• IK, STA

    8. 8. 2020  |  Politika

    Gale ovadil Počivalška

    Izpostavljeni uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale, žvižgač, je po poročanju Pop TV na tožilstvo vložil ovadbo zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška ter direktorja zavoda Tomija Rumpfa. Očita jima negospodarno rabo javnih sredstev ob večmilijonskem poslu za dobavo zaščitnih mask s podjetjem Hmezad TMT. Več

  • IK, STA

    8. 8. 2020  |  Družba

    FOTO: Protivladni protesti in skrb za stanovalce domov za starejše

    Petkovi protivladni protesti so bili znova najbolj množično obiskani v prestolnici, kjer so tokrat v ospredje postavili skrb za stanovalce domov za starejše ob pojavu okužbe z novim koronavirusom. Izrazili so nasprotovanje namestitvam starejših v zabojnike. Več

  • IK, STA

    8. 8. 2020  |  Politika

    Podporniki Janševe vlade napadli Galeta

    V Izoli je včeraj potekal protest proti korupciji in županu. Na protestni shod je prišel tudi Ivan Gale, ki je povedal, da bo prišel v vsako občino, kjer se bo zgodila korupcija. Televizija Slovenija je v informativni oddaji Odmevi poročala tudi o prerivanju, do katerega je prišlo med njihovim snemanjem izjave žvižgača in izpostavljenega uslužbenca Zavoda za blagovne rezerve Ivana Galeta. Pred tem je pristopila skupina moških, nekateri so bili oblečeni v modro-rumene majice z napisi Podpiram vlado Janeza Janše. Vodil jih je izolski občinski svetnik iz vrst SDS Leopold Žlogar. Več

  • Gregor Kocijančič

    8. 8. 2020  |  Svet

    »Glasbe ne moreš snemati zgolj vsaka tri do štiri leta in pričakovati, da bo to dovolj«

    Milijarder Daniel Ek, izvršni direktor platforme za pretakanje glasbe Spotify, ki je te dni prišla tudi na naš trg, glasbenike poziva, naj v duhu časa ustvarjajo kot po tekočem traku. V nedavnem intervjuju je razglabljal o tem, da se bodo morali glasbeniki prilagoditi trgu, da »glasbe ne morejo snemati zgolj vsaka tri do štiri leta in pričakovati, da bo to dovolj«. Več

  • Danes je nov dan

    8. 8. 2020  |  Družba

    Tradicionalna pravica do nasilja

    Poljski pravosodni minister Ziobro je pretekli teden napovedal predlog odstopa od Istanbulske konvencije, ki jo je označil za “feministični izum, ki želi upravičiti homoseksualno ideologijo" in ogroža “tradicionalne družinske vrednote”.  Ziobrova poteza je konsistentna z delovanjem nedavno ponovno izvoljenega odprto homofobnega predsednika Andžeja Dude, ki je odgovoren za razmah gonje nad LGBT+ skupnostjo na Poljskem. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Jesen

    Dnevi slabega vremena so dober opomin, kako bistveno v času koronavirusa na naše življenje in druženje vpliva vreme. Poletje je nekakšno lepše obdobje epidemij, čas, ko se nekako še da vsaj ustvariti vtis normalnosti, ljudje se lahko družijo in srečujejo na prostem, v lokalih, sprehodih itd. Jeseni se bo vse spremenilo. Druženje ostaja zanemarjen vidik v času epidemije, a je izjemno pomemben, hkrati pa tudi vir širjenja okužbe. A druženja ni mogoče ustaviti in preprečiti – lakota po njem je tako huda že zdaj, ko ga je še mogoče nekako, na prostem ali pa v intenzivno zračenih prostorih, razmeroma normalno izpeljati. Več

