-
Amerika doživlja novi 11. september
Trump je zavzel fašistično držo: pompozno napada, grozi, zastrašuje, juriša – šokira. Začel je množično deportirati nezakonite priseljence, Mehiki in Kanadi je napovedal 25-odstotne carine (Kitajski le desetodstotne), s carinami je zagrozil Evropski uniji, vsem državam, ki ne sprejmejo deportirancev, je zagrozil s sankcijami (carinami, prepovedjo potovanj v Ameriko ipd.), odredil je zamrznitev socialne države, potemtakem vseh oblik zvezne pomoči (ni mu uspelo, a stresel je Ameriko), za trk potniškega letala in vojaškega helikopterja je obtožil bivša ameriška predsednika Joeja Bidna in Baracka Obamo ter načelo »raznolikosti, enakosti in vključenosti« (da je to res, mu govori »zdrav razum«, je rekel), načelo »raznolikosti, enakosti in vključenosti« je krivil za vse negativnosti (za požare v Los Angelesu, celo za inflacijo, češ da se centralna banka preveč ukvarja z raznolikostjo, enakostjo in vključenostjo), pomilostil je vse »patriote«, ki so 6. januarja 2021 napadli in zasedli Kapitol (pet mrtvih), iz svoje administracije je pometal vse tožilce, ki so sodelovali pri pregonu teh »patriotov«, glavnim FBI-jevcem je ukazal, naj se sami upokojijo ali pa bodo odpuščeni, ...
-
Leta 2013 je francoski ekonomist Thomas Piketty objavil knjigo z naslovom Kapital v 21. stoletju. Delo je bilo revolucionarno, saj je v njej neizpodbitno dokazal, kar so mnogi pred njim že dlje časa domnevali. In sicer da postajajo bogatejši resnično vse bogatejši, revnejši pa vse revnejši in da nas utegne to neskladje prej ali slej pripeljati v pogubo. Natančneje: zaradi višje donosnosti kapitala v primerjavi z gospodarsko rastjo se dolgoročno bogastvo koncentrira pri najbogatejših. Če omenimo eno od pomembnih cvetk iz knjige, pomembno tudi za Slovenijo: v preteklosti je bilo dedovanje nekakšen »naravni« dejavnik porazdelitve premoženja v družbi, s padanjem natalitete pa je ta učinek postal nasproten. Bogastvo se kopiči pri eliti, demokracija je ogrožena, je opozoril. In imel je seveda prav: od tedaj se dokazi zgolj še razmnožujejo. Z digitalizacijo medosebnih odnosov prek družbenih omrežij in vdorom kapitalizma v to območje smo izgubili še najosnovnejše zaupanje – v zameno za nastanek digitalnih oligarhov. In vse večje je tveganje, da bodo bogate elite v neki točki sposobne javno razpravo na tak način kupiti ali tako zmanipulirati, da se demokratična javnost ne bo sposobna odzvati na to.
-
Naj začnemo kar v Srbiji. Tam, kjer se je vse skupaj začelo. Začnimo najprej s tem, kdo protestira. Ne, ne protestirajo študenti. Študenti so pobudniki. Študenti so organizatorji. Študenti vodijo vse skupaj. A zdaj protestirajo že vse starostne skupine. Če bi protestirali le študenti, srbski predsednik Aleksandar Vučić ne bi niti trznil, ne bi odstavil premiera, ne bi bil pripravljen zamenjati vseh ministrov itd.
-
Pestro dogajanje na desnici: prestopi, razhodi in veliko sodelovanja
Oktobra lani sta SDS za Anžetom Logarjem, ki je napovedal ustanovitev nove stranke, zapustila tudi Eva Irgl in Dejan Kaloh. Trojček je imel tako zadosti glav, da bi v državnem zboru lahko ustanovil poslansko skupino. A je že naslednji mesec sledil zaplet. Kaloh in Logar naj bi se bila tik pred ustanovnim kongresom Demokratov sporekla in njune poti so se razšle. Demokrati so ostali brez poslanske skupine v državnem zboru, Kaloh pa brez matične stranke. Oboji naj bi za svoje težave zdaj našli rešitev.
