• STA

    21. 4. 2024  |  Svet

    Palestinsko predsedstvo in Hamas obsodila ameriško odobritev pomoči Izraelu

    Palestinsko predsedstvo v Ramali je v soboto obsodilo odobritev ameriške milijardne vojaške pomoči Izraelu in jo označilo za "agresijo proti palestinskemu ljudstvu". Tudi skrajno palestinsko gibanje Hamas, proti kateremu Izrael vodi vojno v Gazi, je prepričano, da gre za dovoljenje Izraelu, da nadaljuje agresijo proti Palestincem.

  • STA

    21. 4. 2024  |  Svet

    Izrael / »V prihodnjih dneh bomo povečali vojaški in politični pritisk na Hamas«

    Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes dejal, da bo Izrael v prihodnjih dneh povečal vojaški in politični pritisk na palestinsko islamistično gibanje Hamas, da bi zagotovili izpustitev zajetih talcev v Gazi. Iz Han Junisa na jugu Gaze pa prihajajo poročila o najdbi več kot 50 trupel, zakopanih na območju tamkajšnje bolnišnice.

  • STA

    22. 4. 2024  |  Svet

    Rekordna vojaška poraba

    Države po svetu so v letu 2023 vojskam namenile skupno 2,4 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja deveti zaporedni absolutni rekord in 6,8-odstotno rast na letni ravni, ugotavlja danes objavljeno poročilo Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri). Gre za najvišji skok porabe po letu 2009, daleč največja potrošnica ostajajo ZDA.

  • STA

    22. 4. 2024  |  Svet

    ZDA razmišlja o sankcijah proti enoti izraelske vojske

    Izraelska vlada je v nedeljo pozvala ZDA, naj znova razmislijo o načrtovanih sankcijah proti bataljonu izraelske vojske zaradi kršitev človekovih pravic na Zahodnem bregu. Premier Benjamin Netanjahu pa je napovedal, da se bo proti temu boril z vsemi močmi, poročajo tuje tiskovne agencije.

  • STA

    22. 4. 2024  |  Politika

    Kosovo / Referendum o županih ni uspel

    V štirih občinah na severu Kosova v nedeljo zaradi nizke udeležbe spričo bojkota večinsko srbskega prebivalstva ni uspel referendum o morebitni razrešitvi etnično albanskih županov, izvoljenih aprila lani. Volilo je le okoli 250 od skupno 46.556 volilnih upravičencev. Župani tako ostajajo na svojih položajih, piše kosovski portal Kossev.

  • Uredništvo

    21. 4. 2024  |  Politika

    »S priznanjem Palestine zamujamo. Boljšega časa, kot je sedanji, ne bo.«

    "S priznanjem Palestine zamujamo. Boljšega časa, kot je sedanji, ne bo, saj je v tej vojni priznanje akt solidarnosti in potrebne podpore palestinskemu ljudstvu. Slovenija lahko in mora imeti svoja stališča, seveda tudi kot članica Evropske unije, a vemo, da je EU razklana na tri dele in enotnosti ne bo. So poskusi, da bi skupina podobno mislečih držav šla naprej s priznanjem, tu sta Španija in Irska, slednja ima zaradi lastne zgodovinske izkušnje veliko razumevanje do uresničevanja pravice do samoodločbe. Podobno kot mi."

  • Uredništvo

    21. 4. 2024  |  Politika

    Bi bilo bolje, če bi bile volitve tudi v Sloveniji med tednom in ne v nedeljo?

    "Je v za ta tradicionalistični prostor nenavadni odločitvi hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da parlamentarne volitve razpiše za sredo, 17. aprila, torej na sicer delovni dan sredi tedna in ne na klasično nedeljo, tudi kakšen koristen nauk za Slovenijo? Odločitev Milanovića podpre golo številčno dejstvo, da se je hrvaških volitev tokrat udeležilo kar 550.000 volilcev več kot pred štirimi leti, kar je zanesljivo šlo v prid večji legitimnosti teh volitev. Bi skratka veljalo hrvaški eksperiment ponoviti tudi pri nas?"

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Uvodnik

    Uvodnik / Han je sprememba?

    Izvolitev Matjaža Hana, podjetnika po duši, kot zapiše Jure Trampuš v naslovni temi te Mladine, je morda večji premik na slovenski politični sceni, kot se zdi na prvi pogled. Še več: ni izključeno, da gre tudi za največji premik na levoliberalnem političnem prostoru.

