• Uredništvo

    16. 4. 2021  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Kolesarji spet na Trgu republike

    V petek ob 19. uri so se na Trgu republike zbrali kolesarji, kot že mnogo mesecev prej ter odprli "novo kolesarsko sezono". Simbol tokratne protivladne protestne akcije je bila maskota motorne žage. Več

  • Janšev poklon tistim, ki se ne želijo priključiti boju proti rasizmu

    Nogometni klub Slavija iz Prage je pred tekmo proti Arsenalu v četrtfinalnem obračunu v Evropski ligi zavrnil simbolično gesto, da bi v znamenje podpore gibanju Black Lives Matter pokleknil in s tem izkazal podporo boju proti rasizmu v športu. Več

  • IK, STA

    16. 4. 2021  |  Politika

    S ponedeljkom dovoljeno zbiranje do 100 oseb 

    S ponedeljkom bo v Sloveniji ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovoljeno zbiranje do 100 ljudi na shodih, je danes pojasnil minister Aleš Hojs. S tem bo vlada sledila odločitvi ustavnih sodnikov, pri čemer pa se Hojs nadeja, da bodo posredovali konkretne predloge, s katerimi je mogoče na shodih preprečiti škodljive posledice za zdravje ljudi. Več

  • IK, STA

    17. 4. 2021  |  Politika

    Janša Džaferoviću: »Slovenski non-paper o mejah ne obstaja«

    Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović se je včeraj po telefonu pogovarjal s slovenskim premierjem Janezom Janšo, potem ko ga je ta poklical in obvestil, da ne obstaja non-paper, ki bi ga bilo mogoče povezati s slovensko vlado in bi vseboval spremembe meja ali spodkopavanje ozemeljske celovitosti BiH, so sporočili iz predsedstva BiH. Več

  • Damjana Kolar

    17. 4. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Sin

    Na spletni strani Art kino mreže Slovenije je do 12. maja na ogled film Sin bosanske režiserke Ines Tanović, ki prikazuje zgodbo o generaciji, ujeti med pričakovanja staršev in pasti odraščanja v tranzicijskem Sarajevu. Tako kot v njenem prvem igranem celovečercu Naš vsakdan, je tudi tokrat v ospredju družina, ki se sooča z izzivi pripadnosti in ljubezni. Več

  • Uredništvo

    16. 4. 2021  |  Politika

    Izšla je nova Mladina: IGRA IMITACIJE

    Izšla je nova Mladina! Tokratno naslovnico je zakrivil Franco Juri. O tem, kako slovenski premier Janez Janša caplja za madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom, preberite v naslovni temi letošnje 15. številke. Priskrbite si svoj izvod, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani#Mladina15 Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Politika

    Ustavni sodniki ljubitelji orožja

    Vprašanje, kdo ima v rokah oblast, je v demokraciji jasno. Oblast je v rokah ljudstva, izvaja se preko njenih predstavnikov, torej poslancev. Oblast ni v rokah kralja ali pa izbrane politične grupacije. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 4. 2021  |  Politika

    Protesti kmalu spet dovoljeni?

    Ustavno sodišče je začasno zadržalo vladni odlok, ki določa, da so do nadaljnjega »prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke«. Njihova odločitev je bila pred kratkim objavljena v Uradnem listu in verjetno bo spet kmalu dovoljeno javno izražanje protivladnih stališč pred parlamentom, kar že dolgo velja za enega hujših in najbolj striktno kaznovanih »epidemioloških« prekrškov. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Past

    Čeprav se zdi, da se še vedno išče pravi »non paper« o slovenskem pogledu na prihodnost Bosne in Hercegovine, ki naj bi ga premier Janša dostavil predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu in naj bi domnevno vključeval tudi idejo o ponovni delitvi te države, je dejansko že vse razkrito in jasno: kot je priznal tudi zunanji minister Anže Logar, je nastala aliansa med Zagrebom, Beogradom in Ljubljano glede Bosne in Hercegovine, voditelji teh treh držav se očitno pogovarjajo o njeni prihodnosti, to pa počnejo brez predstavnikov Bosne in Hercegovine. A to je le mala slika širšega dogajanja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Igra imitacije

