najcenejšo in najbolj preprosto pravno obliko podjetja in začel peči pice. To je samostojni podjetnik v naših očeh. Samostojna podjetnica je tista naša znanka, ki je začela šivati zavese in ima danes že pet šivilj in ji gre dobro. A je vse naredila sama. Ali pa ta mlada punca, ki je začela delati torbice in jih prodaja na Instagramu.

Selektivni spomin odhajajočega varuha

Pred dnevi je varuh človekovih pravic Peter Svetina v intervjuju za spletni portal N1 dejal, da je vlada Janeza Janše celo v času epidemije varuha bolj upoštevala, kot ga zdaj upošteva vlada Roberta Goloba: »V tistem obdobju se je upoštevalo več mnenj in stališč varuha, kot pa se jih danes.« Janševa vlada je torej bolj spoštovala človekove pravice, kot jih sedanja, in posledično je bila v tem pogledu manj avtoritarna in samopašna, kot je sedanja? Res? Ne gre za to, da bi bila Golobova vlada v tem pogledu kaj posebej razsvetljena, a vendar se vsi spomnimo vsaj vladanja z odloki, ki so potem kot neustavni eden za drugim padli pred ustavnim sodiščem, ali pa omejevanja shodov in svobode izražanja ter pretirane policijske represije na protivladnih shodih in maltretiranja vidnejših protestnikov v času Janševe vlade.

V Ljubljani je na tisoče praznih stanovanj

Ljubljana doživlja stanovanjsko krizo, čeprav je veliko stanovanj v mestu praznih. Kot rešitev se ponuja progresivni nepremičninski davek, saj bi omejil špekulativno nakupovanje nepremičnin. Ministrstvo za finance namerava predlog davka na nepremičnine predstaviti do konca leta, pričakovati pa je nasprotovanje številnih vplivnih skupin.

TV komentar / Življenje naših Romov

Novinarka Anka Pirš je specialistka za socialna teme v oddaji Tednik na TV Slovenija, ki vedno znova uspešno, kot zdravnik med kolonoskopijo, potuje po temnih, a zato nič manj ranljivih in pomembnih predelih naše družbe (črevesje je kljub vsemu organ, ki ga ljudje najbolj zanemarjamo, težko o njem govorimo, a je središče našega organizma; ko v njem nastopi bolezen, pa je vedno hudo). Novinarka Pirš se je tokrat odpravila v dve romski naselji, Dobruško vas in Kerinov Grm. Tako živo in človeško že zaradi narave medija tega ne more narediti noben tiskani medij ne radio. In tako so bili ti ljudje, o katerih se vedno znova govori brez imen, brez obrazov, brez čustev in človečnosti, tukaj pred nami. In so govorili o svojem življenju, svojih stiskah, svojih željah in bolečinah. Nenadoma je vesoljna Slovenija lahko dojela (kdor je seveda hotel in kogar ne polnita le slepa jeza in bes, ki ju v zatonu poletja stresa na Rome, lani na migrante, kdaj prej pa na izbrisane), da so Romi, tako kot vsi ostali, dobri, slabi, leni, suhi, debeli, stari, mladi; da ljubijo, so prizadevni, samski, poročeni, matere in očetje; delavni, zasanjani ali pa trpki, zgarani, premladi, prestari; da so v skrbeh – pač ljudje, kot vsi ostali. To je bil pomemben prispevek, ki ga lahko ponudi le televizija. A ne le v Tedniku, ampak v vseh oddajah in vedno. A kaj, ko je lažje goniti sovraštvo, nemalokrat tudi v elitnih oddajah, v Dnevniku in tudi Odmevih.

