Grega Repovž

27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Uvodnik

Uvodnik / Druga priložnost

Čeprav se danes zdi čas avtokratske vlade SDS, NSi in SMC že oddaljen in se zdi oddaljena tudi destruktivnost njenega prvega moža Janeza Janše, se je treba zgolj spomniti, da je sedanjemu premieru Robertu Golobu šele ta teden, natančneje 24. januarja 2023, neverjetnih devet mesecev po volitvah, ki so bile 24. aprila 2022, uspelo dejansko sestaviti vlado, kot jo je predlagal. In zakaj je bilo tako? Ker je Janša naredil vse, da bi svojega naslednika Goloba čim bolj blokiral – ne glede na posledice.

Finski model

Stresnega testa je konec in reforme slovenskega zdravstva se lahko začnejo, je minuli teden naznanil zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. »Vlada namerava pri reformi slovenskega zdravstva slediti zgledu Finske in Estonije,« je napovedal. Natančneje, od Estonije naj bi prekopirali njihovo zdravstveno digitalizacijo, predvsem sistem elektronskih kartotek, pri reformi drugih delov zdravstvenega sistema, kot sta organizacija in financiranje, pa naj bi sledili finskemu modelu.

Tone Kregar / »Postajamo družba vse bolj fanatičnih in histeričnih vsevedov, prepričanih o svoji edini zveličavni resnici«

Tone Kregar je človek, ki mu ni mar za ideološke in politične delitve, temveč predvsem za delitev med dobrim in zlim. Kot doktor zgodovine, sociolog in večkrat nagrajeni muzealec se posveča kolektivni dimenziji našega bivanja in predstavlja resnico, ki jo je mogoče razumeti; kot prvo grlo skupine Mi2 pa z umetnikom lastnim žarom še vedno koplje po komediji človeškega tkiva in tipa – za smislom, ki bi ga bilo mogoče izpeti. Kregar je človek širokih obzorij in številnih identitet, v njem uspešno sobivata mali človek z obrobja in uglajeni meščan, »fakin« izpod Donačke gore in direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. »To svojo dvojnost sem vedno doživljal kot prednost, nikoli kot kompleks,« pravi.

TV komentar / Dno in vrh neke televizije, v enem večeru

Kdor ima le malo širši, a ljubeč pogled na to državo in ji želi dobro, je preteklo nedeljo trpel, ko je na prvem programu TV Slovenija gledal intervju Jožeta Možine z Borisom Tomašičem. Je to res raven slovenskega konservativizma? Prostaškost? Obscenost? Nizkotnost? Tomašič je prvi človek propagandne mašinerije Nova24, tovarne lažnih in populističnih novic stranke SDS. In če bi bil Možina res novinar, bi bil lahko pogovor zelo zanimiv, pač lahko bi Tomašiča soočil s tem, kar počne, skočil v bran novinarstva, svoje stroke, svojih kolegov, pokazal naravo Nova24, ga soočil z odkritim širjenjem sovraštva … A kaj, ko je Možina le malce bolj pocukrana in poniglava različica Tomašiča.

Hitlerjev najljubši otrok

Zadnjič nisem nekaj vedel, pa mi je prijatelj rekel, naj vprašam ChatGPT – novega klepetalnega robota, novega chatbota. »ChatGPT vse ve. Obnorel je svet. Vprašaš ga, pa ti odgovori. Napiše ti esej – o čemerkoli! Tudi o tebi, če hočeš.« ChatGPT, ki ga je ob koncu lanskega leta lansiralo podjetje OpenAI, katerega soustanovitelj je bil Elon Musk, je najnovejši odgovor na vse. Novi I Ching. Novi Boter. Prebral je vse, kar je človeštvo napisalo – in digitaliziralo. ChatGPT je borgesovski »lik« – najresnejši kandidat za kustosa babilonske neskončne knjižnice.

Temna resnica

Kar se prijav diskriminacije tiče, danes v Sloveniji izstopata dve skupini ljudi: prva so invalidne osebe, skoraj enako velika skupina ljudi pa trpi diskriminacijo na podlagi narodnosti, rase ali etnične pripadnosti. Diskriminacija pa ni zgolj prazen, novodoben pojem, pač pa pomeni neenako, slabšo obravnavo ljudi v javnosti, v zaposlitvenem postopku, pred državnimi organi, v zdravstvenih in drugih ustanovah, v trgovinah in lokalih … In v tem primeru so slabše obravnavani in s tem diskriminirani ljudje, ki so videti drugače, ki govorijo nekoliko drugače, ki imajo nekoliko drugačno polt …

Kako sploh poseči v kaos?