  • Borut Mekina

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Prevara

    Po prvem valu epidemije, v začetku junija, je avstrijski minister za zdravje na tiskovni konferenci predstavil podatke o umrlih. Tretjina vseh je v Avstriji umrla v domovih za ostarele, je dejal in nato poudaril, da so bile ponekod razmere še bolj tragične. V Nemčiji naj bi recimo v domovih za ostarele umrlo 40 odstotkov vseh okuženih, v nekaterih drugih državah pa naj bi se ta številka povzpela kar na 60 odstotkov. A avstrijski minister za zdravje očitno ni imel na voljo podatkov iz Slovenije. Če bi, bi se lahko pohvalil, kako dobro so se dejansko v Avstriji odrezali. Kako dobro imajo tam urejen sistem. V Sloveniji je po podatkih NIJZ v domovih za ostarele umrlo kar 80 odstotkov vseh okuženih. Vse kaže, da je naša dežela v tej primerjavi neslavna evropska rekorderka. Več

  • Uredništvo

    7. 8. 2020  |  Družba

    Današnji petkov protivladni protest za dostojno življenje starejših

    Organizatorji protestov sporočajo, da bo tudi danes že tradicionalno potekal petkov protivladni protest. Zbor je napovedan za ob 19. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani. Šestnajsti zaporedni protest bo poleg odstopa vlade tokrat zahteval boj za dostojno življenje starejših.  Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    »Ni več pomembno, ali smo bili fašisti ali antifašisti, pomembno je, da smo zdaj Slovenci«

    Goran Injac je Srb, ki ne govori slovensko, za povrhu pa je še umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki kritizira Slovenijo. Ali še drugače: Goran Injac je pravi človek na pravem mestu. S svojim delom je nekakšen lakmusov papir družbenih sprememb v naši državi in širši regiji: v Sloveniji, kjer so mu lani v Delu očitali preveč »radikalen politični angažma«, na Češkem, kjer je leto prej predstavo SMG prekinila skupina skrajnih desničarjev, ali na Poljskem, od koder se je umaknil. Umetniško vodstvo SMG je prevzel leta 2015. V Slovenijo je prišel iz gledališča Narodowy Stary Teatr v Krakovu na Poljskem, kjer je delal 15 let. Pogovor z njim smo zato začeli prav s Poljsko. Nedavno je namreč tamkajšnji pravosodni minister napovedal umik države iz istanbulske konvencije – mednarodne pogodbe o boju proti družinskemu nasilju. Več

  • Vasja Jager

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Politiki na RTV Slovenija vstop začasno prepovedan

    »Medijska zakonodaja bo brez dvoma še vroča tema. Ob čedalje ostrejših in strupenih napadih na novinarje so tudi pred nami številne profesionalne in osebne preizkušnje. Ne bežimo pred odgovornostjo, nismo nezmotljivi, pa tudi žrtve ne. Rdeči barabin me je v elektronskem sporočilu ta teden naslovil gledalec in med drugim zapisal: Kje se te da srečati, da ti v obraz povem, kakšen izmeček si. Tukaj sem, tukaj smo, za dober javni servis.« S temi besedami je 25. julija novinar TV Slovenija Dejan Ladika sklenil redno sobotno oddajo Utrip. V ozadju njegovih besed so se izmenjavale slike novinarjev in drugih ustvarjalcev RTV Slovenija. Ob dosedanjih poskusih podreditve RTV Slovenija se je le redko zgodilo, da bi njeni ustvarjalci postavili tako jasno ogledalo oblasti. A Ladika ni sam in ni edini, ki se je odločil, da bo stopil tudi javno v bran javnega servisa. RTV ima dovolj političnega nasilja. Več

  • Stanka Prodnik

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Kultura  |  TV

    Državnik

    Napoved intervjuja je obetala. Oznanjala je, da prihaja na mali ekran in prvi program TV Slovenija prvi izmed pogovorov ob 30. obletnici odločitve za samostojno državo. Napoved je bila zasnovana kot nekakšen vpogled v priprave na intervju. Tam gre Rosvita Pesek, voditeljica, prihaja njen gost, prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, v ozadju je renesančni grad Brdo, nekdanja depandansa Karađorđevićev in Titova rezidenca za vroče poletne dni, danes pa protokolarni objekt. Kako dobro in premišljeno! Očitno so prav za napoved posneli trenutek, ko se voditeljica in njen gost srečata. Malo dramaturškega loka. Več

