Ustrahovana policija

»Leta 1992 sem odšel v Koper za načelnika, današnjega direktorja policijske uprave. Ljudi, ki so pred menoj vodili upravo, sem cenil. Razen enega, in sicer Vinka Gorenaka, ki je bil tam dva meseca kot vršilec dolžnosti. V tistem kratkem času je tam naredil, oprostite izrazu, enako pizdarijo, kot jo delajo zdaj. Franci Matoz je bil tedaj vodja oddelka na Kozini, skupaj s še tremi policisti je štel kamne, se opravičujem, če sem s tem koga užalil. Kar naenkrat je Matoz postal komandir prometne policije, čeprav je poprej ustavil morda pet ali 20 avtomobilov, bil je povsem brez izkušenj. V dveh mesecih je Gorenak zamenjal celoten vodstveni kader, skupaj s komandirji policijskih postaj. Isto se dogaja zdaj, le da na ravni celotne države,« pripoveduje nekdanji poveljnik policije in veteran vojne za Slovenijo Alojz Kuralt. Več

Grega Repovž

26. 11. 2021  |  Mladina 47  |  Uvodnik

Z Golobom ali ob Golobu?

Teoretiki zarot, z leve in desne, še danes niso povsem prepričani, da se je »primer Robert Golob« res zgodil po naključju. Preveč idealen kandidat za politika v tem trenutku je, da ne bi bilo kaj zadaj. A naj ne bo dvoma: Golob, ki se bo zelo verjetno spustil v politiko, je stranski produkt Janševega lomastenja po gospodarstvu. In brez dvoma bi neprimerno raje kot vstopil v politiko še naprej vodil Gen-I. In tega niti ne skriva. Enako je bilo z Zoranom Jankovićem, ko ga je leta 2006 Janša vrgel z mesta predsednika uprave Mercatorja. Janković si ni želel v politiko, a po grobi odstavitvi in ostrem sporu z vlado vrnitve ni bilo več. Več

»Okoli 85 odstotkov ljudi, ki jih sedaj zdravimo na našem intenzivnem oddelku, je necepljenih«

Dobila sva se na krasno nedeljo, sonce je sijalo, kakor da na vsem svetu ni nobene tegobe. Preden se je srečala z menoj, se je uro in pol sprehajala po bližnjem travniku z bolnišničnim psihologom. Vsake toliko časa potrebuje takšen pogovor, da se ne zlomi. Da vedno znova ozavesti spoznanje, da ni kriva za trpljenje in smrti, s katerimi se vsak dan znova srečuje na oddelku za intenzivno terapijo v Kliničnem centru Maribor, kjer s svojo ekipo z nadčloveškimi napori zdravi bolnike z najhujšim potekom koronavirusne bolezni. Izgoreli ne bodo, že zdavnaj so prešli to točko – ne izgoreli, temveč zogleneli od stresa, stiske, skrbi in napora. Kljub temu Alenka Strdin Košir deluje trdna in vedra, celo nasmejana. A kot skorajda v zadregi pojasni že na začetku pogovora – fasada, obrambni mehanizem. »Zvenim, kakor da je v redu. Pa ni,« se skorajda opravičuje. Brez potrebe, saj je obema jasno. V trenutku najinega pogovora so imeli na intenzivnem oddelku 52 bolnikov s covidom, mnogo preveč glede na kadrovske zmožnosti – kako bi v naslednjih lahko sprejeli še koga, si tedaj že ni mogla predstavljati. In vendar so ga. Pa ne enega. S psihologom sta se dogovorila, da bo nudil pomoč njeni celotni ekipi. »Naslednji tedni bodo za nas peklenski,« stvarno pove. Več

Tonin laže glede podpore ministru Vizjaku 

Kako za roge zagrabiti vso hinavščino, laganje in zavajanje, tako imenovani dvorek (doublespeak), ki si ga privošči Matej Tonin kot koalicijski partner takrat, kadar mora odkrito podpirati moralno dno svoje lastne vlade, obenem pa ne bi rad izpadel kot nekdo, ki bo moral, ker je spet držal žakelj, zaradi novega greha urgentno k spovedi? Izziv je velik, kajti laganje in hipokrizija ne bi smeli biti vrednoti, na kateri je kristjanom dovoljeno pristajati. Več

Gospodarska zbornica poziva k uvedbi obveznega cepljenja za starejše od 50 let

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) odločevalce poziva k razmisleku o uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19 vsaj za vse prebivalce, starejše od 50 let. Ob tem je generalni direktor zbornice Aleš Cantarutti člane ponovno pozval k doslednemu upoštevanju vse preventivnih ukrepov v podjetjih ter strogemu nadzoru nad izpolnjevanjem pogoja PCT. Več

Kje v Evropi, razen v Sloveniji, kolaborantom polagajo vence?

