Grega Repovž

1. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Uvodnik

Uvodnik / Logar se razkrije

Ta teden je Anže Logar končno začel graditi svojo politično stranko. A ne z odstopom z mesta predsednika sveta SDS, temveč s člankom, ki ga je objavil na spletnem Portalu Plus, mediju, skozi katerega kapital pogosto sporoča svoje želje.

Airbnb / Nepremičninski divji zahod

Če bi se danes sprehodili po prestolnici, zlasti po središču mesta, bi ob vhodnih vratih hiš naleteli na majhne sive in črne varnostne skrinjice. Na nekaterih vhodih jih je mogoče našteti več kot deset. V teh malih skrinjicah se skrivajo ključi nastanitev, ki jih turisti najamejo na spletnih rezervacijskih platformah, kot sta Airbnb in Booking. V Ljubljani, kjer so cene stanovanj vsako leto višje, vzporedno z njimi pa so vse višje tudi najemnine, so se namreč ponudniki kratkoročnih turističnih najemov močno zažrli v nepremičninski trg. Država jim je zadnje desetletje dovolila ribariti v kalnem, davki so nizki, nadzora nad njimi praktično ni bilo, tako je še danes. A zakaj? Verjetno zato, ker so vsi, ki imajo malo več denarja, želeli sodelovati pri tem lovu na zaslužek. Med njimi so tudi uradniki, politiki, predvsem pa so ta način izkoristili premožni, ki so v času nizkih obrestnih mer iskali boljše naložbe. In zaslužki na področju oddajanja so res izjemni.

Danuša Štiglic / »Na prvem mestu pri mojem delu je vedno dobrobit živali in na to sem ponosna«

Pogovarjali smo se z Danušo Štiglic, veterinarsko inšpektorico, ki je nedavno kmetu iz Leskovca pri Krškem odvzela 24 glav živine in sprožila ogorčenje veterinarjev in bes kmetov. Težava enih in drugih, pravi, je tudi v tem, da so preveč povezani med seboj, kar veterinarjem otežuje delo, najkrajšo pa potegnejo živali. Oznake, da je bolj aktivistična inšpektorica od večine, se ne brani. Ne skriva, da je med inšpektorji zagotovo v vrhu po številu odvzemov živali, a dodaja, da ima pred očmi vedno najprej dobrobit živali, kar naj bi bila ne nazadnje tudi glavna naloga veterinarjev.

Počitnikovanje pri družini Grims

Kot so že konec oktobra prvi razkrili pri Necenzurirano, je poslanec SDS Branko Grims lastnik trinadstropne vile na Bledu, v naselju Zasip, dobra dva kilometra stran od Blejskega jezera, te zelo priljubljene turistične točke. Kupil jo je na javni dražbi leta 2014 za 238.000 evrov, jo v celoti prenovil in preuredil v apartmajski objekt, ki ima danes sedem spalnic, tri kopalnice, kuhinjo, jedilnico in teraso s pogledom na gore. Vilo zdaj njegova družina oddaja v turistične namene pod imenom Family Villa Bled, apartmaje pa oglašuje na spletnih platformah za oddajanje. Na Bookingu je vilo med poletno sezono mogoče najeti za okoli 600 evrov na noč.

Zdravniki, ki so pobegnili k zasebnikom, se vračajo

Napačno zastavljene ukrepe bivšega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana dobro ponazarja podjetje Studio R. Nekdanji minister Loredan je s svojim tako imenovanim stresnim testom zdravstvo namreč zasul z denarjem. Javna zdravstvena zavarovalnica je že pred tem, zaradi ukrepov ministra Janeza Poklukarja, koncesionarjem družinske medicine plačevala neomejeno glavarino, kar pomeni, da je koncesionar dobival fiksne zneske denarja za vsakega pacienta, brez omejitev. Loredan je k temu dodal še neomejeno plačevanje storitev. Na področju družinske medicine je bilo pred tem število plačanih storitev omejeno s številom pacientov, za katere je bil družinski zdravnik odgovoren. Od Loredanove odločitve pa ne več.

