Grega Repovž

9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Uvodnik

Uvodnik / Nedotakljivi, a ranljivi

Nikoli si ne bi mislili, da lahko leta 2023 kdo v osrednji psihiatrični bolnišnici v Sloveniji bolnike, nekateri so seveda zaradi zdravstvenega stanja izjemno naporni in tudi nasilni, zavestno in načrtno muči in pretepa. Nobenega dvoma ni, da gre pri zdravnikih in pri zdravstvenem osebju za izjemen trud pri obvladovanju in zdravljenju psihiatričnih bolnikov, a danes imamo pred sabo poročila in pričevanja – objavila jih je novinarka Barbara M. Smajile z N1 – o načrtnem mučenju bolnikov in maščevalnem izživljanju. Gre za pričevanja pacientov in tudi zaposlenih. Govorijo o dušenju z blazino, dolgotrajnem boksanju v trebuh, udarcih po genitalijah. Ne govorimo o metodah v nemškem koncentracijskem taborišču, ampak o Sloveniji leta 2023.

Reševanje javnega zaklada

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough v zadnjih mesecih mrzlično nabavlja umetniške slike, večinoma grafike. Ne kot zasebnik, to ni njegova osebna strast, kupuje jih namreč v imenu RTV Slovenija in z njenimi sredstvi. Ni mu mar, v kakšni tehniki ali velikosti so, kupuje jih v skladu s količinskimi kriteriji, po več deset hkrati in brez javnih razpisov. Hitreje, ko se približuje čas njegovega slovesa, več slik kupuje. Po pripovedovanju zaposlenih na RTV prihajajo slike v javni zavod, ki sicer posluje z izgubo, v enormnih količinah. Slike visijo po tajništvih in sejnih sobah, veliko jih je še v skladišču RTV, v kleti stavbe na Kolodvorski ulici v Ljubljani.

Damijan Denac / »Kmetje morajo svoj fokus iz ego kmeta obrniti v eko kmeta«

Damijan Denac (1975) je ornitolog, naravovarstvenik, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Leta 1999 se je v diplomski nalogi ukvarjal z belo štorkljo, leta 2007 pa na oddelku za biologijo mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko doktoriral na temo populacijske dinamike repaljščice, majhnega ptiča pevca, ki ga najbolj ogroža kmetijstvo in v Sloveniji počasi izumira. Denac kot direktor (od 2011) vodi in usmerja dejavnosti profesionalnega dela društva DOPPS, ki deluje že od leta 1979 in ima danes 31 zaposlenih. Deluje na štirih lokacijah v Sloveniji, v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Ormožu. Gre za strokovnjake, zlasti ornitologe in biologe, ki izvajajo naravovarstvene, izobraževalne in raziskovalne projekte. DOPPS deluje v javnem interesu ohranjanja narave, varstva okolja in na področju raziskovalne dejavnosti.

Prihodnost Levice

Levičarske stranke po Evropi, ki jim je po finančni krizi z nasprotovanjem varčevalnim ukrepom in privatizaciji uspelo nagovoriti nemalo volivcev, so v zadnjih letih skorajda povsem izgubile politično moč. Nemška Die Linke že leta životari v opoziciji, v Italiji v parlamentu ne boste našli levih strank, španski Podemos pa je na nedavnih regionalnih in lokalnih volitvah doživel hude izgube po vsej državi, celo v Madridu in Valencii, skupaj s socialdemokrati ga je na ravni države s precejšnjo prednostjo premagala konservativna Ljudska stranka. Španci se bodo konec julija odpravili na predčasne parlamentarne volitve, meritve javnega mnenja pa nakazujejo, da bi državi lahko zavladala desna koalicija – v katero bi bila vključena tudi skrajno desna stranka Vox, stranka, katere voditelj Santiago Abascal ne skriva naklonjenosti fašističnemu diktatorju Franciscu Francu. Obeti pred evropskimi volitvami, ki bodo potekale prihodnje leto junija, tako niso najboljši, evropskemu parlamentu grozi, da bi mu lahko zavladala koalicija konservativne ljudske stranke in skrajno desnih strank, ki so bile doslej vedno odrinjene na rob.