Ob dnevu spomina na mrtve si je predsednik vlade privoščil, milo rečeno, predrznost, otročjo lumparijo. S polaganjem venca k spomeniku padlih domobrancev je počastil zločince, ki jih je obsodil cel svet. Ob tem si ne morem kaj, da ne pomislim na nelagodje, prisotno ob vsakokratni omembi Vojske državne varnosti (VDV) in se sprašujem, zakaj se je o VDV vedno šepetalo. Česa naj bi se sramovali, medtem ko se zločince javno poveličuje? Več

Poziv k ohranitvi oddaje Točka preloma

Ljubljanska, mariborska in primorska univerza ter Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) so uredništvom informativnega programa Televizije Slovenija (TVS) izrazile podporo za ohranitev javnega informativnega programa. Ob tem so vodstvo TVS pozvale k ohranitvi gospodarske oddaje Točka preloma. Več

»Avtocesta v pekel je tlakovana z mediji, ki so jih politiki pretvorili v svoja glasila«

"Politikov ne bi smeli spuščati v bližino novinarstva. Nosi nesrečo. Želja politikov, da bi se polastili spodobnih medijev, je sicer neizmerna. Javne tiskovne agencije, televizijske hiše in veliki časopisi so njihov priljubljen plen. Tam se hočejo videti lepi, pametni in ugledni. Na varnem." Več

»Tragedija postane, ko vase zagledani posamezniki začutijo, da bi lahko bili končno deležni petih minut slave«

"Ko se ob tla, da bi uveljavil svojo voljo, vrže triletni otrok, ni kakšne velike škode. Svojevrstna družbena tragedija pa postane, ko odrasli, vase zagledani posamezniki začutijo, da bi lahko bili končno deležni petih minut slave. Pod vplivom javnega diskurza, ki že dolgo ni bil tako na dnu, kot je zdaj – predvsem po zaslugi politike – so našli svojo luč. Danes tako spremljamo jezne in gnev pljuvajoče ljudi na eni strani ter srce parajoče zgodbe zdravstvenega osebja, ki se trudi reševati življenja, na nasprotni." Več

Združena Banksy in Warhol

V Palači kulture v drugem največjem sicilijanskem mestu Catanii je do 2. junija na ogled razstava Bansky-Andy Warhol, ki skozi več kot 100 del sooča ustvarjalnost dveh velikih umetnikov in revolucionarjev svojega časa - največkrat fotografiranega umetnika na svetu Andyja Warhola in anonimnega sodobnega umetnika, znanega kot Bansky, je pisala italijanska tiskovna agencija Ansa. Več

Film tedna: Hiša Gucci

Od 25. novembra je v Koloseju ma ogled kriminalna drama Hiša Gucci, navdihnjena s šokantno resnično zgodbo o družinskem imperiju za italijansko modno hišo Gucci. V treh desetletjih ljubezni, izdaje, dekadence, maščevanja in na koncu umora, dobimo vpogled v to, kaj pomeni ime, koliko je vredno in kako daleč bo družina šla, da bo imela nadzor. Film je režiral Ridley Scott (Gladiator, Robin Hood, Ameriški gangster, Marsovec, Thelma in Louise,...), scenarij pa sta napisala Becky Johnston in Roberto Bentivegna po knjižni uspešnici avtorice Sare Gay Forden z naslovom The House Of Gucci. Več

V Slovenijo se iz Beograda končno vrača 13 filmov

Vlada je na dopisni seji soglašala z načrtovanim podpisom pogodbe o prevzemu slovenskih celovečercev, ki so v hrambi Jugoslovanske kinoteke v Beogradu. Tako se v Slovenijo vrača 13 slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko, ker sam ni imel primernega depoja za njihovo hrambo. Več