  • Jure Trampuš

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Politika

    V službi politike in pridobitnih dejavnosti

    Na začetku druge iraške vojne, ko je zmagovita Busheva koalicija napredovala proti Bagdadu, proti zmagi, ki pa se je hitro sesedla v poraz, je Huseinov propagandni urad vodil Mohamed Said Al Sahaf. Več

  • Vasja Jager

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    Zadnjica pripadnika Slovenske vojske sporoča: »Pridi in si vzemi!« 

    Septembra 480 pred našim štetjem se je v soteski Termopile, ozkem pasu med morjem in hribi ob obali osrednje Grčije, trlo vojščakov. Okoli sedem tisoč grških hoplitov, zbranih iz različnih mestnih držav, se je postavilo po robu trumi napadalcev iz mogočnega perzijskega imperija, ki je po sodobnih ocenah štela približno 300 tisoč mož. Grki niso imeli nobenih možnosti – in tega sta se zavedali obe strani. Toda ko je perzijski kralj Kserks prek slov zahteval, naj mu nadležni branilci izročijo orožje, je grški poveljnik, Špartanec Leonidas, ki je poveljeval 300 elitnim vojščakom, gladko odsekal: »Molon labe!« Ali po slovensko: »Pridi in si vzemi!« Več

  • Jure Trampuš

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Politika

    Komu predsednik vlade pošilja čestitke za rojstni dan in kdo vse to plačuje? 

    Andreja L. (ime je izmišljeno, pravo poznamo v uredništvu) je bila dolgo leta članica stranke SDS, brez funkcija, tiha in anonimna. Dobivala je strankarsko pošto, dopise, pozive, verjetno tudi čestitke za rojstni dan. Umrla je pred osmimi leti, a njeni svojci so strankarsko pošto še vedno dobivali. Večinoma je niso odpirali ali pa so jo metali v smeti. Več

  • Lara Paukovič

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    Digitalna prostitucija

    Socialna omrežja ljudje uporabljajo v različne namene. Nekateri bi radi samo delili fotografije morja, mačk in nedeljskega kosila, drugi želijo postati vplivneži, tretji trolajo, četrti so gor zaradi političnih debat, peti imajo profile zato, da podpirajo svoj brand ali podjetje – ni pa niti malo takih, ki jih uporabljajo za distribucijo svojih provokativnih fotografij in posnetkov. Na tovrstnih profilih – na Instagramu, Twitterju, TikToku ali kje drugje – je pogosto mogoče najti povezavo do njihovega uporabniškega računa na strani OnlyFans. OnlyFans profil ima slovenska starleta, dekle iz sosednje ulice, morda celo prijatelj ali sošolec, ki mu ni uspelo v modni industriji. Več

  • Pia Nikolič  |  foto: Uroš Abram

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    »Vemo, kakšna družba si želimo biti?«

    Mag. Ajda Pistotnik, politologinja, se ukvarja z družbenim vidikom financ in ekonomijo dolga. Že odkar je bivala v Københavnu, jo zanimajo vprašanja, ki onemogočajo ali pa pospešujejo družbeno blaginjo – ideje, prakse in strategije platforme Odrasti. Odrast je sicer gibanje, ki opominja, da je neskončna rast na končnem planetu nemogoča in da je treba morebitni odgovor iskati onkraj kapitalizma. Beseda »décroissance« (od-rast) se je v francoščini prvič pojavila že leta 1973 pri Andréju Gorzu, enem od začetnikov politične ekologije. Tako se je tudi začel razvoj tega diskurza. Koncept se je iz Francije razširil v Španijo, Italijo, Švico, pred izbruhom korone pa je postajal vse bolj javno prepoznaven. Koronavirus je seveda svet obrnil na glavo. Več

  • Odpreti šole? Celo Nemčija je brez pravih zamisli

    Šolski hodniki so prazni in bleščeče čisti, v učilnicah so stoli postavljeni na mize z nogami navzgor. Nič ne spominja na najnenavadnejše mesece v zgodovini sodobnega šolstva. Še nekaj dni in poletnih počitnic bo konec. Ravnatelji se že pripravljajo na novo šolsko leto. O koroni ni niti sledu. Več

