»V nekem trenutku mi je Zidar pokazal črno knjižico, kjer naj bi imel zapisane vse usluge, ki jih je SCT naredil, kot je rekel, ’slovenskim veljakom, politikom, strankam, cerkvi, gospodarstvenikom’«

Sibil Svilan (1958) je ob osamosvojitvi sodeloval pri gradnji finančnega sistema in njegovih prvih institucij, kot državni sekretar v vladi Janeza Drnovška je sopredsedoval skupini, ki je državo pripravljala na prevzem evra, nato je postal dolgoletni predsednik uprave SID banke, ki jo je vodil 15 let. Ta danes edina res državna banka je pod njim postala tako imenovana razvojna banka, katere vodilo naj ne bi bili dobički in pohlep, ampak dobrobit skupnosti, trajnostni razvoj ter napredek. S temi načeli SID banka ni le preživela finančne krize, ampak je tudi blažila njene posledice. Po krizi je država resda sanirala bančni sistem, a nove tuje banke so danes veliko manj zainteresirane za gospodarski razvoj. Kako torej naprej?

Janša bi Trg republike preimenoval v Trg Jožeta Pučnika

Ko je prva Janševa vlada leta 2007 v čast in slavo velikega osamosvojitelja in očeta Demosa Jožeta Pučnika letališče Brnik preimenovala v letališče Jožeta Pučnika, se je marsikdo držal za glavo.

Dornavski župan ne bo odgovarjal za spolni napad na mladoletne osebe

Ko se je konec lanskega novembra razvedelo, da naj bi se bil dornavski župan Matej Zorko z mladoletniki dogovarjal za spolne aktivnosti, ga je stranka SDS izključila in pozvala k odstopu. Tega je napovedal tudi sam, a na začetku letošnjega leta je javnost obvestil, da si je premislil in bo še vsaj dve leti župan. Premislil pa si je zato, ker ovadba, ki so jo pripravljali na policiji, ne bi zdržala sodne presoje. Zorko za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost ne bi bil in ne bo obsojen. To so pred dnevi priznali tudi na tožilstvu in pojasnili, da so ovadbo zavrgli.

Seksualna revolucija

Leta 2010 je Steve Jobs izrekel znamenite besede, da ima Apple »moralno odgovornost, da pornografiji prepreči dostop do iPhonov,« in dodal, naj si »ljudje, ki želijo gledati pornografijo, kupijo Android«.

Klemen Selakovič je za Janeza Janšo storil to, kar je Elon Musk storil za Alice Weidel 

Ko je Elon Musk na svojem omrežju X gostil pogovor s kanclersko kandidatko skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Alice Weidel, so bili ljudje šokirani. Pa saj je povsem normalna! In govori čisto normalne stvari! Musk je bil hvaležen poslušalec in izpraševalec – vneto je poslušal in postavljal prijazna vprašanja. Pomagal je normalizirati stranko AfD. Stranko, katere bivši predstavnik za medije Christian Lüth je nekoč rekel, da jim migracije višajo rejtinge, če bo kdaj treba, bodo pa migrante tako ali tako postrelili ali zaplinili. In stranko, ki je v mestu Karlsruhe prejšnji mesec razposlala volilne letake v obliki letalskih vozovnic za deportacijo priseljencev, grozljivo podobne enosmernim vozovnicam za vlak v Jeruzalem, ki so jih nekoč nacisti delili v Nemčiji živečim Judom.

Kaj pravijo ankete?

Časopis Delo je v ponedeljek, 10. februarja, objavil javnomnenjsko raziskavo, ki jo je zanj pripravila agencija Mediana. Na vprašanje, komu bi najverjetneje namenili glas, ki so ga med 3. in 6. februarjem anketarji postavili 728 prebivalcem, jih je 23,7 odstotka odgovorilo, da SDS, Svobodo pa bi izbralo 12,7 odstotka vprašanih. Razkorak med največjima strankama opozicije in koalicije se je skoraj podvojil v primerjavi s prejšnjim mesecem, tako velike razlike med njima pa Medianine ankete v tem mandatu še niso izmerile. Ob tem velja sicer dodati, da v anketo ni bila vključena stranka Demokrati Anžeta Logarja, ki krade glasove prav iz bazena SDS.

