• Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Uvodnik / Razumeti stiske

    Pred osmimi leti je kamniški trojec Matter objavil pesem Anakonda, ki je v naslednjih mesecih postala mala himna takrat mladih. Bil je čas po krizi, Slovenija je prvič spet beležila normalno gospodarsko rast, končno se je spet zdelo, da morda ne bo šlo vse v franže in v nič, da bo življenje morda spet dobilo smisel – spet so se začele pojavljati potrebe po storitvah, spet so se začele pojavljati nove službe, pa tudi povpraševanje po čem več kot le osnovnih življenjskih potrebščinah. A pesem, pri kateri je kot pevka sodelovala danes že uveljavljena slovenska filmska režiserka Katarina Rešek - Kukla, je takrat v ušesa njenih oboževalcev prinesla refren, ki je najbolje opisoval zagamani čas krize in pacanja družbe iz nje. »Edino kar je, je zdele in zdej.« Je bilo tako lažje? Da raje ne razmišljaš o prihodnosti? Trojec Matter je s svojim besedilom neverjetno zadel tisti pokrizni trenutek.

  • Jure Trampuš

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Darilo Evropi

    Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v ponedeljek v javnost poslala prijazno in protokolarno sporočilo o tem, da čestita vsem novoizvoljenim poslankam in poslancem evropskega parlamenta. »V naslednjih petih letih boste soustvarjali EU in boste odgovorni za blaginjo skupnosti pol milijarde ljudi,« je zapisala in dodala, da verjame, da bodo izvoljeni to poslanstvo opravljali »dostojanstveno, spoštljivo in z razumevanjem do potreb vseh ljudi, ki smo del te raznolike družine«. Besedam predsednice lahko prikimamo.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    »V neoliberalnem kapitalizmu ni nenavadno, da občutimo sovraštvo. Pomembno pa je, v kaj ta čustva nato usmerimo.«

    Na začetku leta so Italijane razburili videoposnetki s shoda v Rimu, na katerem je več sto ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav. Nemčijo so, po drugi strani, pred evropskimi volitvami preplavili videoposnetki z letovišča na otoku Sylt, kjer nemška mladina prepeva rasistično parolo »Deutschland den Deutscher, Ausländer Raus« (Nemčijo Nemcem, tujci ven). Nezamisljivo, bi rekli, a podobno se je dogajalo prejšnji teden pri nas, v slovenski prestolnici, na shodu tako imenovane Slovenske obrambne straže. Ti primeri se morda zdijo nepomembni, obrobni izbruhi skrajnosti. A žal je prav takšna skrajnost našla zatočišče pri nekaterih uveljavljenih političnih strankah po Evropi. Pri postfašističnih Bratih Italije Giorgie Meloni, pri francoski skrajno desni stranki Nacionalni zbor, pri skrajno desni nemški Alternativi za Nemčijo, ne nazadnje pa pri domači SDS. In zdaj, z utrditvijo položaja teh strank po evropskih volitvah, tudi v evropskem parlamentu. O tem, kako različne skrajnosti pronicajo skozi družbene pore ter kako podpihujejo in izkoriščajo nekatere politike, smo se pogovarjali s priznanim britanskim sociologom in političnim komentatorjem dr. Richardom Seymourjem.

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Pošilja nas Bog! / Zakaj skrajna desnica ni kul

    Pred volitvami so desničarji in skrajni desničarji – tudi na predvolilnih soočenjih – začudeno spraševali: zakaj ljudi strašite z desnico? Hoteli so reči: pa saj smo kul! Saj smo normalni! Ni res. Lagali so – niso kul. Zakaj niso kul? Ker lažejo. Tonin je mirno in neženirano in na odprti sceni lagal, da Niko Kovač in Inštitut 8. marec financira državni proračun, Janša je mirno in neženirano in na odprti sceni lagal, da njegovi esdeesovci ne podpirajo esoesovcev (Slovenske obrambne straže), Stevanović je mirno in neženirano in na odprti sceni lagal, da človek nima nobene zveze s podnebnimi spremembami. Desničarjem se ni težko zlagati. Komaj čakajo, da se lahko zlažejo. Laž jih tudi opolnomoči – za laž namreč ne potrebujejo Janševega dovoljenja. Lažite, kolikor vas je volja! A desničarji imajo pri laganju dober zgled – Trumpa.

  • Luka Volk

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Kdo je Zala Tomašič?