  • Jure Trampuš

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Politika  Za naročnike

    Zmagovalni posel

    Matjaž Han je star 53 let, končal je Ekonomsko šolo v Celju, v mladosti pa je bil rokometni vratar. Že leta 1992 je z očetom ustanovil družinsko podjetje »M&M International«, ki se je nekoč ukvarjalo s tiskanjem etiket za Pivovarno Laško in montiranjem naprav za točenje piva, danes pa s čiščenjem bencinskih servisov, recimo Petrolovih. Han je vstopil v politiko leta 1998, nato je v Radečah postal občinski svetnik, leta 2004 je bil izvoljen v parlament, dve leti pozneje je postal župan občine Radeče, leta 2013 pa vodja poslanske skupine Socialnih demokratov. Lastnik podjetja je ostal ves čas. Šele ko je leta 2022 postal minister za gospodarstvo, natančneje dva meseca pozneje, je svoj delež prepisal na ženo Ljudmilo Han. Je torej uspešen politik in podjetnik, po poročanju portala Oštro in njihovega »Detektorja premoženja« je tudi solastnik družinske hiše v Radečah in počitniške hišice na Hrvaškem v mestecu Mandre na Pagu. Hišo sta zakonca Han kupila leta 2018.

  • Luka Volk  |  foto: Luka Dakskobler

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    »Lahko govorimo o miru, vendar je težko najti mir sredi genocida«

    Mag. Samar Zughool je rojena v Amanu, v glavnem mestu Jordanije, živi pa v Sloveniji. Je politologinja, vodja medkulturnih usposabljanj in raziskovalka. Že v Jordaniji je s pomočjo improviziranega gledališča in plesa iskala načine, kako graditi mostove med različnimi kulturami, podobno počne zdaj v Sloveniji, kamor se je preselila pred približno desetimi leti. Kot članica delovne skupine za enakost spolov pri evropski konfederaciji razvojnih nevladnih organizacij CONCORD trenutno raziskuje integracijo načela enakosti spolov v migracijske in mednarodne politike.

  • Peter Petrovčič

    19. 4. 2024  |  Politika

    Poziv k odstopu ustavnega sodnika

    Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pozvala ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča k odstopu, ker je imel do nedavno, v času funkcije ustavnega sodnika, več kot pet let odprt s.p.

  • Peter Petrovčič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Priročnik za korupcijo

    Ta članek bi bilo pravilneje poimenovati »Priročnik za korupcijo: primer TEŠ 6«, saj v njem razkrivamo različne izvedbene načine nezakonitega prelivanja javnih sredstev v zasebne žepe v primeru večjih infrastrukturnih projektov. Skrb, da utegne vseeno priti prav interesnim skupinam in politikom ob prihodnjih večjih infrastrukturnih projektih, pri čemer bo gotovo največji gradnja novega bloka jedrske elektrarne v Krškem, je odveč: prav te interesne skupine in politiki namreč te načine poznajo. Drugače je s sleherniki: ne znamo namreč vedno prepoznati, kaj se dogaja, nimamo časa, vse skupaj je zavito v visokoleteče besede.

  • Borut Mekina

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Dobri ruski vohuni 

    Ruska obveščevalna aktivnost in propaganda sta v Sloveniji od jeseni »na polnih obratih«, nam je povedal eden od članov našega obveščevalnega aparata, ki seveda ne želi biti imenovan. Spremembe naj bi zaznali že konec leta 2022, ko je Rusija našo državo uvrstila na seznam neprijateljskih držav. Tedaj so v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) odkrili dva ruska vohuna posebne vrste, v žargonu imenovana »ilegalca«.

  • Matic Gorenc

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Judje so krivi za vse

    Enajstega aprila je v javnost prišla novica: strokovna komisija ministrstva za kulturo je odločila, da Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot ne bo podaljšala statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, saj zanj ne izpolnjuje potrebnih pogojev. Nevladne organizacije morajo od podelitve statusa na dve leti pripraviti poročilo za strokovno komisijo, kjer navedejo svoje pomembnejše dosežke, s čimer zadostijo merilom za podaljšanje statusa. »Kriteriji so zelo jasni, transparentni in predvsem za vse enaki,« je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Svet  Za naročnike

    Ni ga čez igranje s palestinskimi življenji

    Ko je Iran nad Izrael poslal rakete in drone, so to vsi – drug za drugim, tako rekoč hkrati – obsodili. Obsojamo iranski napad na Izrael! Nikogar ni bilo treba prositi, naj obsodi iranski napad. Od nikogar ga ni bilo treba izsiliti. To je bil avtomatizem, ki je stopil v veljavo 7. oktobra, ko je Hamas napadel Izrael. Tedaj so vsi kar tekmovali, kdo ga bo bolj odločno obsodil.