TV komentar / Najboljša oddaja

Kakšna zloba in beda morata biti v človeku, ki zaseda eno najpomembnejših funkcij v državi – namreč mesto direktorja ali urednika na RTV Slovenija –, da spremeni programsko shemo drugega programa TV Slovenija (urednik tega je Janši vedno vdani in za dobro pogodbo še bolj Rajko Gerič) in »uredi« živo prenašanje seje novega sveta RTV. A ne tako, da se snemanje začne, ko se seja začne, ampak že v trenutku, ko ljudje prihajajo v sobo, v živo snema, kako si slačijo oblačila, iščejo svoje mesto, kako se pogovarjajo, spoznavajo, pač ves neformalen del seje – vse z namenom, da jih že v izhodišču osramoti, jih prikaže kot neznalce, nevedneže, tepce, ki se ne znajo obnašati. Še več, na sejo vodstvo zavoda ni povabilo nikogar od odgovornih, tam ni bilo nikogar razen sekretarke sveta in nekega čudnega tipa, ki se ni predstavil nikomur, nato pa izustil, najprej seveda brez imena in priimka, da je pooblaščenec uprave, nato pa tudi, da je on Drago Zadergal. In spet ni povedal, kdo sploh je, da je namreč vršilec dolžnosti vodja pravne službe. Kakšna parada nesramnosti, poslati prav tega Draga Zadergala na sejo, namreč človeka, ki ga je Janez Janša poslal na RTV naravnost iz SDS, da je igral partijskega sekretarja.

Urad za preiskovanje političnih nasprotnikov

SDV je kratica za Službo državne varnosti, tajno policijo, ki je delovala v prejšnji politični ureditvi, totalitarnem socializmu. Imela je neomejene pristojnosti za tajno sledenje in zbiranje informacij o posameznikih, ki na splošno niso imeli nobene pravice izvedeti, ali in kako ter zakaj so bili pod budnim očesom »Velikega brata«. UPPD je kratica za urad za preprečevanje pranja denarja, ki ima prav tako skorajda neomejene pristojnosti za zbiranje (finančnih) informacij o ljudeh brez odredb sodišča. Tudi preiskovanci urada, podobno kot preiskovanci Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), nimajo tako rekoč nobenih možnosti izvedeti, ali, kako in zakaj so bili preiskovani. Bomo kdaj izvedeli, kaj so v uradu za preprečevanje pranja denarja počeli v času vlade Janeza Janše, ko so kar povprek preiskovali »politične sovražnike«? Bodo to lahko izvedeli vsaj preiskovanci?

»Ne kupuj drog na Metelkovi«

Metelkova je verjetno ena najbolj znanih posebnosti Ljubljane, je središče alternativne kulture, kjer delujejo različne organizacije, skupine umetnikov in klubi, ki na pomemben način plemenitijo ljubljanski mestni vrvež in nočno življenje. Del zadnjega je, zakaj bi se slepili, tudi predajanje nekaterim opojnim, prepovedanim substancam, ob čemer se Metelkova v zadnjih letih srečuje s povišano ulično preprodajo drog in s tem povezanim nasiljem. Uporabniki prostorov Metelkove zato zdaj pristojne kličejo k odgovornosti, naj tovrstne dejavnosti preprečijo, predvsem v smislu preventive, tiste, ki radi zahajajo na Metelkovo, pa z ozaveščanjem poskušajo seznaniti s problematiko.

Odpor proti militaristični psihozi

Dr. Mitjo Velikonjo, rednega profesorja kulturoloških študij in raziskovalca na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, popisana in porisana zunanjost zidov vselej zanima bolj kot sterilna belina notranjosti. Dejavno raziskuje ulično umetnost in grafite, ki jih vidi kot prepovedano resnico, ubesedeno na steni. »Grafitarji si vzamejo svobodo, ki jim je nihče ni dal,« pravi. Ugotovitve, pridobljene z dolgoletnim raziskovanjem političnih grafitov iz obdobja postsocialistične tranzicije, je zbral v monografiji Podobe nestrinjanja, ki je najprej v angleščini izšla pri sloviti založbi Routledge, lani pa je pri Mladinski knjigi dočakala tudi slovensko različico. Doslej je bila prevedena že v šest jezikov, nazadnje v ukrajinskega. Ja, neustavljivi akademiki za Karpati knjige vztrajno pišejo, prevajajo in tiskajo tudi, ko nanje padajo bombe. Še več: ob izidu prevoda so avtorja odeški kolegi iz priznane založbe Helvetica povabili na promocijsko in predavateljsko turnejo po treh ukrajinskih mestih in v minulih štirinajstih dneh jo je tudi dejansko izpeljal, kljub opozorilom, strahovom bližnjih in lastnim pomislekom, ki so se vrteli predvsem okoli tega, kot razmišlja, »ali je sploh prav, da v času, ko tamkajšnji ljudje krvavijo, predavam in da razpravljamo o novi knjigi«.