Eden temeljnih delov napovedane zdravstvene reforme pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana je digitalizacija zdravstva. Tako Strategija digitalizacije zdravstva v Sloveniji 2022–2027, ki jo je podpisal minister, obljublja vzpostavitev »podatkovno vodenega, interoperabilnega in zaupanja vrednega ekosistema zdravstvenih informacijskih storitev«, ki naj bi omogočil boljšo obravnavo pacientov in naj bi njim in zdravstvenemu kadru zagotovil preprosto uporabo. A kako bo v praksi sploh mogoče izpeljati prehod iz sedanjega stanja v javnem zdravstvu? Informacijski sistemi, ki so zdaj v rabi v javnih zdravstvenih zavodih, so nastajali popolnoma ločeno in so slabo povezljivi, prodajo, nadgradnjo in vzdrževanje teh sistemov pa obvladuje skupina podjetij, ki se ukvarjajo z informacijskim razvojem. In prav v preteklih mesecih, ko je ministrstvo snovalo rešitve, ko je bilo torej že jasno, da bo poskusilo uvesti enoten sistem, je ta peščica podjetij podpisovala nove večletne pogodbe z zdravstvenimi zavodi.

Oltar domovine

Če bi poslušali samo osamosvojitelje, Janeza Janšo, Dimitrija Rupla, Jelka Kacina in Lojzeta Peterleta, bi se zdelo, da Sloveniji grozi apokalipsa, večno pogubljenje. Pravijo, da se dogaja »oblastno lomastenje in grobo uveljavljanje politične sile«, odločitve vlade so »nedržavotvorne, nepotrebne in škodljive«, vse skupaj naj bi vodilo k »zgodovinskemu izbrisu«, vlada pa naj bi kot kolektivni organ povlekla »izdajalsko potezo«. Napovedani so protesti, pripravlja se interpelacija, hkrati pa konspirativno nastaja »akcijski načrt v obrambo samostojnega muzeja osamosvojitve«. Zakaj toliko hude krvi?

Sandrine Dixson-Declève / »Naj čakamo, dokler ne bodo le ruševine?«

Najbrž optimistično realističen ali realistično optimističen. Tako je že od nekdaj, čeprav nas pogosto narobe razumejo. Vedno smo verjeli, da se je človeštvo zmožno rešiti iz godlje, ki si jo je samo nakopalo, in to mislim še danes.

Gospodar sodnih postopkov / Porazi ali zmage Janeza Janše na sodišču? 

Težko bi v domači politiki in v širšem evropskem prostoru našli politika, ki bi imel v danem trenutku odprtih toliko zadev pred sodišči kot nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša. Koliko zadev ima odprtih ta čas, ve le sam. Trenutno sta največ pozornosti deležni njegova odškodninska tožba zoper državo zaradi zadeve Patria in kazenska zadeva Trenta, v kateri je obtožen zlorabe položaja.

Svetlana Makarovič je po 23 letih pripravljena sprejeti Prešernovo nagrado

Nedavna pričevanja več redovnic o domnevnem duševnem, telesnem in spolnem nasilju, ki naj bi ga bil nad njimi dolga leta izvajal pater Marko Rupnik, niso pripeljala le do tega, da je katoliška cerkev o tem doslej pod preprogo pometenem primeru spregovorila javno, temveč nepričakovano tudi do tega, da bo Prešernova nagrada, ki jo je Svetlana Makarovič pred 23 leti zavrnila, kot kaže, vendarle končala v njenih rokah.

Osamosvojitveni spomenik

Tršarjev spomenik Edvardu Kardelju, ki še danes stoji na Trgu republike, bi se predelal po temle predlogu: pred spomenikom se Milan Kučan posadi na konja, za njim se inkorporira brigadir Krkovič, levo in desno pa sta klečeča moška in ženska figura, ki predstavljata sedanjost in prihodnost slovenskega naroda. Sedaj anonimni obrazi ob Kardeljevi postavi dobijo imena pomembnih osamosvojiteljev, ki predstavljajo narodne vrline. Z leve proti desni si sledijo: Rupel (zmernost), Peterle (vzdržnost), Spomenka Hribar (upanje), Janša (skromnost), Gros (modrost), Drnovšek (sreča), Vika Potočnik (deviškost), Jelinčič (poštenost), Školč (delavnost), Zlobca kot Janusa (stari in mladi), Kacin (zadržanost), Bučar (mladost), Bavčar (vera) …