  • Luka Volk

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba

    Trgovanje s kostmi

    Jože Dežman, v času zadnje Janševe vlade direktor Muzeja novejše zgodovine (danes Muzeja novejše in sodobne zgodovine), sicer še vedno vodja vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je pred razrešitvijo skušal postaviti razstavo o breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Omenjena komisija je namreč oktobra leto prej tam zaključila izkop posmrtnih ostankov več kot tri tisoč okostij in ostankov žrtev povojnih pobojev. Vendar pa je strokovna komisija na kulturnem ministrstvu odločila, da razstavi ne nameni državnega financiranja, ker je strokovno pomanjkljiva.

  • Olaf Stampf

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Svet  Za naročnike

    Še 72 minut do konca sveta

    Letečemu očesu nič ne uide. Ameriški vohunski satelit SBIRS celo z razdalje 300 kilometrov prepozna prižgano vžigalico. Tistega pomladanskega jutra je sprožil alarm, saj so njegovi senzorji skozi goste oblake zaznali ognjeni rep medcelinske rakete, ki je ravno poletela iz Severne Koreje in hitela proti Združenim državam Amerike.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film

    Kako daleč lahko gremo v sanjah?

    Ko gledate Fanta in čapljo, imate občutek, da hoče Hayao Miyazaki, kralj animeja in dolgoletni šef studia Ghibli, reči: si predstavljate, da bi se zbudili iz sanj, pa sveta ne bi bilo več? Ali da bi zaspali, pa sanj ne bi bilo več? Kaj je huje? Oboje je huje. Miyazaki je že večkrat oznanil: tole je moj zadnji film! A se je vedno vrnil. Zdaj se je – po dolgih desetih letih – vrnil s Fantom in čapljo. To je kakopak njegov najnovejši »zadnji film«, v njem pa – zdaj kinetično, zdaj melanholično – debatirajo njegovi prejšnji »zadnji filmi«, tako Nausicaä iz Dežele vetra, Moj sosed Totoro, Kikina dostavna služba in Porco Rosso kot Princesa Mononoke, Čudežno potovanje, Čarovnik Howl in gibljivi grad, Ponyo na skali in Veter vstaja. A to naj vas nikar ne zavede – film Fant in čaplja je skok v neznano. Skok v valove imaginacije. Skok v nadrealizem odraščanja in staranja. Padanje v temo. Izginevanje. Trganje vzročnosti. Vrtinec sanj.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Amy Winehouse je zgodbo o noči povedala bolje kot noč

    Zvezde, ki živijo tisoč let, ne doživijo toliko comebackov, kot jih je doživela Amy Winehouse. Stalno se je prižigala in ugašala. Stalno se je vračala – in potem padala v temo. Njen glas je bil za ušesa to, kar je bil dim za filme noir. Spominjala je na prvo cigareto. Izgledala je ilegalno. Ko jo poslušaš, se vprašaš le: koliko noči je morala preživeti sama, da je postala Amy Winehouse? In koliko noči je morala preživeti sama, da je dobila tisti glas? Njeni štikli so bili načini, kako preživeti noč. In iznašla je več načinov, kako preživeti noč, kot pa je bilo noči. Ko poslušaš njene pesmi, imaš občutek, da prihajajo iz noči in odhajajo v noč – in da jih nekje vmes za hip ali dva prestreže, preseka, prekine, ujame dnevna svetloba. In to je vse, kar dobiš – glas, ki te za hip pogleda. Zgodbo o noči, ki je tako kristalno pristranska kot noč. Razlika je le v tem, da je Amy Winehouse zgodbo o noči povedala bolje kot noč.