Ko začnejo janšisti pozivati k »svobodi«, planite v zaklon

Ko je Golobova vlada ukinila Janšev »protikomunistični« praznik, nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je začel Janša napovedovati državljansko vojno. Vsi so bili zgroženi. A to ni nič novega – sodobni populisti to stalno počnejo: napovedujejo državljansko vojno.

Slavoloki zmag in porazov

Nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan je pred dobrim mesecem predlagal, da bi v središču Ljubljane, na samem Trgu republike, postavili spomenik osamosvojitvi. Njegov predlog je povzročil nepričakovan ali pač pričakovan vihar: eni so bili užaljeni, ker je to storil prav on – Kučan, drugi so se ustrašili za usodo Tršarjevega Spomenika revoluciji, ki že stoji na Trgu republike, tretji so govorili, da bi nas morala zanimati prihodnost in ne preteklost. Vsi so se motili. Kar je logično, postavitev spomenikov je politična odločitev, spomeniki vedno govorijo o prihodnosti, nikoli o preteklosti. Obujanje spominov namreč ohranja identiteto in določa prihodnost.

Borut Pahor ostro proti vladi Roberta Goloba 

Nekdanji predsednik Borut Pahor, ki že pol leta uživa v funkciji bivšega, pa četudi še vedno misli, da je prvi med enakimi – obnaša se, kot se je nekoč, obiskuje različne kraje, srečuje se s športniki, objavlja fotografije na Instagramu –, je postal bolj neposreden in odkrit. Kot da bi ga desetletni plašč konsenzualnosti oviral in je zdaj pokazal svoj pravi obraz.

Skrajne vplivnice

Lana Lokteff, ena pomembnejših predstavnic ameriškega gibanja alt-right, je že pred več kot desetimi leti začela snemati prve vloge. V njih je med drugim nasprotovala gibanju Black Lives Matter, češ da je usmerjeno proti belcem, in zanikala holokavst. Ko se je leta 2016 na čelo države povzpel Donald Trump, je ženske pozvala, naj se množično pridružijo skrajni desnici. Približno ob istem času se je začel razmah konservativnih komentatork in spletnih vplivnic, kot so na primer Tomi Lahren, Lauren Southern in Candace Owens – mladih, konvencionalno lepih žensk, ki so začele po spletu trositi laži in teorije zarote.

Vlado Miheljak

9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Sedaj, ko smo popek sveta

No, pa nam je uspelo. Nam je? Pravzaprav jim je. Dvakrat. Uspelo je tistim, ki so si to iskreno želeli. In tistim, ki so jim to veselje omogočili. Z Janšo sva delila neprikrito željo, da Sloveniji ne bi uspelo priti v Varnosti svet ZN. A iz povsem različnih izhodišč. On iz sebičnih političnih razlogov, ki presegajo njegov zlagani patriotizem, sam zaradi zaskrbljenosti za državo, ki bo poslej morala prevečkrat spustiti hlače, da bi lahko bil nanjo ponosen. A Janša v cinični čestitki vendarle pove bistvo, ki je ostalo sedanjim oblastnikom prikrito ali pa ga sprenevedajoče prikrivajo. Če je bilo delo dobro opravljeno, pove predvsem, da je bila zakulisna diplomacija zahodnega zavezništva (ZDA, VB in EU) učinkovita. Zato razmerje 153 glasov za Slovenijo, 38 za Belorusijo ne pove kaj dosti o ugledu Slovenije, še manj o njeni diplomatski moči, ampak govori o trenutni osamljenosti Rusije. Ne vem, ali se evforični oblastniki zavedajo, da so razkrili natančno to, kar nas sedaj čaka. Pirc Musarjeva pravi, da bo treba »trdo delati«. Fajonova je še boj eksplicitna: sedaj bo treba dokazovati, da smo »zanesljiv partner«. Dokazovati komu? Dokazovati kaj? Dokazovati, da smo se sposobni upreti skušnjavi, da bi glasovali po svoji vesti in avtonomni presoji? Vse tiste, ki so zaradi vzburjenja ob izvolitvi Slovenije v VS ZN doživeli ejacolatio preacox, zato javno sprašujem: kolikšna je verjetnost, da bo med mandatom Slovenija vsaj enkrat glasovala drugače kot ZDA? Vprašanje je seveda zgolj retorično.