    Ko je lani prevzel oblast Janša, se je pri nas začelo madžarsko leto 2010. Janša je začel namreč imitirati Orbánove poteze – kot iz priročnika. Kaj je storil Orbánov Fidesz, ko je leta 2010 prevzel oblast? Takoj je sprejel zakon o nadzoru medijev, pravi Paul Lendvai v sijajni knjigi Orbán: Novi evropski avtokrat, ki je v prevodu Andreja Pozniča izšla tudi pri nas in ki postaja iz dneva v dan – tako rekoč iz ure v uro – aktualnejša in urgentnejša. »Viktor Orbán si je vse od volilnega poraza leta 2002 prizadeval prevzeti javne medije, ob tem pa so prijateljski oligarhi gradili tudi vzporedni, Fideszu naklonjeni medijski imperij. Prvi korak je bila združitev treh javnih televizijskih servisov (M1, M2 in Duna-TV), treh nacionalnih radijskih postaj in celo uradne tiskovne agencije (MTI) pod skupno streho novega Sklada za medijske storitve in podporo. Prvi dve nalogi tega velikanskega konglomerata, v katerem so vse pomembne naloge prevzeli Fideszovi ljudje, sta bili odstranitev nezanesljivih kadrov ter centralizirano upravljanje z ogromnimi državnimi subvencijami, ki so na voljo vladi naklonjenim medijem.« Tako je bil zagotovljen politični nadzor nad medijskimi vsebinami. Tako je bilo zagotovljeno »uravnoteženo poročanje«. Novinarji so morali po novem tudi razkriti vire – sicer so jih čakale »drakonske kazni«. Medijski svet, ki ga je ustanovil Orbán in vanj imenoval same Fideszove kadre, je postal vrhovni organ za »omejevanje svobode medijev«. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Pahorjeva manipulacija

    Predsednik republike Borut Pahor je v zadnjem letu že velikokrat skušal prisiliti poslance državnega zbora, da bi podprli kandidaturo ustavnega sodnika po želji SDS; nadomestil naj bi ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki bi se ji mandat moral izteči že julija lani. A predsednik republike doslej s kandidati, za katere je bilo jasno, da so kot predlog prišli iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše, ni uspel, saj mu je državni zbor že dal vedeti, da takega načina izbiranja ustavnih sodnikov (všečnih SDS) ne podpira. Zavrnili so namreč Anžeta Erbežnika, Barbara Zobec pa je od kandidature odstopila, ko je ugotovila, da ne bi prejela dovolj glasov. Državni zbor je ob tem zelo jasno nakazal, da večina za politično manj profilirane kandidate obstaja; javno izrečeno podporo (tudi v delu koalicije) je recimo imel Andraž Teršek, ki na koncu ni bil izvoljen zaradi posredovanja SDS. A zdaj predsednik Pahor državnemu zboru spet »vsiljuje« novega kandidata s podporo SDS. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Žan Mahnič – državni sekretar za resnico

    Po diplomatsko-političnem fiasku, ki si ga je v Bruslju privoščila slovenska vlada, njen predsednik in minister za kulturo, ko nista želela odgovarjati na vprašanja evropskih poslancev, je »Skupina za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic« 31. marca slovenski vladi poslala podroben vprašalnik. Ta na šestih straneh razkriva, kaj skrbi Bruselj. Sprašujejo o reformi medijske zakonodaje, o neodvisnosti uredništev, o STA, RTV, o žalitvah, ki jih politiki namenjajo novinarkam in novinarjem, o madžarskem kapitalu v slovenskih medijih, o sovražnem govoru, cenzuri na Delu. Zanima jih tudi, ali je oglaševanje res oblika političnega pritiska, kaj se dogaja z nevladnimi organizacijami, zakaj so bile sprožene revizije že zaključenih kazenskih preiskav, ki jih je naročilo ministrstvo za notranje zadeve, zanimajo jih tudi imenovanje tožilcev, zaščita žvižgačev, razrešitve ljudi na javnih agencijah ... Bruselj bi rad vedel tudi, kako namerava Slovenija ravnati v zvezi s postopkoma, ki po 7. členu pogodbe o EU potekata proti Madžarski in Poljski. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Policijska specialna brigada Moris?

    Sedanje vodstvo policije je sredi marca spremenilo sistemizacijo delovnih mest v policiji. Trdi sicer, da ne gre za novo sistemizacijo, pač pa za spremembe in dopolnitve doslej veljavne notranje organizacije. Toda prav s to sistemsko spremembo si je bistveno olajšalo nadaljnje kadrovske menjave po celotni vodstveni strukturi. A ne le to: namen je bil tudi omogočiti nove zaposlitve, pri čemer pa ne gre za katerekoli zaposlitve; na policiji bodo zaposlili kar 54 novih ljudi na oddelku za tajno policijsko sledenje in opazovanje, celoten proces pa poteka brez javnega razpisa in celo brez internega razpisa. Izbira teh novih ljudi je popolnoma prepuščena vodstvu policije. Bo ta dobila več deset novih zaposlenih s člansko izkaznico SDS, in to ravno na enem od najobčutljivejših področij? Ali to pomeni dokončen politični prevzem policije, ki ga bo izpeljala politična stranka, in s tem pridobitev vpliva, ki ne bo odvisen od vsakokratnih (političnih) menjav v vodstvu policije? Več