    Uvrstitev 28-letne Zale Tomašič v evropski parlament ni takšno presenečenje, kot se morda zdi na prvi pogled. Kandidatka SDS, ki je na listi stranke nastopila na zadnjem mestu, je s skoraj 27 tisoč preferenčnimi glasovi zasedla drugo mesto v stranki (in prehitela strankarska »težkokategornika« Milana Zvera in Branka Grimsa, mesto v parlamentu pa izmaknila Alešu Hojsu). Več glasov, dobrih 73 tisoč, je dosegla le nosilka liste Romana Tomc. Nova evroposlanka, ki je politično pot začela v SDS – dobesedno, shodila naj bi namreč na poletnem taboru stranke leta 1996 v Lepeni – se nadeja popeljati Evropo »nazaj v normalnost«, kjer »obstajata samo dva spola«, vrednote našega vsakdana pa so »Bog, družina in domovina«.

  • Luka Volk

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Opešana moč Levice 

    Če bi sklepali po vzdušju v volilnem štabu parlamentarne stranke Levica, je ta na evropskih volitvah dosegla zadovoljiv rezultat. S 4,75 odstotka prejetih glasov (skoraj 32 tisoč glasov) – in brez evropskega poslanca – se je približala zastavljenemu cilju petih odstotkov. Dosegla je podobno število glasov kot na zadnjih evropskih volitvah, pri čemer je bila volilna udeležba tokrat večja za nekaj več kot 10 odstotnih točk, izboljšali so rezultat s predsedniških volitev, na katerih je njihov kandidat Miha Kordiš dosegel borih 2,81 odstotka glasov in zasedel zadnje mesto, tudi z zadnjih državnozborskih volitev, kjer so prejeli 4,46 odstotka glasov. Pa vendar – so v Levici res lahko zadovoljni z rezultatom?

  • Borut Mekina

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Mračne sile v jedru Evrope

    Najodvratnejši plakat kampanje pred EU-volitvami so po mnenju nemškega časopisa Bild izdelali avstrijski svobodnjaki (FPÖ). Na sredini tega izdelka je slogan »Ustavimo EU norijo«, v ozadju se v črno-beli tehniki objemata predsednica komisije EU Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, mimo njiju letijo rakete in slogani: »vojno hujskaštvo«, »korona kaos«, »eko komunizem«, »azilna kriza«. »Evropa je projekt miru, Avstrijci pa smo glasovali za vsakogar, za vsako stranko, ki je napadala EU. Avstrijci smo glasovali za vojno,« je razočarano ugotovil eden od komentatorjev avstrijskega tednika Falter, zgrožen nad zgodovinsko zmago te skrajno desne stranke FPÖ. Njeni predstavniki so se namreč v zadnjem letu spremenili v nekakšne mirovnike, še nedavno pa so bili veliki navdušenci nad vojaško močjo in suverenostjo Vladimirja Putina in so se mu hodili klanjat. Sedaj pa za gospodarske posledice vojne v Ukrajini, kot je inflacija ali energetska draginja, krivijo priročno žrtev – Ukrajince. Kar je pravzaprav tudi argument Putina pri njegovih verbalnih napadih na EU.

  • Peter Petrovčič

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    Migranti, Romi, kriminalci

    »Ta akcija je posvečena 27-letnici, ki so jo v Tivoliju posilili trije migranti in se nihče od odgovornih ni oglasil. Zato da bo vedela, da ni vsem vseeno. Vlada je spustila v državo horde migrantov, ki delajo tukaj, kar hočejo. In zdaj je čas, da jih sami ustavimo, ker jih očitno pristojni ne bodo,« so besede, s katerimi so pred časom samoorganiziranje varovanja žensk pred migranti napovedali neonacisti, ki si pravijo Slovenska obrambna straža. A dogodek, o katerem govorijo in je bil povod za vigilantsko akcijo, se ni zgodil. Vsaj ne na način, kot je bil opisan. Policija je pojasnila, da niso obravnavali posilstva na tisti lokaciji in da tudi morebiten podobni dogodek ni bil povezan z migranti. To je bil tedaj le zadnji od nanizanih domnevnih zavržnih kaznivih dejanj migrantov, ki naj bi dokazovala, da se je Slovenija iz varne države spremenila v nevarno. Nekaj dni nazaj smo lahko prebrali novo neprijetno novico, tokrat pod naslovi »Maročan v Ljubljani otroka porezal, porezal je tudi učenko«, »Migrant na ljubljanskem avtobusu porezal šolarko« ali »Maročan na avtobusu na območju Ljubljane napadel in porezal učenko osnovne šole«.