Vlado Miheljak

27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Ultimat

Z ultimati znajo biti težave. Prav res. A neredko bolj za tiste, ki jih izrečejo, kot za tiste, na katere so naslovljeni. Saj poznate šalo o strašnem revolverašu nekje na Divjem zahodu? Torej: Revolveraš v nekem kraju z odločnim korakom vstopi skozi značilna nihajna vrata v saloon, se ustavi pri šanku in na peti ene noge odločno obrne, razpne jakno, nasloni eno roko na colt, z drugo pa z iztegnjenim kazalcem grozeče pokaže na goste in reče: »Poslušajte, nekdo mi je ravnokar ukradel konja. Če ga pri priči ne vrne, se bo zgodilo prav isto, kot se je pred dvema letoma v Oklahomi.« Gostje se prestrašeni poskrijejo pod mize in po dolgem molku se en le ojunači in jecljavo vpraša: »Kaj pa se je zgodilo pred dvema letoma?« Revolveraš otrese cigaro, pljune na tla in sikne: »I kaj, poldrugi dan sem moral pešačiti domov.« Ekonomija šale je več kot jasna. Ultimat še ne razkrije vsebine.

Somrak bogov

Elonu Musku so v komaj petih letih uspeli podvigi, kakršnih drugi podjetniki ne nanizajo v celotni karieri. Pred petimi leti je predstavil prvi električni tovornjak, na mednarodno vesoljsko postajo je poslal astronavte in se s svojo tovarno Tesla, ki vodi na trgu z električnimi avtomobili, za lep čas povzpel na položaj najbogatejšega človeka na svetu. Ustanovil je satiričen medij in ga ukinil, se s satelitskimi sistemi v vojni proti Rusiji postavil na ukrajinsko stran in z odvetniki začel boj proti Twitterju.

V vojski bi se lahko zaposlili tudi tisti z zgolj osnovnošolsko izobrazbo

Predlog sprememb zakona o službi v Slovenski vojski predvideva znižanje meril za zaposlitev, tako bi se v vojski po novem lahko zaposlili tudi posamezniki s končano osnovno šolo, a pod pogojem, da ob delu pridobijo srednješolsko izobrazbo. S predlogom se na ministrstvu nadejajo pozitivnih učinkov pri zaposlovanju nižje izobraženih državljanov, ki jim bo pri tem ponujena pridobitev višje izobrazbe, predvsem pa rešitve kroničnega pomanjkanja kadrov.

Goriška občina je sprejela predstavnike nekdanjih borcev fašistične enote X Mas

Na sedežu goriške občine so prejšnji konec tedna – zdaj že tradicionalno – sprejeli predstavnike odreda nekdanjih borcev fašistične enote X Mas; ti so položili venec pod spominsko znamenje, posvečeno deportiranim v Jugoslavijo. Gre za nekdanje pripadnike nekoč elitne enote Mussolinijeve Italijanske socialne republike, ki se je bojevala pod poveljstvom nacistov. Veterani in predstavniki odreda se vsako leto zberejo ob obletnici poraza, ki ga je enota doživela januarja 1945, ko je partizanom brigade Srečka Kosovela v Trnovem uspelo poraziti bataljon Fumine.

Spet vetrnice

V Sloveniji imamo le dve veliki vetrni elektrarni, zadnje mesece pa se množijo vloge investitorjev za nove, bilo naj bi jih več kot deset, že odprta sta projekta v Divači in Dravogradu. Pri tem se nakazujejo novi spori, saj so občine in občani projektom nenaklonjeni.

Se vračajo študentske menze? 

Na začetku leta se je zvišala subvencija za študentsko prehrano, a hkrati se je zvišala tudi najvišja mogoča vrednost obroka, in sicer na devet evrov. Po analizi ponudnikov hrane, ki jo je pripravil študent matematike Tim Kmecl, se je zaradi tega povprečno doplačilo za obrok zvišalo za 1,08 evra. Včasih je maksimalno doplačilo 4,18 evra zaračunavala približno vsaka osma restavracija, zdaj maksimalni znesek, ki je 5,5 evra, zaračunava skoraj vsaka četrta. Tako ob 10,3-odstotni letni inflaciji oziroma 18,6-odstotni inflaciji cen hrane in pijače ponudniki hrane po novem za obrok prejmejo 30 odstotkov več kot lani.

Hvala za vse ribe

V digitalni obliki je na spletni strani Zagovornikov okolja izšel Štoparski vodnik po varstvu okolja, ki javnost na preprost način seznanja z njenimi pravicami na okoljskem področju in s tem, kako te pravice uveljaviti. Njegov namen je razložiti različne možnosti in postopke, ki jih lahko uporabijo posamezniki ali organizacije, kadar želijo preprečiti ali ustaviti degradacijo okolja.