Kako RTV Slovenija rešiti iz finančne krize in kako krizi navkljub delati dober program?

Prejšnji petek je Društvo novinarjev Slovenije podelilo nagrade za izstopajoče novinarske dosežke. Dobili so jih najboljši debitanti, mladi novinarji, novinarke, pa fotografi in novinarka TV Slovenija Jelena Aščić za film Sarajevo, 1425 dni groze ter skupina avtorjev serije člankov o spolnem nasilju, ki so izhajali v Dnevniku. Najuglednejšo nagrado, nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva, je prejel nekdanji novinar in komentator Dnevnika Zoran Senković.

TV komentar / Saj smo vedeli, da nas bo zaradi »navdušenja« nad Eriko Žnidaršič in Tarčo še bolela glava

S Televizijo Slovenija je res križ. Na tem mestu jo vedno branimo, ko se v njeno delo vtikajo politiki. In ko je treba, branimo tudi oddajo Tarča, Eriko Žnidaršič in njen populizem, njen preprosti žurnalizem, njeno izbiro gostov, ki so vedno znova ljudje iz politike ali njenega obstranja, ker le tako Erika Žnidaršič dobi v studio levega in desnega lopova, ker vsi so isti, vse je enako, vsi korumpirani, vsi pokvarjeni. Ampak ko jo branimo pred politiko in njenim vmešavanjem, je ne branimo zato, ker je dobra voditeljica ali novinarka, ampak zato, ker mora biti novinarstvo avtonomno. Seveda je zato pogosto videti, kot da cenimo njeno delo ali pa oddajo Tarča. Niti ne. Tu in tam naredijo dobro oddajo – oddaja ima kar nekaj dobrih novinarjev –, a vse skupaj je vedno znova populistični rodeo, na katerem nastrada vsak, ki ima kanček moči: ker kdor ima moč, ta je slab, tak je svet Erike Žnidaršič, v katerem pa je ona seveda velika mati Morala.

RTV / Kako se lahko nekdanji generalni direktor izogne morebitni odškodninski odgovornosti

V času lomastenja po RTV Slovenija, v času, ko sta jo obvladovala Andrej Grah Whatmough in Peter Gregorčič, človeka, ki nista poznala ne novinarske obrti ne načina vodenja tako velikega javnega zavoda, se je pojavljalo veliko vprašanj, ali bosta kot odgovorni osebi pravno odgovarjala za dejanja, ki sta jih storila ali iz nevednosti ali iz neznanja ali naklepno. Njune odločitve so škodile RTV Slovenija, zmanjševale so njen ugled, verodostojnost, to pa je pripeljalo do poslovne škode.

Kako je vlada kar naenkrat našla denar za RTV Slovenija?

S Kolodvorske je 13. oktobra v kabinet predsednika vlade romal dopis, v katerem je predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič Roberta Goloba pozval, naj, kot določa zakon, vlada zagotovi primerno financiranje za izvajanje javne službe. Med drugim je direktor predsednika vlade opozoril na 30. člen zakona o RTV, po katerem se iz državnega proračuna neposredno financira del narodnostnih programov in programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah. Po pogodbi naj bi te programe financiral vladni urad za narodnosti. Takšen program na leto stane malo več kot deset milijonov evrov, pri čemer je vlada od leta 2018 vsako leto zagotovila le kakšnih 16 odstotkov potrebnih sredstev. Zato je nastala finančna luknja.

Kdo je kriv za inflacijo?