  • Monika Weiss

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Darilo za sodniško elito

    Predsednik vlade Robert Golob je 10. januarja 2023 vsem sodnikom obljubil 600 evrov dodatka bruto k plačam. »Da pokažemo resnost,« je dodal. A ti dodatki se nikoli niso izplačali, posledice pa so zdaj spet pred vlado. Ustavni sodniki so namreč pred dvema tednoma – s petimi glasovi proti trem – izglasovali precedens: določili so, kdaj in za koliko se morajo zvišati plače sodnic in sodnikov. S septembrom se bodo morale vse plače sodnikov uskladiti z inflacijo od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023. A ta »rešitev« bo imela več pomembnih posledic. Nemudoma je porušila razmerja v plačnem sistemu v javnem sektorju, ne odpravlja neskladij med plačami, saj koristi predvsem najbolje plačanim sodnikom, zlasti pa utegne vplivati na odprta vprašanja o novem plačnem sistemu v javnem sektorju – ravno v točki o usklajevanju plač z inflacijo.

  • Stanka Prodnik

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Kako se je Marjan Šarec kislo veselil, da gre v Bruselj za poslanca

    V očeh povprečnega državljana Slovenije je služba evropskega poslanca sanjska služba. In iskreno povedano: mogoče nam gredo tudi zato te volitve v evropski parlament malo na živce. Ker glasujemo o tem, kdo bo dobil 9K evrov vredno službo za pet let in potem še slaba dva tisočaka dodatka k pokojnini, ko bo prišel ta čas, pri čemer se sploh ne ukvarjamo s tem, da vsi poslanci dobijo še okoli pet tisoč evrov na mesec, tako za zraven, za stroške doma. Malo smo zavistni, kajne, ko pomislimo na to? Malo nam je težko podariti to tem ljudem, ki jim gre že tako dobro, se nam zdi. Sploh če gre ves ta denar ljudem, ki so že poslanci v slovenskem državnem zboru, kar tudi ni najbolj trda služba na svetu.

  • Peter Petrovčič

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Kdo je bolj krut

    Kot je pred volitvami običajno, konservativne stranke okrepijo protitujski jezik. Soočeni z besedami predstavnikov SDS – recimo bodočega evropskega poslanca Branka Grimsa, da je SDS v stališčih do migracij »najbolj desna stranka v trenutni politični ponudbi« – so v NSi začeli ponavljati, da podpirajo »avstralski model urejanja migracij«, kot je v spletnem pogovoru na RTV Slovenija dejal njihov predsednik in novoizvoljeni evropski poslanec Matej Tonin. »To pomeni, da je vstop v EU mogoč samo legalno,« je nadaljeval in dodal, da »gre za model demokratične države, ki stavi na vladavino prava.«

  • Borut Mekina

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Komunistične metode

    Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je ta teden končno zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja. Pod njegovim vodstvom je urad leta 2021 na podlagi anonimnih prijav začel s pregledovanjem množice precej zasebnih podatkov, ki so razvidni iz bančnih računov. Podatke je Žugelj od bank zahteval celo na USB ključkih in ne po zavarovani povezavi. Na uradu, kjer so za ta namen zaposlili večinoma neizkušen novi kader, člane SDS, so oblikovali celo posebno skupino, ki se je s tem ukvarjala.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Nikoli več?

    Hja, veleposlanici in veleposlanik treh zgodovinsko, kulturno in tudi aktualno velikih evropskih dežel so očitno prešpricali zgodovinsko krilatico francoskega predsednika Chiraca, ko so se tako imenovane nove demokracije (tudi Slovenija!) navdušeno odzivale na vojne trobente, ki so leta 2003 klicale h križarskemu pohodu na Irak. Takrat je, francosko vzvišeno, a točno povedal, da novi evropski »demokrati« niso izkoristili pravice, da bi bili tiho. In res je niso. Med drugim so vnaprej, na zalogo, podpisali sramotno vilensko izjavo o Powllovi predstavitvi »prepričljivih« dokazov o iraškem orožju za množično uničenje kot argumentu za začetek vojne, ki je trajno premaknila svet iz ravnotežja. No, to so vseeno še bili časi, ko so vsaj države, kot sta Francija in Nemčija, demonstrirale kanček avtonomije.