  • Staš Zgonik

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    In vendarle se okužijo

    Bliža se začetek novega šolskega leta, še vedno pa ni jasno, kakšna ureditev bo veljala za slovenske otroke, ko se bodo vrnili v šolo. Šole smo spomladi zaprli, ker smo zaradi izkušenj z gripo in drugimi okužbami dihal sklepali, da otroci sodijo med glavne nosilce širjenja okužb med prebivalstvom. Do zdaj je večina raziskav kazala, da so manj dojemljivi za okužbo z novim koronavirusom in da ga, tudi če se z njim okužijo, le redko širijo. V zadnjih tednih pa so bili objavljeni izsledki nekaj raziskav, ki temu nasprotujejo. Več

  • Peter Petrovčič

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    Kdo bo prevzel odgovornost, če obsojenec, ki potrebuje zdravljenje, umre v zaporu?

    S. N. je goljuf. Lahko bi rekli nepoboljšljiv goljuf, ogoljufal je na desetine Slovencev, nekaj sto evrov tu, nekaj tisoč evrov tam in kazni so se seštevale. V ljubljanskem zaporu zdaj prestaja 16-letno kazen, od katere je slabo polovico že prestal, zoper njega pa poteka več kazenskih postopkov, zaradi katerih bi se utegnila kazen še nekoliko podaljšati. S. N. pa je tudi bolan, njegovo zdravstveno stanje je resno, to pravijo zdravniki, ne gre za še eno od goljufij, s katero bi si rad utrl pot na svobodo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Politika  Za naročnike

    »Masivna prevara in zloraba«

    Ko so Donalda Trumpa pred kratkim na TV-kanalu Fox News vprašali, ali bo sprejel in priznal izid predsedniških volitev, ki bodo 3. novembra, je odvrnil: »Ne bom rekel da. In ne bom rekel ne.« Kaj to pomeni, je na dlani: DA, izid predsedniških volitev bo sprejel in priznal, če bo zmagal, če bo torej ponovno izvoljen. In NE, izida predsedniških volitev ne bo sprejel in priznal, če bo izgubil, če torej ne bo ponovno izvoljen. Več

  • Christopher Piltz

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    »Ne stigmatizirajmo mladih«

    Karina Weichold je predavateljica psihologije na univerzi Friedricha Schillerja v Jeni. Zadnja leta raziskuje problematično vedenje mladostnikov ter mladih odraslih in proučuje razmere, v kakršnih se lahko uspešno razvijejo v odrasle osebe. Več

  • Staš Zgonik

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    Vodna shramba

    Slovenska obala je v teh dneh spet polna turistov. Poraba pitne vode je tako kot vsako leto v poletnih mesecih povečana. Razpoložljivost vode pa je tako kot vsako leto v poletnih mesecih zmanjšana. Reka Rižana, glavni vodni vir za rižanski vodovod, ki napaja vse štiri obalne občine, zmore zadovoljiti le približno tretjino potreb. Več kot polovica porabljene vode v teh dneh pride od drugod – iz kraškega vodovoda in Hrvaške. Več

  • Gregor Kocijančič

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba  Za naročnike

    Muskovi kiborgi

    Ambiciozne vizije Elona Muska – prvega moža podjetja Tesla, »ki želi umreti na Marsu, a ne ob pristanku« – ne poznajo meja. Po njegovi zaslugi bo morda človeštvo prebivalo na Marsu, avtomobili ne bodo več potrebovali voznikov, hromi bodo shodili, slepi bodo spregledali, skratka: Musk bo človeštvo odrešil trpljenja. Ali pa ne. Pri njegovih napovedih revolucionarnih tehnoloških inovacij nikoli ni povsem jasno, ali gre za pretirano podjetne, prazne obljube, ali pa za načrte z dejanskimi zmožnostmi za uresničitev. Ena takšnih napovedi, pri kateri smo lahko precej skeptični, je tehnologija, ki jo razvija Muskovo podjetje Neuralink. Gre za nevrotehnološko podjetje, v katero je Musk vložil 100 milijonov ameriških dolarjev, njegovo poslanstvo pa je že vse od ustanovitve leta 2016 zavito v oblak skrivnosti. Prejšnji teden ga je Musk – vsaj delno – predstavil javnosti, nadaljnje podrobnosti sledijo konec meseca. V grobem naj bi šlo za napredni vsadek v naših možganih oziroma, po Muskovih besedah, za »vmesnik med možgani in računalnikom, ki bo človeku omogočal, da ostane v koraku s časom z napredno umetno inteligenco«. Več