Pretekli teden se je v državnem zboru močno zataknilo pri odločanju, kako se bodo v letu 2024 usklajevali socialni transferji. Koalicija je speljala nenavaden manever, ki je šel takole: najprej je finančno ministrstvo predlagalo, da se socialni transferji v letu 2024 sploh ne uskladijo. Nato je vlada sprejela, koalicijske stranke pa so formalno predlagale 70-odstotno uskladitev transferjev z inflacijo. Končalo se je tako, da so koalicijski poslanci izglasovali predlog opozicijskih SDS in NSi, ki zdaj prinaša 100-odstotno uskladitev transferjev z inflacijo. Ob vsem je pomenljiva argumentacija ministra Klemna Boštjančiča. Delno, 70-odstotno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo je namreč zagovarjal ne le s prihrankom proračunskega denarja za poplave, pač pa jo je predstavil celo kot pomemben protiinflacijski ukrep. Kdo oziroma kaj zares inflaciji pri nas daje zalet?

So mladi v Sloveniji bolj ksenofobni in seksistični kot mladi iz drugih držav?

Slovenija sodeluje v različnih mednarodnih raziskavah s področja vzgoje in izobraževanja, te preverjajo različne stvari, od bralne, matematične in naravoslovne pismenosti (takšna je mednarodna raziskava PISA) do mnenj mladih o pomembnih družbenih vprašanjih.

Vlado Miheljak

1. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Novi pismonoša

Nikakor ni bilo enostavno prevzeti vodenja države po Janševem razdejanju. Še zlasti, če zmagovalci niso želeli s sanacijo izpeljati še večjega. Tega so se zavedali skoraj vsi – razen samega Goloba. No, sam nisem bil med tistimi, ki bi verjeli, da lahko Golobu zares uspe, torej da vzpostavi dolgoročno stabilno in po demokratičnih standardih sprejemljivo vladavino. Sem pa verjel, da bo tokrat do točke, v kakršni je ta čas še vodilna stranka, preteklo precej več časa kot je na primer pri Cerarju. Najprej zaradi silnega povolilnega šoka Janše, ki je bil za zmago na volitvah in ohranjanje oblasti pripravljen zastaviti prav vse. Ne samo da je skrajno spolariziral in zanetil sovraštvo doma, ampak je tudi razprodajal ugled države v Evropi in svetu. Slovenija je bila dolga poosamosvojitvena leta, kot so ji pokroviteljsko delili komplimente, najboljša učenka, v zadnjem Janševem mandatu pa je prešla v klub evropskih spak (na čelu z Madžarsko in Poljsko), ki imajo probleme z Evropo in s katerimi ima še zlasti probleme Evropa. No, dejansko pa Evropa že dolgo ni več merilo. Celo za tiste, ki smo verjeli v njeno posvečeno mesto in misijo. Po eni strani kljub vsem grožnjam ni pripravljena ali zmožna storiti ničesar, razen morda kakšnega odtegnjenega centa subvencij, proti najhujšim kršiteljicam človekovih pravic in pravnega reda. Po drugi strani se je zlomila in zatajila vsa svoja proklamirana načela v primeru Ukrajine in še bolj v primeru Gaze oziroma Palestine. Vsekakor je bilo pričakovati, da bo Slovenija dalj časa nekako znosno krmarila tudi zato, ker je bil pouk, kaj pomeni (Janševa) avtoritarna in samodržna vladavina, tokrat bolj intenziven in boleč kot dvakrat prej. A vnovič se je potrdilo, da imajo volivci slab spomin za politične izkušnje.

Slovenska vojska kupuje nove helikopterje, ki pa so kljub slavospevom neprimerni za reševanje

V času popoplavne obnove in kozmičnih žarkov, v času, ko je razprava, ali naj se socialni transferji usklajujejo z inflacijo, skorajda razklala vladno koalicijo, si je Slovenska vojska pod poveljstvom obrambnega ministra Marjana Šarca privoščila nakup šestih helikopterjev. In to čeprav je država v zadnjem času že naročila štiri letala za gašenje in še eno dodatno vojaško taktično transportno letalo. Pred podpisom naj bi bila tudi približno 200 milijonov evrov vredna pogodba o nakupu novega sistema protiletalske obrambe.