Uganka Prebilič

Če bi po zadnjih predsedniških in evropskih volitvah v roke vzeli zemljevid Slovenije, razdeljene po volilnih okrajih, bi videli nekaj nenavadnega. Na evropskih volitvah in v prvem krogu predsedniških volitev je bil zemljevid razdeljen med najmočnejša igralca – na evropskih volitvah sta bili to stranki Svoboda in SDS, na predsedniških pa Nataša Pirc Musar in Anže Logar –, le na jugovzhodu države, v Kočevju, bi videli odstopanje. Tam je slavil dr. Vladimir Prebilič. Kdo bi razumel, da so se v Kočevju na vse pretege poskušali znebiti svojega župana, a Kočevci imajo o Prebiliču v resnici povedati večinoma dobre reči.

Grega Repovž

14. 2. 2025  |  Mladina 7  |  Uvodnik

Uvodnik / Stisnjeni v kot

Seveda v parlamentarni demokraciji na koncu odločitve sprejemajo izvoljeni politiki oziroma politične stranke, ki dobijo na volitvah sedeže v parlamentu in sestavijo vlado oziroma svoj vpliv poskušajo doseči iz opozicije. A vedno znova se je treba spomniti, da pot do moči vodi skozi volilne skrinjice oziroma odločitev vsakega posamičnega volivca.

Preklete nedelje

Zimsko izpitno obdobje se je končalo. Marsikateremu ljubljanskemu študentu bo ostalo v neprijetnem spominu, pa ne le zaradi običajnega stresa, ki spremlja to obdobje. Sive lase sta jim delala tudi primanjkljaj čitalniških mest in čakanje v vrstah za pridobitev sedeža celo v tistih maloštevilnih prostorih, ki so jim na voljo.

Emilia Pérez je kritika neoliberalizma

Emilia Pérez je dobila največ oskarjevskih nominacij – trinajst. Toliko kot V vrtincu, Forrest Gump in Bratovščina prstana. In bila je glavna favoritka za glavnega oskarja, a tudi za številne druge oskarje, tem bolj, ker je Donald Trump takoj po inavguraciji določil in odločil, da v Ameriki obstajata le še dva spola, moški in ženski (s čimer je, kot piše v njegovem izvršnem ukazu, »ženske zaščitil pred ekstremizmom ideologije spola in restavriral biološko resnico«), transspolnim osebam, mlajšim od 19 let, je vzel vso zvezno pomoč in vse zdravstvene pravice (s čimer jih je »zaščitil pred kemičnim in kirurškim iznakaženjem” in “lažno trditvijo, da jim lahko odrasli spreminjajo spol«), vsem transspolnim osebam pa je prepovedal udeležbo v ženskih športih, tako da je svojo vladavino intoniral kot fašistoidno vladavino transfobije. Emilia Pérez, protagonistka Audiardove Emilie Pérez, je kakopak transspolna, zato bi Akademija, liberalna fenica raznolikosti, z njenim ustoličenjem kontrirala Trumpu. Glas za Emilio Pérez bi bil protest. Anti-Trump.

»Slovenci težko delamo filme samo za Slovence. Zakaj ne bi naša umetnost navdihovala ves svet?«

Priznani režiser, direktor fotografije in scenarist Gregor Božič ima zadnje čase precej razlogov za praznovanje. Kratkometražni film Mož, ki ni mogel molčati (Čovjek koji nije mogao šutjeti, 2024) hrvaškega režiserja in scenarista Nebojše Slijepčevića, pri katerem je sam odigral pomembno vlogo kot direktor fotografije, je v zadnjem letu poleg številnih drugih prejel dve izmed najuglednejših mednarodnih filmskih nagrad: maja je bil ob svetovni premieri v Cannesu ovenčan s prestižno zlato palmo za najboljši kratki film, decembra pa še z Evropsko filmsko nagrado (EFA). Ekipa hrvaško-bolgarsko-francosko-slovenske koprodukcije (slovenski koproducent je produkcijska hiša Studio Virc), posnete po resnični zgodbi upokojenega hrvaškega oficirja Toma Buzova, ki se je uprl srbskim paravojaškim silam, ki so leta 1993 v Bosni in Hercegovini ustavile potniški vlak, pa se je konec januarja razveselila še dveh izjemnih novic. Mož, ki ni mogel molčati je bil v kategoriji za najboljši igrani kratkometražni film nominiran za oskarja, filmsko nagrado vseh filmskih nagrad. Nekaj dni kasneje je bil nominiran še za nagrado cezar, najvišje priznanje filmske umetnosti v Franciji.