  • Dr. Zlatka Rakovec-Felser, psihologinja

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Komentar  Za naročnike

    Za občutek spokojne varnosti

    Šaljiva basen pravi, da se je pri zdravniku nekega dne oglasila starajoča se kača s pritožbo, da vse slabše vidi. Zdravnik ji je zato predpisal očala in ji priporočil kontrolni pregled čez štirinajst dni. Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Ekonomija  Za naročnike

    Voditeljice

    Zgodovinsko naključje je leta 2020 postavilo na globalni politični zemljevid štiri političarke, Merklovo, von der Leyenovo, Lagardovo in Georgievo. Prvi dve sta se znašli na čelu EU, drugi dve obvladujeta finančni svet prek ECB in MDS. Najvplivnejši moški trio Trump-Xi Jinping-Putin vodi svet v konfrontacije, ženski kvartet ponuja upanje v njegovo rešitev. Dokazov je dovolj. Države z ženskim političnim vodstvom so učinkovitejše v spopadu s covid-19, tudi v biznisu so ženska vodstva boljša pri kriznem menedžmentu. Način prilagajanja na nove razmere v 21. stoletju zahteva asertivni menedžment, zmagoviti slog vodenja usmerjajo »ženski« principi. Covid-19 je razkril tisto, kar smo že vedeli. Feminizem je največja socialna revolucija 20. stoletja, boj za ekonomsko in politično enakost se začenja pri neenakopravnosti spolov. V novi revoluciji ženskega vodenja je morda možnost odrešujočih sprememb sveta. Več

  • Dr. Božidar Debenjak filozof

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Komentar  Za naročnike

    Administracija, Neron in Kaligula

    Kot še marsikaj se tudi slovensko razmišljanje o državi začne s Primožem Trubarjem. V Cerkovni ordningi je leta 1564 poudaril pozitivni pomen države: »Glih taku so te Postave, Pravde inu pravične štraifinge [= kazni] gvišna Božya della«, in to ostaja, čeprav so med državnimi voditelji tudi »ta Nero inu Caligula, inu nih veliku Tyrannov«, katerih vladanje je »hudu inu nespodobnu«. A država ohranja pozitivno vlogo, saj so državne posle tudi tedaj opravljali »ty eni zvejsti Možje, kir so pod nimi regirali«. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Dva leva  Za naročnike

    Vzvratnih trideset let

    »Gospod predsednik, ali nikoli pozneje ni bila več potreba, da bi vendarle Slovenci stopili skupaj in kakšno stvar skupaj, v političnem smislu, premaknili? …«
    »Izrek je nekako folkloren. ’Fantje na vasi so stopili skupaj pod lipo in se dogovorili’ je lahko fraza, če ni povedano, na čem stopiti skupaj.« Več

  • Uredništvo

    6. 8. 2020  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina!  Fotografija na naslovnici je delo Boruta Krajnca, oblikovanje pa je zakrivil Ivian Kan Mujezinović. O tem, zakaj je upokojenska politika stranke DeSUS brez vsebine, si več preberite jutri v že 32. letošnji številki Mladine. #Mladina32  Več

  • IK, STA

    6. 8. 2020  |  Politika

    Nedopusten zapis uslužbenca ministrstva, ki ga je delil tudi Vinko Gorenak

    V sindikatu centrov za socialno delo so opozorili, da je uslužbenec ministrstva za notranje zadeve s svojim zapisom na Twitterju na njihov račun "nedopustno posegel v integriteto in dostojanstvo strokovnih delavcev CSD". Dodatno pozornost je zapis zbudil, ker ga je poobjavil tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade (KPV) Vinko Gorenak, ki ga je kasneje sicer umaknil. Več