Razcvet vojaške industrije pri nas

Marko Peljhan je soustanovitelj podjetja C-Astral, ki izdeluje majhne brezpilotne sisteme. V poletnem intervjuju za Bloomberg Adria je opisal poslovni rezultat, ki ga je podjetje doseglo lani. »Z vidika prihodkov smo zrasli za 262 odstotkov, kar pomeni, da smo imeli 4,67 milijona prihodkov iz poslovanja. Prihodki od prodaje pa so s poldrugega milijona narasli na 4,07 milijona. Dobiček se nam je povečal z 90 tisoč na skoraj 400 tisoč evrov.« Kako je to mogoče? Prestrukturirali so podjetje, pravi, ga reorganizirali in veliko vlagali. »Drugi razlog pa je, da je celotna panoga zaživela zaradi vojne v Ukrajini.«

Koliko javnih sredstev dobijo društva za varstvo živali in zakaj?

Ko je veterinarska inšpekcija odvzela 24 živali, so kmečke stanovske organizacije ob podpori politične desnice preusmerile pozornost na nevladne organizacije, ki skrbijo za varstvo živali. Te naj bi bile zdaj, pod vlado Roberta Goloba, deležne velikodušnega financiranja.

Prvoborec / Guvernerju inflacija viša plačo

Kako ob slovenski inflaciji, ki je med državami z evrom nadpovprečna, ravna Banka Slovenije, prvi varuh finančne stabilnosti v državi? Kaj počne, da bi bila inflacija nižja in bi krilatica ECB »Skrbimo, da so cene stabilne, vaš denar pa varen« dejansko veljala tudi v Sloveniji? »Spremembe ukrepov denarne politike redno sporočamo v Izjavi guvernerja po monetarni seji Sveta Evropske centralne banke. Zadnja izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB s komentarjem aktualnih razmer v zadnjem odstavku pojasnjuje tudi odmik inflacije v Sloveniji od povprečja evrskega območja,« so nam odpisali. Gre za izjavo 27. oktobra, v kateri so, kot po vsaki seji sveta ECB, povzeti ključni sklepi in ugotovitve o evrskem območju. Tokrat so na primer zapisali oceno, da se gospodarska aktivnost v evrskem območju umirja, hkrati pa se postopoma znižuje inflacija, ki za zdaj ostaja nad ciljem ECB. Sloveniji je res namenjen zadnji od petih odstavkov, kjer guverner ugotavlja, da se »ob pričakovanem nadaljnjem upočasnjevanju inflacije v evrskem območju povečuje verjetnost odmika inflacije v Sloveniji od povprečja evrskega območja«, da je ta razlika »v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja«. Ter sklep: »Za obravnavo teh razlik bo zelo pomembna tudi ustrezna naravnanost ostalih ekonomskih politik, vključno s fiskalno in plačno politiko.«

Bo Applova Siri govorila slovensko?

Prejšnji teden je vladno obravnavo dočakala težko pričakovana novela zakona o javni rabi slovenščine in ministri so jo potrdili in poslali v parlamentarni postopek. To je nov korak predvsem z vidika pritiska na multinacionalke, ponudnice informacijskih tehnologij, ki so doslej zavračale prevode operacijskih sistemov in uporabniških vmesnikov za svoje elektronske naprave v slovenski jezik. Pri tem so se sklicevale na to, da morajo znotraj EU upoštevati le zakonodajo države članice, v kateri imajo sedež, a primeri dobre prakse kažejo, da so pritiski mogoči tudi prek različnih vzvodov v zakonodajah posameznih držav članic.

Kdo verjame naftnemu direktorju?

Sultan Al Džaber obožuje takšne nastope. Več kot dva tisoč ljudi se je gnetlo v konferenčni dvorani največjega energetskega sejma na svetu v Abu Dabiju, katerega organizator je bila Abu Dhabi National Oil Company (ADNOC). Moški v belih, do tal dolgih dišdašah so sedeli poleg nekaj žensk, odetih v črne abaje. Med udeležence so se v svojih temnih oblekah pomešali še najvišji predstavniki naftnih multinacionalnih družb, kot so BP, Shell in Eni. Ko je nastopil direktor ADNOC Al Džaber v svojih oblačilih zlate barve s podpredsednikom Združenih arabskih emiratov ob boku, so se oboji, Arabci in Zahodnjaki, kot na ukaz dvignili in zaploskali.