Kako skuša Trump etnično čiščenje prodati kot genialen nepremičninski posel

Tisti, ki so prej izvajali genocid, so to skrivali. Da izvajajo genocid, so prikrivali in tajili, javnost so zavajali ter z vsemogočimi diverzijami in distrakcijami njeno pozornost speljevali drugam. Genocida niso oglaševali. Toda Trump počne natanko to – genocid oglašuje. Obeša ga na največji zvon. Najavlja in napoveduje in promovira in propagira ga na odprti sceni – pod žarometi, pred kamerami in mikrofoni svetovne javnosti. Gazo, prizorišče genocida, bi »očistil« in prelevil v »Riviero Bližnjega vzhoda«, »res dobro kakovostno mesto«, vse Palestince, prebivalce Gaze, pa bi prisilno preselil in razselil – relociral. Morda v Jordanijo. Morda v Egipt. Morda v Savdsko Arabijo. Kdo ve, morda na Madagaskar. Trump, ki tako rad imitira in kanalizira Hitlerja (priseljenci so »golazen«, »zastrupljajo kri naše dežele« ipd.), tudi tu ne more iz svoje kože. Nacisti so leta 1940 sklenili, da vse nemške Jude – in slej ko prej tudi vse evropske Jude – preselijo na Madagaskar, ki je bil tedaj francoska kolonija, toda ker relokacija ni uspela (na Madagaskar so jih hoteli spraviti milijon na leto), so jih relocirali v koncentracijska taborišča. Razlog več, da prisilne preselitve ljudstev že vse tja od nürnberških procesov veljajo bodisi za vojni zločin ali za zločin proti človečnosti – včasih za oboje.

Policija v Sloveniji diskriminira skupnost LGBT

Na ministrstvu za notranje zadeve priznavajo neprimerno komunikacijo in opustitev dolžnega ravnanja v obliki zakonitega ukrepanja policijske patrulje, ki se je odzvala na klic na pomoč zaposlenih v knjigarni Mariborka, ki so bili žrtve zločinov iz sovraštva.

Med strokovnostjo in političnostjo

Izkušnje iz preteklosti učijo, da je vsakokratno iskanje novega varuha človekovih pravic v praksi zelo zapletena naloga. Tako je, ker je za njegovo izvolitev v državnem zboru predvidena dvotretjinska večina, torej najmanj 60 glasov. In to je praviloma manj, kolikor šteje poslank in poslancev koalicija, vladna večina v državnem zboru. Ponovitve razpisov in iskanje kandidatov zunaj njih zato niso nič neobičajnega in trenutni razpis ni nič drugačen. Gre pač za postopek imenovanja, ki zahteva morda še največ tesnega sodelovanja, usklajevanja in popuščanja od predsednice republike, koalicije in opozicije. Bodo omenjeni tega sposobni zdaj in tudi v prihodnje? Koliko bodo štele strokovne reference kandidatov in koliko bo trgovanja z »našimi« in vašimi«?

Nikoli se nič ne spremeni? Dokler se ne.

»Iko« Tako me kliče mama, kadar je zelo sentimentalna. Moram reči, da je to kar smešno, saj sem danes že skoraj 50 let stara ženska, mama pa je gospa, ki jih ima že več kot 70. »Neznosno je to, v prsih me boli, že dneve je tako, ves čas mislim na študente. Tako so lepi in pametni, a vem, da bo oblast našla način, kako jih zafrkniti.« Moja mama je pesimistka, morda je bolj pošteno, če rečem, da nima več nobenih iluzij. »Vse huje in huje je. Občutek imam, da se v Srbiji nikoli ne bo nič spremenilo. Oni so naša zadnja priložnost. Grem pa vseeno tudi danes v mesto.« Iti v mesto pomeni zanjo preživeti več ur na avtobusih, saj toliko traja, da se prebije kakih deset kilometrov iz naselja Miljakovac 2, kjer živi, v središče Beograda. »Se dobim pri slaščičarni s prijateljicami, gremo skupaj na proteste.« Njene prijateljice so vse starejše od 70 let. »Skrbi me za Branko, ima močno osteoporozo in težko se premika. Ampak redno hodi na proteste, človek se mora upirati, kako drugače ohraniti upanje?« doda mama.

Črpalka dobička

Leta 2001, torej pred skoraj četrt stoletja, je Petrol napovedal, da se bo poleg trgovanja z naftnimi derivati lotil tudi ekoloških in energetskih dejavnosti. Dve leti kasneje je simbolno spremenil ime iz »Petrol, Slovenska naftna družba« v »Petrol, Slovenska energetska družba«. A danes, torej skoraj četrt stoletja kasneje, je večina prihodkov skupine Petrol še vedno povezana s prodajo nafte in derivatov, ki ostajajo njen ključni prodajni produkt. Še več: ker je država leta 2022 zaradi energetske draginje začela naftnim trgovcem omejevati marže, je uprava Petrola pod pritiskom vplivnih delničarjev sprožila vrsto pravnih postopkov zoper državo in zaradi domnevnega »oškodovanja« znižala vlaganja v energetski prehod. V istih letih domnevnega »oškodovanja« pa so si delničarji Petrola izplačevali rekordne dividende. Kdo trenutno dejansko vlada v Petrolu in kakšen vpliv ima sploh še država?