»Preveč se osredotočamo na represijo« 

Odziv lokalnih oblasti in državne politike na domnevno povečanje kriminalitete (in vse druge težave) v romski skupnosti je bolj ali manj represiven. Predvsem bolj. Pravosodju se očita, da je do Romov preveč popustljivo, zapori pa so jih hkrati polni. In bodo le še bolj. Strožji bo nadomestni zapor, mladoletne Rome bi pošiljali v zapor že s 14 leti. O kazenskopravnem reševanju vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo, smo se pogovarjali z Mojco Mihelj Plesničar, ki raziskuje področje kaznovanja v kazenskem pravu, predvsem v povezavi z marginaliziranimi skupinami, med katere sodijo mladostniki, ženske, tujci in seveda Romi.

Več fosilnih goriv, več denarja v proračunu

Trošarine, ki jih država pobira pri prodaji pogonskih goriv, zlasti dizla, so zelo pomemben proračunski vir. Lani se je s trošarinami na energente in električno energijo v državni proračun natekla milijarda evrov (1,06 milijarde evrov). Naj ponazorimo drugače: s temi prilivi država financira celotno proračunsko soudeležbo za pokojnine (lani 1,12 milijarde evrov). Trošarine so največji, a ne edini javnofinančni vir, vezan na prodajo fosilnih goriv. Fosilna goriva »poganjajo« naše javne blagajne, finančno ministrstvo kot skrbnik javnih financ pa tudi leta 2024 vztrajno sabotira predloge, ki bi lahko spremenili te visoke fosilne prilive. Aktualna dokaza sta predlog podnebnega zakona in zadnji popravek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Oba namreč ohranjata spodbude, ki jih daje država nekaterim uporabnikom ob porabi in nakupu fosilnih goriv.

Vlado Miheljak

6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Nespodobno povabilo

Najlažje je vselej Borutu Pahorju, ker ni niti moralen niti nemoralen, ampak preprosto amoralen. Prišel je na Bled in brez dilem in obotavljanja objel čez ramo Cipi Livni, ki so se je drugi izogibali kot garjave ovce, in fotografijo na omrežju X komentiral kot srečanje z »dolgoletno prijateljico«. Verjetno prijateljico še iz časov, ko je bila Cipi kot zunanja ministrica, podpredsednica vlade in članica vojnega kabineta ena najodgovornejših protagonistov operacije Uliti svinec, v kateri so leta 2008/2009 v 22 dneh pobili 1116 Palestincev v Gazi. On pa je takrat bil premier skrajno lojalne partnerice zavezništva.

Učinek razbite levice

Ta teden so bile v dveh nemških deželah regionalne volitve, v Turingiji in na Saškem. Gre za nekdanji vzhodnonemški deželi, ki sta v primerjavi z drugimi nemškimi deželami revni, Saška je celo najrevnejša med njimi. V Turingiji in na Saškem znaša BDP na prebivalca okoli 30 tisoč evrov, kar je približno toliko, kolikor je BDP v Sloveniji, le da je pri nas brezposelnost ali pa recimo stopnja revščine za tretjino nižja. Ta kontekst je pomemben za razumevanje, kaj se je v teh dveh deželah zgodilo. Imeli so volitve in v obeh deželah je slavila skrajno desna AfD, Alternativa za Nemčijo. V Turingiji, ki jo od leta 2014 vodi Levica (Die Linke), je AfD z 32,8-odstotno podporo dosegla zgodovinski izid. Prvič po drugi svetovni vojni je s tem v Nemčiji na nekih volitvah zmagala skrajno desna stranka.

Sami doma / Trumpova končna rešitev priseljenskega vprašanja

Slovenska desnica si zdajle želi, da bi Romi izginili iz Slovenije. Malo prej si je želela, da bi iz Slovenije izginili migranti. Še malo prej si je želela, da bi iz Slovenije izginili begunci. In pred dobrimi 30 leti – po osamosvojitvi – si je želela, da bi iz Slovenije izginili priseljenci in njihovi otroci.

Epilog izmišljenega migrantskega napada(?)