  • Vanja Pirc

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Kultura  Za naročnike

    Kdo bo vodil Cankarjev dom?

    Kulturno-kongresni center Cankarjev dom, naša največja javna kulturna ustanova, je nedavno dobil novo sestavo obeh organov, ki bdita nad njegovim delovanjem – sveta in strokovnega sveta. Novi strokovni svet je že izvolil predsednika, to je predstavnik zaposlenih Aleš Drenik. Drugi organ, svet zavoda, v katerem predstavniki vlade, Mestne občine Ljubljana, kulturnikov in zaposlenih bdijo nad poslovanjem javnega zavoda, pa za zdaj ostaja brez predsednika. Ljubljanski podžupan Aleš Čerin, dolgoletni predsednik sveta Cankarjevega doma, ki se je na ta položaj prvič povzpel še pod prejšnjim generalnim direktorjem Mitjo Rotovnikom, je sicer pričakoval, da bo brez težav svet vodil tudi naslednjih pet let. A izid je bil neodločen. Ob prvem glasovanju. In nato še ob drugem.

  • Peter Petrovčič

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Strožji ukrepi zoper huligane

    Konec meseca je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar s sodelavci na strokovnem posvetu nakazal, kakšne vse bodo spremembe zakonodaje, ki jih je minister napovedal konec februarja, ko je eden od navijačev na stadionu v Fazaneriji, na nogometni tekmi med Muro in Mariborom, na igrišče vrgel eksplozivno telo ter poškodoval sedem ljudi.

  • Vanja Pirc

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika  Za naročnike

    Spremembe na Jankovićev mlin?

    Mestna občina Ljubljana je konec lanskega leta napovedala, da bo vseh 23 vrtcev na občinskem ozemlju do leta 2025 združila v en sam megavrtec, ki bi ga na 110 lokacijah obiskovalo skoraj 13 tisoč otrok (za primerjavo: največji srednješolski center ima štirikrat manj dijakov) in v katerem bi bilo 2500 zaposlenih.

  • Luka Volk

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Družba

    V spomin Mladininemu novinarju

    »Ivo je pisal samo o rečeh, ki jih je res videl. In pisal je vražje dobro. Najboljše zgodbe so seveda ostale nenapisane. Le kdo bi verjel, da so tako čudne reči sploh mogoče? In tako blizu. V resnici ni maral vojne. Tudi tisto, da ima rad mesta in mu je žal, če jih rušijo, je bila prijazna laž, za dober začetek poročila iz Sarajeva. Rad je imel ljudi. Njegove zgodbe so zgodbe o ljudeh, s katerimi je govoril v Osijeku, Vukovarju, Dubrovniku. Ivo ni bil niti nespameten niti pretirano pogumen. Bil je najboljši novinar, kar sem jih kdaj srečal. In srečal sem veliko dobrih. Ubili so ga v Sarajevu in nekje v žepu je imel beležnico. Da bi kaj zapisal. Zato je bil tam.«

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar / Nemoč evropske demokracije

    O desetih neposrednih volitvah v evropski parlament po letu 1979 vemo po slabem tednu skorajda vse, razumemo morda manj. Evropske volitve so letos za indijskimi druge največje v svetovnem merilu. Za veliko evropsko politično kuliso demokracije in navidezno usodnimi izbirami stojijo bolj prozaične podobe in interesi. Evropski parlament v politični lepljenki EU nima take moči in veljave kot evropska komisija in evropski svet. EU pač ni razvita politična unija, njen »pogodbeni federalizem« ima šibko politično legitimnost. Še vedno je dejanska moč podrejena državnim interesom članic. Zato so evropske volitve vedno prežete z nacionalnimi pristopi, običajno imajo celo manjši domet v Bruslju kot doma. In tudi tokrat je bilo tako. Pretrese sta doživeli Francija in Nemčija, pa tudi drugi. Razglašeni radikalni desni politični zasuk ne tiči toliko v preštevanju parlamentarnih sedežev, temveč predvsem v prevzemanju njihovih idej kot nove politične normalnosti. In to je žal spregledani problem EU, nemoči njene predstavniške demokracije in zavoženega evropskega neoliberalizma. V Sloveniji je racionalna presoja volivcev povedala več, kot sta zmožni doumeti obe nasprotujoči si politični eliti. Tam, kjer te dni vsi razglašajo svoje zmage, stojijo poražena država in vedno bolj resignirani državljani. In to je tudi evropsko sporočilo.