Cerkev / Novi veter?

Novomeški škof Andrej Saje (letnik 1966) daje videz drugačnega, bolj odprtega, vključujočega cerkvenega dostojanstvenika. Ne on ne njegov nagovor nista del bahate, aristokratske cerkve, ki jo v teh krajih pooseblja nekdanji ljubljanski nadškof in kardinal Franc Rode. Ko je škof Saje marca lani na položaju predsednika Slovenske škofovske konference zamenjal skoraj 20 let starejšega ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, je marsikdo menil, da bo v katoliški cerkvi v Sloveniji zavel nov veter. Tri tedne po prevzemu te ugledne funkcije se je Saje v imenu katoliške cerkve opravičil vsem žrtvam spolnega nasilja.

Politikantski ustavni sodniki

Ko je ustavno sodišče pred dnevi odločalo o zakonu o RTV (in odpravilo začasno zadržanje zakona), smo se prvič srečali z vprašanjem obstrukcije na tem sodišču. Točneje, z vprašanjem, ali se lahko ustavni sodniki, ki so v neki zadevi v manjšini, ne udeležujejo sej in s tem preprečijo sklepčnost ustavnega sodišča in sprejetje odločitve, ki sicer ima večinsko podporo.

Grozljive izpovedi

Medijski portal N1 je po pogovorih s pacienti, njihovimi svojci in več zaposlenimi razkril primere domnevnega nasilja na ljubljanski psihiatrični kliniki. V pričevanjih domnevne žrtve opisujejo, kako naj bi bili tamkajšnji zaposleni večkrat prekoračili pooblastila, bolnike brez potrebe privezovali na posteljo, čezmerno sedirali in dobesedno mučili, pretepali, dušili z blazinami in se nad njimi izživljali. Navedbe so potrdili tudi nekateri zaposleni.

Vladna anketa o volitvah

Volilni sistem je v Sloveniji večno aktualna politična tema. Doslej je bilo predlaganih že več različnih sprememb ali celo zamenjava enega sistema z drugim, a sistem še vedno ostaja enak.

Ali bo Google v Ljubljani res odprl center kvantnih tehnologij?

Visokošolski minister Igor Papič je za STA dejal, da namerava ameriški tehnološki velikan Google v sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko in Nanocentrom v Ljubljani zagnati center kvantnih tehnologij. Po zdaj znanih podatkih bi v začetni fazi Slovenija lahko na tem področju izobrazila do deset doktorskih študentov iz tujine, v centru pa bi delovalo približno sto strokovnjakov. Študente bi lahko, tako minister, sprejeli že jeseni, zagotovo pa drugo leto.

Smrtna kazen

Ugandski predsednik Yoweri Museveni je nedavno podpisal zakonodajo, ki predvideva dosmrtno zaporno kazen za sodelovanje pri homoseksualnih dejanjih, do 20 let zapora za spodbujanje homoseksualnosti. Zakonodaja, ki je v Ugandi deležna široke podpore javnosti, predvideva celo smrtno kazen za nekatera homoseksualna dejanja, na primer taka, ki vključujejo osebe, okužene z virusom HIV, ali spolni odnos z mladoletno osebo. Predsednica ugandskega parlamenta Anita Annet Among je v izjavi na družbenem omrežju zapisala, da so z novo zakonodajo zavarovali svetost družine in stopili v bran kulturi in prizadevanjem svojih ljudi.