Poročali smo o »incidentu«, med katerim naj bi bil junija letos na ljubljanskem mestnem avtobusu migrant napadel osnovnošolko. Novica se je kot požar razširila po družbenih omrežjih, nato pa so o njej začeli pisati še mediji, politiki z desnega političnega pola pa so incident izrabili za podpihovanje strahu pred migranti v času evropskih volitev. A izkazalo se je, da se dogodek v resnici ni zgodil, policija je preiskavo julija končala. Ostalo pa je vprašanje, kdo je odgovoren za širjenje neresnice.

Zora sončne dobe

Ugledna in vplivna revija The Economist je junijsko posebno številko naslovila Zora sončne dobe (angl. Dawn of the Solar Age), v njej pa navaja, da je sončna energija brez dvoma zmagovalec globalnega energetskega prehoda in razogljičenja, saj z eksponentnim razmahom, hitrim zniževanjem cen in trajnostnim energetskim sistemom močno prehiteva vso konkurenco. Proizvodnja sončne energije se podvoji približno vsaka tri leta, to pomeni, da se je v zadnjem desetletju povečala kar za desetkrat. Naslednje desetkratno povečanje pa bo že osemkrat preseglo proizvodnjo energije vseh jedrskih elektrarn na svetu, in sicer v krajšem času, kot navadno traja gradnja enega reaktorja. Pred 20 leti smo potrebovali dobro leto za gradnjo 1000 MW moči sončne energije (kar ustreza velikosti povprečne jedrske elektrarne), letos bo ta zmogljivost dodana tako rekoč vsak dan. To pomeni, da bomo zgolj v enem tednu zgradili več sončnih elektrarn kot je moč novih jedrskih elektrarn, ki so bile dokončane v Evropi in Ameriki v zadnjih tridesetih letih.

»Fajtamo dalje«

Malokdo se lahko pohvali s tem, da njegovim zamislim rade prisluhnejo svetovno znane vplivnice, kot sta Oprah Winfrey in Diane von Fürstenberg, ali pa političarke, kot sta Hillary Clinton in Jacinda Ardern. Ali s tem, da dni preživlja v družbi Nobelovih nagrajenk in aktivistk z vsega sveta. Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je v tem pogledu izjema.

Operacija Strah

Spletna stran je na prvi pogled videti kot čisto navaden novičarski portal z rubrikami, kot so domače novice, tuje novice, EU, menjalni tečaji in borzni indeksi. A tu so še drugi članki. »Kako Ukrajinci ogrožajo gospodarsko blaginjo Nemčije« je naslov enega od vpadljivih člankov, v njem pa piše, da so ukrajinski begunci preplavili nemška mesta. Besedilo je sestavljeno po perfidnih pravilih.

Davek na luksuz

Novi predlog podnebnega zakona, ki ga pripravlja ministrstvo za okolje, je v medresorskem usklajevanju izgubil člen o odpravi subvencioniranja fosilnih goriv, je pa vanj zdaj vključen drug dodaten ukrep, in sicer davek na zasebno letalstvo. Lastniki oziroma uporabniki zasebnih letal bodo morali plačati po 250 evrov za vsako osebo na letalu, predvideni letni izkupiček od novega davka naj bi bil nekaj manj kot 800 tisoč evrov.

Drugačen način vpisa v srednjo šolo

Učence v novem šolskem letu čaka nekaj sprememb. Med drugim bodo morali obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) opraviti tudi tretješolci, rezultati NPZ v 9. razredu pa bodo imeli večjo težo pri vpisu v srednje šole. Doslej so bili odločilni samo za tiste, ki so se ob velikem navalu na katero od srednjih šol znašli na spodnji meji omejitve vpisa, zdaj bodo – poleg točk, ki jih učenci zberejo z zaključnimi ocenami iz obveznih predmetov zadnje triade – sestavljali 40 odstotkov vseh mogočih točk (20 odstotkov iz slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine in 20 odstotkov iz matematike).