Multinacionalke bodo končno plačale davek 

Poslanke in poslanci bodo ta mesec po nujnem postopku sprejemali zakon o minimalnem davku. Gre za zakon, s katerim bo tudi pri nas uvedena nova obdavčitev velikih skupin, ki je plod pogajanj 138 držav v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in skupine G20. Države so dogovor o uvedbi minimalne 15-odstotne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb po večletnih prizadevanjih dosegle leta 2021, z njim želijo ustaviti ravnanje multinacionalk, ki dobičke preusmerjajo iz držav, kjer ti nastajajo, v davčne oaze. Na ravni EU je bila vsebina dogovora lani decembra prelita v direktivo, ki bo v naš pravni red prenesena z zakonom o minimalnem dohodku. Datum, do katerega mora biti prenos opravljen, je 31. december letos.

Komu bi prepustili regulacijo umetne inteligence – demokraciji ali diktatorju?

Nedavno je novice iz Gaze za hip ali dva zasenčila presenetljiva novica, da je upravni odbor superzvezdniškega tehnološkega podjetja OpenAI, najslavnejše tovarne umetne inteligence, graditelja »splošne superinteligence« (ki naj bi koristila »celotnemu človeštvu«), stvarnika klepetalnega robota ChatGPT, nepričakovanega globalnega megahita, odpustil izvršnega direktorja Sama Altmana, soustanovitelja podjetja OpenAI in čudežnega dečka umetne inteligence, trenutno verjetno njenega najvplivnejšega carja. Nenadna odstavitev je povzročila pravi triler, saj je 700 zaposlenih pri tem podjetju napovedalo odhod: če gre Altman, gremo tudi mi!

Elon Musk toži Švedsko

Stavka, s katero so se švedski sindikati uprli Tesli in traja že več kot mesec, se stopnjuje. Podjetje, ki se trmasto upira ustanovitvi sindikata, zdaj toži Švedsko zaradi domnevnega onemogočanja delovnega procesa.

Okoljsko sporna oglasa sta nastajala tudi v Sloveniji

Okoljsko sporna oglasa avtomobilskega podjetja Toyota – videoposnetek in plakat, ki so ju v Združenem kraljestvu prepovedali – sta bila posneta v Sloveniji, v strugi Save Dolinke in na ljubljanskih ulicah. Še vedno se sicer ne ve, kdo je dovolil snemanje oglasa, v katerem se dvotonska vozila vozijo po eni izmed najlepših slovenskih rek.

Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu

V groteski Sanjski scenarij – alias Dream Scenario – povsem neatraktivni profesor zoologije, ki ga igra Nicolas Cage, nenadoma ugotovi, da vsi sanjajo o njem. Ne ve, zakaj. Ne ve, kako. Toda – prišel je v sanje človeštva. Postal je sanjski. Ko prideš v Severno Korejo, kjer ista družina vlada že več kot 70 let, začneš slej ko prej sanjati o Kimu – Il Sungu, Il Džongu ali Džong Unu. Ali pa o vseh treh hkrati. Ne moreš mimo njih. Povsod so. Na vsakem koraku. Na plakatih in fotografijah – v kipih. V nadnaravni velikosti. Tudi fotografiraš jih lahko le v nadnaravni velikosti – v celoti. Ne smeš fotografirati le njihovih nog – ali le njihove glave. Prepovedano!