  • Stanka Prodnik

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Črno-rdeča koalicija

    Cela Slovenija ve, kaj je T-2. To je tisto podjetje, ki je potopilo cerkvene Zvonove. In ki je s cerkvenimi Zvonovi prispevalo k temu, da se je v finančni krizi potopila še NLB, ki je T-2 dajala kredite na lepe oči. Kar je prispevalo k temu, da se je leta 2012 skoraj potopila Slovenija. Da je morala prodati svojo srebrnino. Letališče na primer. Pa seveda največje banke. Med drugim tudi NLB.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Kontinuiteta stranke kontinuitete

    Volilni kongres SD si bomo zapomnili po marsičem. Še najbolj po zares eksotični volilni scenografiji. Spominjala je na volitve v Kampučiji (Kambodži) leta 1976. Potem ko so Rdeči Kmeri aprila leta 1975 zmagovito vkorakali v Phnom Penh in izselili prebivalstvo (tako imenovane ljudi 17. aprila) iz velikih mest na podeželje, da bi ga prekvalificirali in idejno socializirali, so naslednje leto izvedli volitve v »skupščino ljudskih odposlancev«. Volilne pravice pa niso imeli razseljeni »ljudje 17. aprila« in samostojni kmetje, ampak le delavci. No, nekaterim, tako tudi »Bratu številka ena«, kot so poluradno naslavljali Pol Pota, ki se je med drugim štiri leta izobraževal v Parizu, je bilo treba status delavca neoskrunjenega rodu šele podeliti. Tako je zaradi revolucionarnih zaslug postal za nazaj delavec na plantaži kavčuka. Rdečim Kmerom je bilo jasno, da je sam akt volilne izbire predvsem ritual. Znani so posnetki, kako Kmeri skupinsko, ob pesmi, z zastavami in slogani revolucije, nosijo z oddaljenih volišč snope glasovnic v volilne centrale in ob tem pozornost bolj namenjajo videzu sprevoda kot varnosti volilnih lističev. Pač, vedeli so, da ni pomembno, kdo koga ali kaj voli, ampak kdo šteje in kako šteje glasove.

  • Monika Weiss

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Pri JEK 2 že skrivalnice in aneksi

    Državna družba Gen energija, nosilka projekta drugi blok jedrske elektrarne JEK 2, je v zadnjih treh letih naročila že vrsto raziskav, povezanih s projektom JEK 2. Ena ključnih je raziskava potresne varnosti, ki je pomembna tudi zaradi dvomov o neprimernosti Krškega polja, na katere je že leta 2013 opozoril francoski inštitut za jedrsko in radiološko tveganje IRSN. Vse več je znakov, da projekt JEK 2 teče po ustaljenih vzorcih javnega naročanja in državnih projektov v Sloveniji: roki izvedb se podaljšujejo, cene višajo, kljub javnim zagotovilom predsednika vlade Roberta Goloba o transparentnosti projekta pa tudi tokrat raziskave niso avtomatično javne, ampak se njihova objava napoveduje v nejasnih rokih in na nedoločene načine. Je to res dober in sprejemljiv potek projekta JEK 2, najdražjega državnega projekta doslej, o katerem se bodo prebivalci na referendumu izrekali novembra?

  • Borut Mekina

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba

    Ukinimo komentarje!

    Preplah na slovenskih šolah pred morebitnim strelskim pohodom, ki naj bi se zgodil 10. aprila, je sprožil eden od uporabnikov spletnega portala 24ur. Uporabnik z imenom »Slava_Rusiji« je njihov članek o streljanju v šoli na Finskem drugega aprila komentiral z besedami: »10. aprila bo pa pri nas.« Na POP TV so komentar zaradi neprimernosti in kršenja pravil takoj izbrisali in o zapisu obvestili policijo. Kaj se je zgodilo potem, vemo: policija je obvestila šole, šole so obvestile starše, v Sloveniji je zavladala panika, mnogi starši svojih otrok tisti dan niso poslali k pouku.

  • Peter Petrovčič

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Politika  Za naročnike

    Kam lahko država namesti tujce?

    Občini Brežice in Središče ob Dravi sta s tožbo sprožili upravni spor zoper državo. Izpodbijata sklep vlade, s katerim je pred časom odredila, da se na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi postavita montažna sprejemna centra za prosilce za azil, ki bi v času poletnih viškov lahko služila tudi kot namestitvena centra. Povedano po domače, občini želita državi preprečiti, da bi na lastnih parcelah, ki že več let samevajo, začasno namestila tujce, ljudi.

  • Luka Volk

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Začetek zbiranja podpisov za vseevropsko pobudo za varen in dostopen splav

    Poljska velja za državo z eno najstrožjih zakonodaj na področju reproduktivnih pravic žensk; tam je, podobno kot na Malti, splav prepovedan skorajda brez izjem. Donald Tusk, ki je zasedel mesto poljskega premierja po oktobrskih volitvah in tako končal osemletno vlado konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), se je na položaj zavihtel tudi z obljubo, da bo to spremenil. Poljski poslanci so minuli konec tedna obravnavali kar štiri predloge, ki poskušajo spremeniti restriktivno zakonodajo na področju reproduktivnih pravic žensk, in jih poslali v nadaljnjo obravnavo. Vendar pa bi bila lahko pot do nove zakonodaje še dolga in zapletena. Največjo oviro namreč še vedno predstavlja poljski predsednik Andrzej Duda iz vrst PiS, ki ima možnost uveljavitve predsedniškega veta, Tuskova koalicija pa nima potrebne večine treh petin poslancev, da bi ga zavrnila.