  • Monika Weiss

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Šarčev in Cerarjev človek v Golobovem kabinetu

    Kdaj se bo Jure Leben, nekdanji državni sekretar v Cerarjevi vladi in okoljski minister v Šarčevi, pojavil v vladi Roberta Goloba, je bilo le vprašanje časa. Leben je maja 2021 ustanovil Stranko zelenih dejanj (Z.DEJ), ki jo je januarja 2022 Robert Golob spremenil v Gibanje Svoboda.

  • Gregor Kocijančič

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Svet  Za naročnike

    Leti, leti, leti – gnoj

    Konec prejšnjega mesca je severnokorejska vlada ubrala nenavadno in precej vulgarno tehniko izzivanja južnih sosedov: čez mejo je začela pošiljati balone, napolnjene s helijem, na katere so bile pritrjene vreče, polne smeti – od cigaretnih ogorkov do odpadne plastike –, gnoja in celo fekalij. V več dneh je postopoma odposlala celo floto tovrstnih balonov, skupno so jih v Južni Koreji prešteli več kot tisoč.

  • Celina, ki je zaostala

    Ursula von der Leyen je očitno zamenjala vloge. V preteklih letih se je pogosto rada predstavila kot izumiteljica zelenega dogovora in privrženka gibanja Petki za prihodnost, zadnje čase pa zveni kot generalna sekretarka delodajalskega združenja.

  • Vanja Pirc

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    iPhone v slovenščini 

    Podjetje Jabolko, ki je v Slovenijo uvažalo Applove računalnike, je njihov operacijski sistem v gverilski akciji že davnega leta 1995 prevedlo v slovenski jezik. S tem je dokazalo, da za prevod lahko poskrbi že skupina zagnancev, kaj šele globalna korporacija, a Applu, ki ob računalnikih danes ponuja še telefone, tablice in pametne ure, se je to zdel popolnoma nepotreben strošek. V luči čim manjših izdatkov je za vse področje nekdanje Jugoslavije pred leti kot izbiro ponudil hrvaški jezik. Septembra letos – 29 let po gverilski akciji Jabolka – pa bomo vendarle dočakali zgodovinski mejnik: v najnovejši različici operacijskega sistema za telefone, pa tudi tablice in pametne ure iOs, iOs18, bo v nabor Applovih jezikov prvič vključena slovenščina. V beta različici iOs18 pa jo je mogoče izbrati že od tega tedna.

  • Luka Volk

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Kultura

    Nova razstava Mladininega fotografa Boruta Krajnca

    V ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma bo med 19. junijem in 3. julijem na ogled nova razstava dokumentarnega fotografa in fotoreporterja Boruta Krajnca, dolgoletnega fotografa Mladine, poimenovana Snubitev, fototermin. V ospredje postavlja ključne trenutke dogovarjanj in pogajanj, nasmihanja, podajanja obljub in snubitve, skratka trenutke, posnete pred več kot dvema desetletjema ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Hrvaška  Za naročnike

    Komentar / Veščina molka

    Ko je nedavno Marko Purišić, bolj znan kot Baby Lasagna, na evrovizijskem tekmovanju osvojil drugo mesto, so ga v Zagrebu pričakali kot zmagovalca Evrovizije. Na glavnem trgu se je zbrala vsa prestolnica, da bi pozdravila novega junaka. Mladi pevec, ki je za pot od letališča do mestnega središča v odprtem avtobusu potreboval več ur, je vešče skrival nelagodje. Med vožnjo je mahal zbranim, ki so, kot se je izrazila neka državljanka, »spet slavili pripadnost skupnosti«, na slavju pa se je nato prikazal sam premier, saj je za podžiganje populizma in kolektivnega zanosa treba izkoristiti vsako priložnost. Vodja ustašofilske koalicije je zmagoslavno razglasil, da mladeniču izroča 50 tisoč evrov, ker je s svojim nastopom »ogromno prispeval k promociji Hrvaške«. To je storil kar tako, s cesarskim ukazom, ne da bi se kdo vprašal, kako, zakaj, še posebej, ker ne gre za kak drobiž, ampak za znesek, s katerim bi bilo mogoče obnoviti katero od tistih hiš na Baniji, ki so se porušile med potresom že pred štirimi leti.