dr. Bogomir Kovač

1. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Bizarnost

Bizarnost je v politiki absurdov nadgradnja tragikomičnosti, ena od čudaških meja antagonizmov političnega populizma. V sferi političnega deluje celo kot točka preloma, ko politika najbolj očitno stopi iz votlega v prazno, njeni prazni označevalci pa dobijo realno podobo, četudi groteskno. Kravje politične kupčije so ondan končno dosegle dejansko govedo, potopljeno v blato deževne jeseni. Zvezdni prah pa se je kakšen dan kasneje naselil v glasovalne naprave slovenskega parlamenta pri sprejemanju proračuna … Temelj politike je najprej v produkciji nerazumevanja, šele potem v proceduralni (ne) sposobnosti doseganja konsenza. Oboje je postalo del letošnjega sprejemanja proračunov za obdobje 2024–2025. V njem se zrcalijo dramatičen padec legitimnosti vladajoče koalicije, zagate njene ekonomske politike in razvojni problemi države. Vrnitev političnega nihilizma pa je danes zelo tvegano početje. Akutne politične krize in morebitnih novih volitev si Slovenija preprosto ne sme privoščiti.

Disfunkcionalna dvoživka

Sama Altmana, maskoto razvoja umetne inteligence, so prejšnji teden na veliko presenečenje javnosti in stroke odstavili s položaja direktorja podjetja OpenAI. A le začasno: po nekaj dneh kaotične korporativne drame, med katero je dobršen del zaposlenih v podjetju v podporo Altmanu protestno zagrozil z odstopom, se je vrnil na vodstveni položaj.

Janko Lorenci

1. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Na razpotju

Programski svet RTV zaradi hude finančne stiske ustanove glasno razmišlja o ostrih rezih. To se dogaja, potem ko se je zavod, zlasti njegova javna televizija, nedavno znebil objema nastavljencev Janševega režima, ki so novinarje dušili še dolgo po padcu JJ.

»Poezija je protistrup razdiralnosti«

Miljana Cunta, leta 1976 rojena pesnica, je bila dolgo urednica in kulturna producentka, med drugim je tudi programska vodja festivalov Vilenica in Fabula. Kot pesnica bralce navdušuje, prevzela jih je že leta 2010 s tankočutnim pesniškim prvencem Za pol neba. Letos je izšla njena četrta zbirka pesmi Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. Na lanskem, 22. Pesniškem turnirju je bila okronana za vitezinjo poezije, oktobra letos pa je bila kot literatka iz častne gostje Slovenije ena od govork na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Četudi se je pozornost medijev že kmalu po njenem nastopu preusmerila k filozofu Slavoju Žižku in njegovemu opozorilu na odnos Zahoda do izraelsko-palestinskega spora, je bil njen govor deležen občudujočih odzivov. Spregovorila je namreč o pesniški samoti, moči poezije v današnjem času in – nenavadno – zdravilnih učinkih poezije.

Zmagoslavje / Nebodigatreba bi lahko postal premier

Bilo je v sredo ob devetih zvečer, Geert Wilders je žarel in si z dlanmi zakril obraz, kot bi se znašel na zabavi presenečenja, prirejeni njemu v čast. V ozadju se je slišalo navdušeno cviljenje, saj so mediji ravno objavili napovedi v zvezi z izidi parlamentarnih volitev – Wildersova stranka je z naskokom vodila.

Heni Erceg

1. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Paviljon 22

Če bi danes potegnili črto pod tistim, kar imenujemo kultura spominjanja, kakšen bi bil rezultat? Trideset let po vojni se prizadevanja najrazličnejših organizacij, ki se še vedno vztrajno trudijo implementirati kulturo spominjanja v glave pripadnikov tukajšnjih plemen, kažejo kot popolna utvara, kot poraz v bitki z nacionalisti, ki vladajo Hrvaški in Srbiji in ki jim nenehno spodbujanje žrtvoslovja pri lastnem narodu in zanikanje žrtev pri drugem sploh omogočata vztrajanje na oblasti. Na Hrvaškem je komajda prisotna najnižja stopnja strpnosti do peščice državljanov srbske narodnosti, pa še to le, če so ti tihi in neopazni, če so politično angažirani, se morajo sprijazniti z enakim sovraštvom kot v devetdesetih letih, saj je to danes uspešno vsajeno v zavest generacij, ki z vojno nimajo nikakršne zveze.