Osamosvojitev Slovenije, drugič

Ob osamosvojitvi Republike Slovenije leta 1991 smo njeni prebivalci dosegli stopnjo enotnosti, ki se bo težko še kdaj ponovila. Vedeli smo, kaj hočemo, in vedeli smo, da to hočemo. Ob težko pričakovani in plebiscitarno podprti osamosvojitvi države, vzpostavitvi večstrankarske parlamentarne demokracije in pospešitvi gospodarskega razvoja je bila med pomembnimi cilji projekta tudi dosledna uveljavitev načela pravne države, po katerem vsak, ne glede na družbeni ali politični položaj ali vpliv, odgovarja za svoja dejanja. Da to ni bil cilj vseh, tudi najbolj znanih osamosvojiteljev ne, se je hitro pokazalo ob koncu vojne z JLA, ko so se v trgovini z orožjem, materi vseh slovenskih afer, z obema rokama do ramen angažirali tudi tisti, ki so jih vsi ljudje takrat, nekateri pa jih še danes, slavili kot najpomembnejše zmagovalce vojne za Slovenijo. Več

Nagovor policistkam in policistom

Bila je pozna jesen, tako kot zdaj. Leto 2015. Dovolj ste imeli podcenjevanja svojega dela. Imeli ste slabe plače. Vaša oprema je bila izrabljena, mnogi čevlji ponošeni in izhojeni, vozila iztrošena in s tem nevarnost za vaše življenje in življenje drugih. Številni prostori, v katerih ste bivali med eno in drugo nalogo na terenu, so bili videti razpadajoči. Več

Ker so »kršili« pravice neonacistov

Petindvajsetega junija se je na Prešernovem trgu v Ljubljani zbrala množica (petkovih) protivladnih protestnikov. Že takoj na začetku pa je improvizirani protestniški oder ob Prešernovem spomeniku zavzela manjša skupina neonacistov, samooklicanih rumenih jopičev. Odrivanje protestnikov, verbalne in fizične provokacije so začeli preraščati v fizično nasilje, zato so policisti provokatorje in protestnike skušali ločiti. Ker jim to ni uspelo, so rumenim jopičem ukazali, naj se odstranijo. In ker se niso, so jih odstranili in odpeljali policisti. Zaradi tega ravnanja policistov je kasneje vodstvo policije kaznovalo direktorja ljubljanske policijske uprave Boštjana Glaviča in operativnega vodjo Nermina Isića, ki sta tedaj v operativnem štabu izdajala ukaze. Zdaj je znana vsebina opozoril pred odpovedjo, ki sta ju prejela. Več

Cepiti otroke?

Najprej nekaj podatkov, realnih, potrjenih, nobenih zarot in statističnih akrobacij ni za njimi. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji v starostnem razredu od 0 do 17 let z najmanj dvema odmerkoma cepljenih skoraj 30 tisoč mladih, samo z enim pa še 6000. Ker se v Sloveniji lahko cepijo samo starejši od 12 let, je v tej starostni kategoriji polno cepljena slaba četrtina mladih, večina izmed njih je srednješolcev. To je skoraj trikrat manj, kot je cepljenih v odrasli populaciji. Tam je delež cepljenih z vsemi odmerki 64 odstotkov, kar je malo in očitno premalo, da bi nam samo s cepljenjem uspelo omejiti širjenje epidemije in polnjenje bolnišnic. Več

»Delta se je pojavila pred cepivom«

Dr. Tatjana Avšič - Županc je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija Svetovne zdravstvene organizacije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti. Pod njenim vodstvom zaposleni testirajo vzorce bolnikov, za katere obstaja sum okužbe z novim koronavirusom. Z virusom se tako gleda iz oči v oči vsak dan, pozna vse njegove pojavne oblike – še posebej dobro različico delta, ki še vedno polni bolnišnične postelje in spet narekuje sedanji val porasta okužb. Več