  • Peter Petrovčič

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Ustavni sodnik, s.p.

    Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1999 in se kmalu za tem zaposlil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Andreja Bajuka (NSi). Kot izhaja iz njegovega življenjepisa na spletni strani ustavnega sodišča, je potem s pomočjo državne štipendije odšel na magistrski študij na Harvard v ZDA. Tam je nato desetletje iskal svoje mesto pod soncem in se preskušal na različnih oddelkih in pri številnih predmetih, dokler se ni v Slovenijo vrnil spomladi 2017, ko je bil izvoljen za ustavnega sodnika.

  • Luka Volk

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Svet  Za naročnike

    Konec prikrite propagande?

    V Evropski uniji so pred evropskimi volitvami začela veljati nova pravila za politično oglaševanje na ravni unije, katerih cilj je boj proti manipuliranju s podatki in tujemu vmešavanju v volitve. Predvsem naj bi uredba državljanom pomagala, da bi lažje prepoznali politične oglase, kdo stoji za njimi in kaj je ciljno usmerjen oglas.

  • Monika Weiss

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    600 praznih postelj / Brez delavcev so domovi za starejše prazni

    Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom za starejše; po ocenah je tako praznih več kot 600 postelj. To je eno od opozoril, ki so jih na ministrstvo za solidarno prihodnost poslali iz Skupnosti socialnih zavodov. »Zmanjšanje namestitvenih zmogljivosti je skrajen ukrep, vendar se mu ni mogoče izogniti, če naj v domu zaščitijo zaposlene in stanovalcem zagotovijo varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego,« je opozorila predsednica skupščine skupnosti Valerija Lekić Poljšak.

  • Vanja Pirc

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Strmoglavljeni režiser / Bo primer Matanić okrepil boj proti spolnemu nadlegovanju?

    Na Hrvaškem odmeva razkritje, da naj bi priznani filmski režiser Dalibor Matanić, avtor v Cannesu nagrajenega filma Zenit, Netflixove serije Novine in HBO-jeve Šutnje, najmanj desetletje spolno nadlegoval mlade filmske delavke in jim glede na njihov odziv omogočil ali pa onemogočil delo pri svojih projektih. Urednica kulture pri Večernjem listu Milena Zajović je na začetku aprila objavila članek, iz katerega je razvidno, da je govorila z osupljivim številom žrtev (okrog 30), in čeprav jim je omogočila, da tako njihova imena kot pričevanja ostanejo anonimna, je bilo že zgolj razkritje, da je šlo za dolgoletno serijsko prakso, dovolj, da je primer sprožil odziv javnosti in pristojnih organov.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar / Neprijetna resnica

    Razmeroma neopazno je bila konec marca 2024 v okviru Mednarodnega združenja za geološke znanosti (IUGS) sprejeta odločitev, da antropocen ni posebno obdobje v geološki zgodovini Zemlje. Antropocen naj bi označeval obdobje usodnega delovanja človeka na planetu, na njegove podnebne, hidrološke, biosferske, celo geološke spremembe. Ekosistemska tveganja povzročajo industrijske revolucije in njihova trajna degradacija okolja. Človek in tržna družba postajata negativna »geološka« sila, ki ogroža obstoj živih vrst na planetu. Delovna skupina IUGS in Mednarodna komisija za stratigrafijo (ICS) sta po petnajstih letih presodila. Antropocen ni in ne more biti najmlajša geološka doba. Ostaja lahko zgolj kot popularna, tudi znanstveno podprta označba za družbeno neodgovorno ravnanje ljudi na Zemlji. Očitno civilizacijski razvoj ni naravna usoda planeta, temveč zgolj politično-ekonomska izbira. Toda kako doseči okoljski multilaterizem v unilateralni ureditvi sveta, sredi naraščajočih meddržavnih sporov in vojn? Živimo v svojevrstnem kapitalocenu, ekosocializem je bolj nova utopija kot realna alternativa. Antropocen je v tem precepu bolj ideološka podoba zahodnega kolonializma kot resna geološka doba. In v tem je njegov kavelj 22.