  • IK, STA

    16. 4. 2021  |  Politika

    Jourova: »Janša mednarodnega ugleda Slovenije očitno ne jemlje dovolj resno«

    Slovenski premier Janez Janša mednarodnega ugleda Slovenije očitno ne jemlje dovolj resno, je v pogovoru za bruseljski spletni medij EurActiv ocenila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Vzdržno financiranje medijev v Sloveniji je po njenih besedah ogroženo, še posebej ko gre za vprašanje Slovenske tiskovne agencije. Več

  • Politični slog ali človekov značaj?

    Slovenija se spreminja, o tem že dolgo ni nobenega dvoma več. Iz države, ki je ob vstopu v Evropsko unijo med novimi članicami veljala za belega laboda, kjer so bili pravna država, človekove pravice, medijska svoboda, spoštovanje različnosti in visoka kakovost javnega zdravstva in šolstva zapisani z velikimi črkami, se je začela spreminjati v grdega račka, kjer prevladujejo najnižja mogoča raven politične razprave, vzpon populistične retorike, čezmerna raba prisilnih instrumentov države in skrajna sovražnost do vseh drugače mislečih. Seveda se Slovenija spreminja tudi vsebinsko, iz razmeroma dobro delujoče socialne države postaja servis velikega kapitala in njegovih lastnikov, čemur bi se upravičeno dalo nameniti kar nekaj kritike, vendar se takšni premiki bolj ko ne dogajajo v vseh državah, kjer oblast prevzame konservativna desnica, torej na globalni ravni niso nič posebnega. Kar je pri nas posebno in dosti nevarnejše za življenje naših otrok, vnukov in njihovih potomcev, je to, kako želi naša vlada doseči te spremembe. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Družba  Za naročnike

    »Najbolje, da kar umrem. Tak miselni preskok je pri mladih ljudeh hiter, sploh v težkih okoliščinah.«

    Marija Vincek je univerzitetna diplomirana psihologinja, trenutno tudi doktorska študentka na Fakulteti za socialno delo, z dolgoletnimi izkušnjami dela z mladimi na osnovni in srednji šoli, visoki strokovni šoli in na fakulteti. Zaposlena je namreč kot svetovalna delavka in pomočnica ravnateljice na eni ljubljanskih osnovnih šol, sodeluje pa tudi v projektu Fakultete za socialno delo TropTNT, namenjenem mladim in njihovim staršem za lažje soočanje z vsemi tegobami, izzivi in tveganim vedenjem, ki so del odraščanja. Odkar se je začela pandemija, veliko pozornosti namenja duševnemu zdravju otrok in mladostnikov ter ocenjuje, da nas lahko stanje na tem področju trenutno zelo skrbi. Več

  • Vasja Jager

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Kako nam je spodletelo

    Zapiranje Slovenije se je začelo v zadnjih dneh vlade Marjana Šarca. Ta je 12. marca 2020 tudi uradno razglasil epidemijo. Takrat so se zaprli šole in vrtci, sprejete so bile prve omejitve javnega življenja. A ministrstvo za delo je že teden dni prej delodajalcem pripravilo pojasnila za lažjo organizacijo dela od doma. Čeprav je bila Šarčeva ekipa že na izhodu, je delovala umirjeno. Tako je s sprejemom interventnega zakona postavila temelje za izplačila pomoči podjetjem in začela izplačevati nadomestila delavcem. Tik pred zdajci je odpovedala koncert italijanskega pevca Andree Bocellija v Stožicah, s čimer je deaktivirala virološko bombo, ki bi zagotovo povzročila katastrofo, primerljivo z izbruhi koronavirusa na nogometnih tekmah v Italiji. Več

  • Vasja Jager

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Rekorder Hojs se ne ozira ne epidemijo