SDS Kalimero

Ko je posebna delegacija evropskega parlamenta pod vodstvom poslanke iz Nizozemske Sophie in ‘t Veld oktobra obiskala Slovenijo, je bilo prav ravnanje predsednika vlade Janeza Janše ključni dokaz in kazalnik stanja demokracije v naši državi. Kar so evropski poslanci dotlej poslušali iz druge roke, so oktobra občutili na svoji koži. Nikoli se še ni zgodilo, da najvišji politični predstavniki države ne bi sprejeli takšne delegacije – pa je Janša evropske poslance celo osebno povabil v državo. Za povrhu je premier goste med obiskom še blatil. Označil jih je za Soroseve lutke, torej za osebke brez lastne volje, katerih ravnanje naj bi iz ozadja vodil bogati Jud. Janševe izpade so obsodili vsi predsedniki institucij EU in številni drugi pomembni politiki EU, s katerimi se je tisti dan naš premier zapletel v še bolj žaljive besedne spopade. Več

»To, kar se dogaja zdaj, je totalni prevzem«

V ponedeljek je Igor Samobor sporočil, da po osmih letih vodenja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana nepreklicno odstopa s položaja. V pismu, ki ga je delil z javnostjo, je zelo odkrito in natančno pojasnil, kako je sedanja oblast z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem na čelu zablokirala nujno potrebno obnovo osrednjega slovenskega gledališča, ki deluje v 110 let stari, zelo dotrajani palači, in da sumi, da je do tega prišlo zato, ker se je minister pravzaprav želel s položaja znebiti njega. Odzivi na odstop so si enotni – tako tisti, ki so Samoborja vseskozi podpirali, kot tisti, ki so bili do njegovih repertoarjev ali iskanj poti do novega občinstva kdaj tudi kritični, se strinjajo, da gre za veliko škodo, za še eno veliko sramoto ministra Simonitija. Odhaja profesionalec, ki se je do zadnjega boril za prepotrebno prenovo in jo je tudi pripeljal skoraj do začetka. Več

Se lahko pravosodni minister izgovarja kot kakšen kurji tat?

Igor E. Bergant se kar pogosto znajde v kritičnem primežu te rubrike. Morda velja pojasniti, zakaj. Ker je pač eden najboljših v tej državi. In v njem je nekaj tistega svetovljanstva, ki v Sloveniji tako manjka, hkrati pa pri njem ni lahko najti tipičnega lažnega svetobolja in samopovzdigovanja, sicer tako prisotnega v slovenskih gibljivih slikah vseh vrst. Pri njem tudi ne bomo nikoli zaznali cenenega nacionalističnega televizijskega patosa, ki se razteza po televizijskih studiih med Beogradom in Ljubljano. Dober primer tega je Rosvita Pesek, ki res nikakor ne more zapustiti Jugoslavije, ne zmore iz tega nacionalističnega okvirja mišljenja, ki tako prežema te narode in njihove medije. Ko torej kritiziramo Berganta, ga zato, ker imamo visoka pričakovanja. Ko začne Igor E. Bergant ponavljati kakšna »neoliberalna dejstva«, je razočaranje neizmerno. A kaj mislimo s tem, ko pravimo, da je eden najboljših voditeljev? To je ta ponedeljek zelo nazorno demonstriral v pogovoru z ministrom za pravosodje Marjanom Dikaučičem. Več

Cepljenje obvezno!

Po Latviji je ta teden »lockdown« v četrtem valu zaradi izjemne rasti okužb uvedla sosednja Avstrija. Vsesplošno zaprtje javnega življenja bo veljalo dvajset dni, do 13. decembra, stanje pa bodo ponovno ocenili po prvih desetih dneh, po tem datumu bo najverjetneje veljalo le še za necepljene prebivalce. A novi kancler Alexander Schallenberg je napovedal tudi, da bo Avstrija s 1. februarjem postala prva evropska država, kjer bo cepljenje zoper covid-19 obvezno. Podobno so se doslej odločili samo še v Indoneziji, Mikroneziji, Turkmenistanu in Tadžikistanu. Več