  • Roman Kuhar

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Družba  Za naročnike

    In memoriam / Bogdan Lešnik

    »Najprej preberi tole, « mi je konec devetdesetih rekel profesor Bogdan Lešnik in mi v roke porinil tretji del Foucaultove Zgodovine seksualnosti. Na priporočilo mentorice sem prišel na njegove govorilne ure na Fakulteti za socialno delo in ga prosil za somentorstvo pri diplomski nalogi. »Pa tole tudi,« je hladno dodal in na seznam za branje priložil razpravo Nacionalizem in seksualnost Georgea L. Mossa, ki je takrat še nismo imeli v slovenskem prevodu. V slovenščini je izšla slabih deset let pozneje pri založbi /*cf, za katero je Lešnik napisal nekaj odmevnih spremnih besed in neprecenljivi psihoanalitični slovar Temelji psihoanalize (2009). Ampak mene je bistveno bolj kot njegova priporočena literatura zaznamovala neka druga knjiga. Že v srednji šoli sem bral njegov prevod Rožnatega trikotnika (1991) Richarda Planta o nacistični vojni proti homoseksualcem in predvsem njegovo spremno besedo Raba morale, ki je bila za marsikoga prvi vpogled v zgodovino homoseksualnosti.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Kultura  Za naročnike

    Olfamož (h)upa, da ste dobro

    Čeprav lahko Andreja Fona (1980), sežanskega glasbenika, ki živi in ustvarja v Ljubljani, med drugim opišemo tudi z izrazom »multiinštrumentalist«, se zdi ta naziv v njegovem primeru pravzaprav nekoliko preskromen. Pa ne le zato, ker je Fon, ki kot kantavtor ustvarja pod psevdonimom Olfamož, na svoji pestri ustvarjalni poti zaigral na več glasbil, kot bi jih lahko preštel na prste svojih rok in nog, temveč tudi zato, ker glasbeni potencial odkriva v naključnih, vsakdanjih predmetih, ki jih z domiselnimi prijemi preobrazi v edinstvene inštrumente. Priznani skladatelj Tomaž Grom, eden od očakov domače tako imenovane svobodnoimprovizacijske scene, v kateri deluje tudi Fon, se je v nedavnem pogovoru za Mladino spraševal: »Kaj je moja muska, moja tehnika? Kako je mogoče, da lahko po dveh tonih veš, da je to Coltrane?« In dodal: »To je neka moja fascinacija. En tak primer je zame kolega z impro scene Andrej Fon. Ni svetovno znan glasbenik, ampak je totalen genialec. Nekaj ima v sebi. Lahko mu daš čik, pa bo iz njega musko naredil.«

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Kolumna  Za naročnike

    Komentar / Ponos

    Ponosen sem, da sem Slovenec. Bil je ponosen človek. Ponosno se je nosila. Ponosni smo na Dončića in Pogačarja. Ponosni smo na gasilce. Ponosen sem, da moja vlada postavlja temelje za trajno jedrsko skladišče. Itd. Itd.

  • STA

    14. 6. 2024  |  Svet

    »Francije ne moremo prepustiti družini Le Pen«

    Vodja poslanske skupine skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen je danes napovedala, da bo njena stranka ob morebitni zmagi na predčasnih parlamentarnih volitvah v Franciji oblikovala vlado narodne enotnosti. Leve stranke so sicer v prizadevanjih, da bi ji to preprečile, že sklenile dogovor o sodelovanju.

  • Uredništvo

    14. 6. 2024  |  Politika

    »V EU se obnašamo kot potnik na priklopnem sedežu«

    "Zaskrbljujoče se mi zdi, da sta na listi največje opozicijske stranke kandidata, ki sta brez dvoma bližje skrajni, kot zmerni desnici. To je slabo sporočilo iz Slovenije. Sicer pa menim, da je cela kampanja v Sloveniji pokazala na nerazumevanje tega, kaj so sploh naši cilji in prioritete v EU. Kampanja je bila zaznamovana predvsem z domačimi temami in nikakor z evropskimi. Še zmeraj nismo ponotranjili dejstva, da smo hkrati Slovenci in Evropejci. V EU se obnašamo kot potnik na priklopnem sedežu. Zadovoljni smo z vsem, kar dobimo iz EU. Zelo malo pa smo pripravljeni vplivati na evropsko politiko in aktivno udejstvovati. Od ekipe devetih poslancev ne moremo pričakovati, da bodo aktivno vplivali na usmeritve Evropskega parlamenta."