    Že 13. marca 2020, na dan, ko je prevzela oblast, je Janševa vlada pozvala delodajalce, »naj se, kjer je mogoče, organizira delo od doma, tudi v javni upravi«. Pozive je ponovila ob vsakem naslednjem lockdownu, njeni lastni resorji pa so jih upoštevali zelo različno. Pri čemer ministrstva in njihove podrejene institucije niso tovarne in plavži, ki jih je po ustavitvi strojev zelo težko spet zagnati. Najbolj dosledno so se napotkov o delu od doma držali na ministrstvu za šolstvo, kjer je decembra 2020 na takšen način delalo 84 odstotkov uradnikov in funkcionarjev, še prejšnji mesec pa je delež znašal visokih 76 odstotkov. Podobno skrbni so bili na ministrstvu za kmetijstvo (70 odstotkov zaposlenih na delu od doma decembra 2020 in 72 odstotkov marca 2021), pa za kulturo (75 odstotkov decembra 2020 in 76 prejšnji mesec) in infrastrukturo (76 odstotkov decembra 2020 in 69 marca 2021). Približno polovico zaposlenih so na delo od doma napotili tudi resorji za pravosodje, za javno upravo ter za okolje in prostor. Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, je lani decembra od doma delalo 50 odstotkov zaposlenih, prejšnji mesec je delež znašal 44 odstotkov. Več

  • Luka Volk

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika

    Matej Tonin z družino, s službenim vozilom in varovanjem na velikonočni blagoslov

    Bil je oblačen dan, občasno je le rahlo deževalo: tretji dan vnovičnega zaprtja države in hkrati velika sobota – dan, ko verniki po navadi blagoslovijo svoje velikonočne jedi. Čeprav so bile cerkve zaprte za bogoslužje, se je grosupeljski župnik Martin Golob, ki zaradi svojih spletnih maševanj velja za pravo zvezdo, odločil prirediti »drive-in« blagoslov. Dolga kolona avtomobilov, več sto naj bi jih bilo – v enem pa nenadoma zagledamo znan obraz: obrambni minister Matej Tonin. »Mi vas redno gledamo! Kar tako naprej,« pohvali župnika in se odpelje z družino naprej. V službenem vozilu, skupaj z varovanjem. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    »Nesrečen bil je tisti dan, ko stopil sem v vojaški stan«

    Vojska je med osnovnimi političnimi prioritetami te vlade. Nakupi orožja, povečevanje proračunskih izdatkov za vojsko, števila vojakov in rezervistov, trkanje na domoljubje in vojaško izročilo, vse to je za koalicijo pomembno. Logično, vlado vodi obramboslovec in heroj osamosvojitvene vojne, ki mu je bilo že od nekdaj blizu orožje. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Se Romom v Sloveniji res cedita med in mleko?

    Ko je nedavno izšlo vsakoletno poročilo ameriškega State Departmenta o stanju človekovih pravic po svetu, se je v Sloveniji vladajoča desnica nanj odzvala ostro, češ da pri svojih očitkih Sloveniji oziroma trenutni vladi ni dovolj objektivno ter da očitki o kršenju človekovih pravic ne temeljijo na dejstvih. O tem je bilo že veliko napisanega, malo manj pa o odzivu evropskega poslanca SDS Milana Zvera, ki se je med drugim dotaknil dela poročila, ki kot vsako leto Sloveniji očita diskriminacijo romske skupnosti. Več

  • STA

    16. 4. 2021  |  Družba

    Ministrstvo: »Maturanti naj se čim prej prijavijo na cepljenje«

    "Maturanti, ki so po spremenjeni nacionalni strategiji cepljenja proti covidu-19 uvrščeni med prednostne skupine, naj se čim prej, najkasneje pa do ponedeljka do 12. ure prijavijo na cepljenje v cepilnem centru pri zdravstvenem domu stalnega prebivališča," so pozvali z ministrstva za zdravje. Cepili se bodo 23. aprila, je danes povedala generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Kerstin Petrič. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Ministrica Simona pa nič

    Na Nizozemskem so bile lansko pomlad šole zaradi epidemije covid-19 zaprte osem tednov. Nizozemska je razvita dežela s hitro delujočimi internetnimi povezavami in dobrim šolskim sistemom. A kljub temu je bil, kot je pokazala študija, objavljena v reviji Pnas, upad znanja otrok zaradi šolanja na daljavo zelo velik. Ko so raziskovalci primerjali rezultate nacionalnih preizkusov znanja v različni letih, so ugotovili, da je lanski upad znanja enak času zaprtja šol, na primeru Nizozemske torej petini šolskega leta. Ugotovili so tudi, da so »izgube znanja še za 60 % višje med tistimi, ki prihajajo iz okolij, kjer so starši slabše izobraženi«. Raziskava, ki je obravnavala obdobje prvega vala epidemije, je skratka pokazala, da so »učenci med učenjem od doma napredovali zelo malo ali celo nič«. Več