Sodnica na grmadi

Komaj je Urška Klakočar Zupančič, takrat še zaposlena na mestu okrajne sodnice, nehala pisati roman o ženski, ki v 17. stoletju konča na grmadi, je na njej pristala sama. Mineva skoraj leto, odkar je danes že nekdanja ljubljanska sodnica v krogu prijateljev na Facebooku predsednika vlade Janeza Janšo označila za velikega diktatorja. »Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase,« je zapisala. Njen zasebni zapis je prišel v roke državnemu sekretarju Vinku Gorenaku in odločil se ga je poobjaviti v svojem spletnem dnevniku in z njim seznaniti javnost. Sledil je pravi pogrom – proti njej je bil sprožen disciplinski postopek, vnaprej ji je bilo odvzeto vodenje oddelka za etažno lastnino. Aprila je bila pred disciplinskim sodiščem oproščena, a se je kljub temu odločila zapustiti sodniške vrste. Epilog je zdaj dobila tudi kazenska tožba, ki jo je vložila proti Gorenaku zaradi kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnega pisanja. Več

Moralna zmaga, nič več

Vrnimo se za leto in pol v preteklost, natančneje v tisti sončni petek, ko so lanskega 19. junija popoldne pred parlamentom brali slovensko ustavo, tudi tisti njen člen, ki določa pravico do mirnega zbiranja in javnega zborovanja. Bil je to čas začasnega umika epidemije, hkrati pa tudi čas, ko je policija ljudi neusmiljeno kaznovala zaradi nepomembnih kršitev. Recimo zaradi tega, ker je nekdo nosil transparent z napisom »Smrt janšizmu«, ali zato, ker je nekdo s kredo po asfaltu pisal politične slogane. Več

Iz dolenjskih Benetk dolenjska konzerva?

Prihodnji teden bo dokončno jasno, ali bo občina Kostanjevica na Krki izgubila približno sedem milijonov evrov, ki so za protipoplavno zaščito ta čas na voljo iz evropskih sredstev in proračunskega sklada za vode. Občina je stisnjena v kot, saj direkcija za vode, ki deluje pri ministrstvu za okolje Andreja Vizjaka, denar pogojuje s potrditvijo »ekskluzivne rešitve«, čeprav ji pomemben del občanov odločno nasprotuje. Podobni zapleti bodo verjetno kmalu sledili v več občinah, saj se pod taktirko Vizjakovega ministrstva začenja obsežen val udejanjanja »protipoplavnih rešitev«. Gre za nove velike posle, zlasti za gradbince. Več

Uravnoteženje medijev

Vlada je sprejela razpis za podelitev koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje, namenjen zasebnim samostojnim visokošolskim zavodom. Gre za še en poskus vlaganja javnega denarja v študijske programe zasebnih fakultet, kakršen je pod prvo Janševo vlado že uspel, drugič, leta 2013, pa spodletel zaradi odločitve upravnega sodišča. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa, za naslednje študijsko leto znaša 1,76 milijona evrov. Več

Smrt na meji

Po štirih letih bitk s sodišči je primer šestletne afganistanske deklice Madine Hussiny, ki jo je leta 2017 med pregonom iz Hrvaške povozil vlak, rešen. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je za Madinino smrt kriva hrvaška policija, ki je dekličino družino po prečkanju srbsko-hrvaške meje in prošnji za azil poslala nazaj v Srbijo. Potrjena je bila kršitev mednarodne konvencije o človekovih pravicah. Več

Veliki prelom s Kurzem

Avstrija je prišla do političnega spoznanja – pa ne le njeno prebivalstvo, enako velja za največjo politično stranko. Prebivalstvo in sama Ljudska stranka zdaj počasi spoznavata, kako škodljiv je bil za državo Sebastian Kurz na kanclerskem položaju – in to iz več razlogov. Več

»Staviti moramo na vse karte hkrati«

Virologinja Isabella Eckerle je Nemka, vendar dela v Švici, tam vodi Center za nova virusna obolenja na Univerzitetni kliniki v Ženevi. Je članica evropske strokovne skupine za covid-19 pri Svetovni zdravstveni organizaciji, specializirana za položaj otrok. Več

Evropski parlament na plenarno sejo povabil le pisce, ki pišejo za spletne strani NSi

Pisarna evropskega parlamenta v Ljubljani je na razpravo o spoštovanju temeljnih načel EU in pravne države v Sloveniji povabila šest novinarjev. Poleg Igorja Pirkoviča s TV Slovenija bodo razpravo v živo spremljali še trije pisci spletne strani Domovina.je in pisca spletne strani Iskreni.net. Več