N'toko

9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Konec ameriške izjemnosti

Počasi se bo treba spoprijeti z neprijetno resnico, da je ameriški politični razred popolnoma izčrpan. Vodstvu najmočnejše države na svetu, ki stoji za največjo vojsko in nuklearnim arzenalom, bi danes težko zaupali samemu najti pot do trgovine in nazaj. In naj liberalni mediji še tako natančno merijo nabuhlost obraza Vladimirja Putina, špekulirajo o Xijevem zdravstvenem stanju ali povzemajo nore zgodbe o mentalnem stanju Kim Jong Una, so vsi videti kot prava podoba mladostne bistrosti v primerjavi z ameriškimi predsedniškimi kandidati. Pravzaprav je šokantno, kako malo pozornosti svetovni mediji namenjajo pojavu, ki ga lahko zazna vsak laični opazovalec. Celotno predsedovanje Joeja Bidna je namreč ena sama kolekcija zdrsov in padcev, ki se jih njegovi hendlerji trudijo na vsak način prikriti. Voditelj »svobodnega sveta« komaj zmore tri minute pred kamero brez incidenta. To niti ni osebnostna hiba samega Bidna – dejansko je neetično, da demokratski establišment pošilja na odre 80-letnika, ki ima zdravstvene omejitve. A v slogu Severne Koreje se mediji skupinsko pretvarjajo, da je vse v najlepšem redu in da je Joe Biden edini pravi kandidat za predsednika tudi na naslednjih volitvah.

dr. Bogomir Kovač

9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Evro

Petindvajsetletnica ECB, uvedbe evra in evropske monetarne unije je bila konec maja 2023 dobra priložnost za slavje in kritično samorefleksijo EU. Evro je bil od samega začetka predvsem politični projekt s šibko ekonomsko zasnovo. Monetarne integracije imajo v Evropi dolgo, toda prehodno zgodovino. Skupna evropska valuta je svojevrstna institucionalna posebnost, ohranila in utrdila se je kljub velikim krizam in težavam. Evro je z leti postal najvplivnejše politično lepilo EU, ECB nekakšen porok njene prihodnosti. Toda institucionalna zgradba evropske ekonomske in monetarne unije (EMU) ostaja krhka in protislovna. ECB praznuje v senci trdovratne inflacije in ekonomske recesije. Stabilnost evra, obstoj ECB in razvoj EU niso samoumevni. Lagardova v imenu ECB in nemški kancler Scholz sta v teh dneh zaneseno govorila o njihovi ireverzibilnosti. Očitno se zgodovina zoprno ponavlja. Na evropskih tleh so politiki vedno znova spregledali ekonomska protislovja svojih političnih utopij. Takšna je bila tod usoda socializma, moreča distopija lahko zadene tudi EU in evro.

Janko Lorenci

9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / platForma

Anže Logar zna nastopati, se uveljavljati, biti všečen in je, domnevamo, boljši človek od svojega političnega šefa. A njegov najmočnejši adut je v bistvu to, da si je zlasti od predsedniške kandidature nekako pridelal podobo mirnega, dialoškega politika, ki pa živi in dela v agresivni, surovi, skrajni stranki. Velik del njegove privlačnosti izvira iz tega kontrasta. V kaki zmerni stranki bi štrlel bistveno manj.

Strah pred nejevoljo

Caroline van der Plas, voditeljica nizozemskega gibanja kmetov in državljanov BBB, ve, kako se oddaljiti od političnega establišmenta. Ko so jo leta 2021 izvolili v parlament, se je v Haag odpeljala s traktorjem in še danes se ne oblači v poslovne kostime, temveč v pletene jopice, in nosi bižuterijo. »Za številne ljudi se družba prehitro spreminja,« je poudarila kritičarka evropske podnebne politike.

Žvečenje tobaka namesto kajenja

Nekoč v prihodnjih mesecih bo na Švedskem nekdo prižgal zadnjo cigareto in od tistega trenutka bo država drugačna. Delež kadilcev med švedskim prebivalstvom bo v kratkem upadel pod pet odstotkov in po splošni definiciji bo država zato kot prva sploh obveljala za nekadilsko.

Giorgia Meloni kadruje

Paolo Scaroni je pri 76 letih že zdavnaj upokojen, njegova strast so nafta, plin in Putinova Rusija, ponaša se tudi z latentno kriminalno preteklostjo. A kar načeloma velja za izključevalne dejavnike, je njemu na stara leta pomagalo pri kariernem skoku, saj je Scaroni po oceni italijanske ultrakonservativne vlade ravno prave baže za vodenje javnega podjetja Enel, ki je deloma v državni lasti. Nenavadno, vendar resnično.