  • Izak Košir

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Družba

    »Ideološki opranoglavci«

    »V času mojega obiskovanja gimnazije Bežigrad, pa taki ideološki opranoglavci niso imeli dostopa do poučevanja dijakov. In to v Jugi!« je na Twitterju 10. aprila zapisal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Ob tem je delil članek Nove24TV z naslovom »Naravnost škandalozna indoktrinacija učencev Gimnazije Bežigrad: Učitelj, znani kantavtor Jani Kovačič, vabil na protivladni koncert!«, ki se je zgražal, da so glasbeniki, med njimi tudi že omenjeni Jani Kovačič, Jadranka Juras, Zlatko in Doša, nastopili na spletnem koncertu. Več

  • Stanka Prodnik

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Življenje brez sadnega jogurta

    Res je naporno že tretje desetletje poslušati visoke člane SDS, stranke, v kateri je največ bivših komunistov, ki se vedno znova poslušajo prikazati kot velike žrtve socializma in komunizma. Tako se je pretekli teden dogodilo, da je kot ultimativni dokaz, kako težko je bilo v socializmu, poslanka SDS Mojca Škrinjar na Twitterju navedla, da je bilo nekaj časa v Jugoslaviji tako hudo, da ni mogla priti do sadnega jogurta. Kako ti kaj takega sploh pride na misel? Je bil res največji problem socializma to, da nisi mogel kupiti levisk in sadnega jogurta? No, revica je potožila tudi, da z možem nista dobila javnega stanovanjskega kredita, temveč sta ga morala najeti pri komercialni banki – ker nista bila v partiji. Več

  • Luka Volk

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Covid izbrisani

    Potrdilo, da ste preboleli covid-19, prinaša nekaj ugodnosti – med drugim se lahko, če se to od vas zahteva, izognete tedenskim testiranjem, in vsaj dokler se vlada ne premisli, prehajate državne meje brez predložitve negativnega PCR-testa. A podobno kot pri nacionalni strategiji cepljenja tudi tukaj prihaja do zapletov. Pojavljajo se namreč tisti, ki tega, da so bolezen že preboleli, ne morejo dokazati. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Pri nas govorimo slovensko

    Nedavne spremembe zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti so poslabšale položaj tujcev pri nas. Zakon o tujcih je uvedel pogoj znanja slovenskega jezika za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje, kar je običajna zahteva šele ob pridobitvi državljanstva. Nekatere evropske države ta pogoj določajo že za status stalnega prebivanja, druge ne. Vlada pravi, da skrbi za integracijo, nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, pa to vidijo v luči »omejevanja dostopa do uveljavljanja različnih pravic, ki so vezane na stalno prebivanje«. »Namen varstva slovenske kulture je treba uresničiti drugače, je pa dejstvo, da se lahko ta predlog razume tudi kot poskus indirektne diskriminacije. Predlagamo, da se pogoji znanja slovenščine umaknejo in da se ta interes države dosega z ukrepi kulturne politike,« so še pred sprejemom zakona pozivali nevladniki. Ob tem so se spraševali, ali bo država pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje zahtevala tudi od »zaželenih« tujcev, tu živečih poslovnežev, direktorjev multinacionalk in podobnih. Več

  • Monika Weiss

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Tempirana bomba

    Sredi marca je zaprtje tovarne v Ormožu napovedala italijanska gigantka Safilo. Slab teden pozneje je ameriška multinacionalka Adient naznanila zaprtje tovarne v Slovenj Gradcu, dober teden za tem pa konec proizvodnje v Biču pri Trebnjem še francoski Treves. Trojica zaposluje skoraj 1100 ljudi. Je to le začetek? Kaj se skriva pod plaščem epidemije? Predvsem pa: kje se bo končalo? Več

  • Bo kaos z AstraZeneco ogrozil boj proti pandemiji?

    Elisa Granato se je 26. aprila 2020 oglasila z onostranstva: »Nič ne more preseči tega, da se zbudiš in prebereš lažno novico o svoji smrti,« je na Twitterju zapisala mlada mikrobiologinja z Oxforda. »Vsem sporočam, da sem živa in zdrava.« Tri dni prej, na njen 32. rojstni dan, so po svetu zaokrožile njene fotografije, na katerih je v rumeni majici, nekdo pa ji v laboratoriju nekaj vbrizgava v levo ramo. Majhen zbodljaj za njo, a velik vbod za človeštvo: s to injekcijo se je v Evropi začelo prvo preizkušanje novo razvitega cepiva proti covid-19 na ljudeh. Več