Kako se vrniti na oblast?

Stranka SDS je dokončno zagnala kolesje in se pripravlja na referendum o zakonu, s katerim so določeni dodatki k pokojninam tistih umetnikov, ki so dobili Prešernovo nagrado. Če bo šlo po načrtih, naj bi bil referendum pred poletjem, morebiti pa ga bo spremljal še kakšen, denimo tisti, ki se bo »boril za svobodo govora« in bo volivce povprašal, kaj menijo o novem zakonu o medijih.

Vlado Miheljak

14. 2. 2025  |  Mladina 7  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Ho77ywood

Veste, kakšna je, takole čez palec, v neklinični eksplikaciji, razlika med nevrotikom in psihotikom? Nevrotik trpi zaradi namišljenih težav. Zaradi psihotikovih realnih težav pa trpijo drugi. Če vse skupaj prevedemo v jezik politike, nevrotični politiki trpijo zaradi težav in preizkušenj, pred katerimi se znajdejo, politični norci pa v dobri veri sejejo gorje drugim in v tem neizmerno uživajo. Donald Trump je obljubljal marsikaj norega in odbitega, a realnost je hujša od obljub. Zato sem takoj po inavguraciji pod vtisom prvega predsedniškega nastopa (v kolumni Trumpetengold, Mladina, 24. 1. 2025) resignirano zapisal, da se bo »očitno Trumpova juha servirala bolj vroča, kot se je skuhala«. In če prelomljenim obljubam v politiki v največji meri botruje izguba poguma za soočenje s posledicami, je pretirana realizacija obljub neredko posledica izguberealitetne kontrole. Seveda nas je strah politikov in politike, ki prelomijo obljube. A še bolj bi nas moralo biti strah tistih, ki svoje obljube še nadgrajujejo. In nori »voditelj svobodnega sveta« je najbolj drastičen primer tega.

N'toko

14. 2. 2025  |  Mladina 7  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Jankovićeva Slovenija

Janković in Vučić, Vučić in Janković … imeni se že več tednov izmenično pojavljata v protestnih izjavah, peticijah, Odmevih in Tarčah. Po tistem nesrečnem pismu podpore se je podoba ljubljanskega župana v slovenskem političnem imaginariju povsem zlila s podobo njegovega srbskega prijatelja. Zoki in Aco, Aco in Zoki … velika balkanska šerifa. Oba sta »obraz iste politike«. Oba imata enak »slog vladanja«. Predstavljata »isti protievropski politični tabor«. Primerjave seveda v sebi nosijo tudi prepričanje, da je skupni imenovalec njunega političnega sloga Balkan in da je njuno mafijaštvo morda domače v neevropskem Beogradu, v prestolnici zgledne članice EU pa je lahko le tujek. Slovenija se mora torej rešiti ostankov balkanske politike in seveda pomagati Srbom, da tudi oni »stopijo na evropsko pot«.

Denar, ravnatelji, vsebina

Končuje se priprava novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, vlada bi jo morala sprejeti pred tednom dni, a je obravnavo po posvetu s predstavniki šolstva prestavila, da bi uredila še nekaj podrobnosti. Glavna novost, ki jo zakon prinaša, je postopno povečanje financiranja razvoja in naložb v šolstvu, sredstva se bodo vsako leto povečala za 0,02 odstotka BDP, dokler ne bo znesek dosegal 0,5 odstotka BDP – zdaj bi to bilo okoli 32 milijonov evrov. Poleg tega bi lahko bila vpeljana sprememba pri imenovanju in razreševanju ravnateljev, pri čemer naj bi se povečala vloga ministrstva za izobraževanje.

Simbolika objema

Državne proslave ob kulturnem prazniku so bile vedno priložnost za družbeni komentar, kritično misel in tudi protest. Pred leti, ob ukinjanju samostojnega ministrstva za kulturo pod drugo vlado Janeza Janše, so kulturni delavci v času proslave pred Cankarjevim domom v znak protesta množično prižigali sveče. Tiste, ki jih sicer prižigamo na pokopališču. Letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, glasbenik Tomaž Grom, je takrat v znak protesta zažgal svoj kontrabas. Brali so manifeste, takrat in tudi kasneje.