-
»Veste, kaj je v resnici sreča?«
Kadar hodimo mimo izložb velikih knjigarn v državi, nas s platnic knjig v njih gledajo pretežno možakarji, ki delijo nasvete, kako postati »najboljša različica samega sebe«. Na vrhuncu velnes in fitnes kulture je veljalo, da šteje samo »fit« telo – danes je pomembno, da imamo tudi »fit« um! Veliki oglasni panoji kričijo podobno. Sreča je postala tržno blago. A v resnici je, pravi dr. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, še kar banalna stvar.
-
Komentar / Podpora in podporniki
Jankovićeva podpora Vučiću je vsekakor neprimerna in nesprejemljiva. Zato je razumljivo, da je povzročila toliko neodobravanja in kritike. Tudi v obliki dveh peticij. A s peticijami je pogosto, in tako je tudi tokrat, križ. Ena (Grošljeva) je napisana v politični latovščini, ki nekaj namiguje, a nič ne pove, vendar vsaj razkrije avtorstvo. Pri drugi peticiji pa je avtorstvo nerazkrito, kar je milo rečeno nenavadno. Predvsem pa zaključek peticije proti županu Jankoviću poanto premakne v »slepo ulico«. Namreč, v njem je najprej rečeno, da je treba politikom »vzeti besedo«. Kako? Mar nista smisel in legitimiteta politike, kamor seže in do koder seže, vendar grajena na besedi?
-
Slepilni manevri ministra Hana
V sredo, 22. januarja, je gospodarski minister Matjaž Han in predsednik SD tako rekoč pred kamerami sprejel odstop direktorja javne agencije Spirit Roka Capla. Pri tem je dramatično opozoril, da je malokdo v državi sposoben »tako hitro sprejeti objektivno odgovornost in prevzeti neke posledice«. Capl je namreč odstop ponudil po tem, ko so mediji razkrili nepravilnosti pri razdelitvi desetine milijonov evrov za prestrukturiranje premogovniških regij. A Capl do danes še ni odšel s Spirita. Ves čas ima vsa pooblastila direktorja, kar kaže, da je bil sprejeti odstop le predstava ministra Hana za javnost. Ministrstvo sicer nadzira javne komunikacije Spirita v zvezi s spornim razpisom, kjer z razkrivanjem javnih informacij zavlačujejo.
-
Vlada Roberta Goloba je na seji v četrtek, 30. januarja, sprejela sklep o nadaljevanju nakupa in dobave osemkolesnih patrij. Slovenija naj bi tako v prihodnjih letih kupila 106 oklepnikov, okvirni znesek projekta pa je po ocenah 700 milijonov evrov. Namen tega megalomanskega nakupa je bojno opremiti dve bataljonski skupini, minister za obrambo Borut Sajovic pa je javno obljubil, oh, kako znano zvenijo te besede, da bodo »postopki maksimalno transparentni, javni in pregledni«. V isti sapi se je pohvalil, da država varčuje. Za prejšnji nakup osemkolesnikov Boxer, ki ga je potrdil tedanji minister za obrambo Matej Tonin, nova vlada pa ga je nato preklicala, bi odšteli »samo« 343 milijonov evrov, a je šlo le za 45 oklepnikov, za katere se je kasneje izkazalo, da so dvomljive kakovosti. Patrie naj bi bile cenejše. Edina stranka, ki je javno nasprotovala temu nakupu, je bila koalicijska Levica.
-
TV komentar / Kako so prodali našega človeka
Piska teh vrstic sicer ne gleda pogosto košarke, ve pa nekaj o političnih in korpo strategijah, o ekonomiji in psihologiji, odnosih z javnostjo, taktikah, strateškem komuniciranju, novinarstvu in tudi o športnem novinarstvu, ki je en tak hibrid med propagando in informiranjem, bolj animacija gledalcev in poslušalcev kot novinarstvo. A jih nič ne obsojamo, športnih novinark in novinarjev: tudi šport kot dejavnost namreč najprej spada v razvedrilo, zato se gleda, športni novinarji so predvsem poganjalci tega cirkusa. Zato se v tem poslu tudi vsi tikajo – ker so pač na isti strani. In seveda je šport predvsem velik posel po vsem svetu, malo manj pa v majhnih državah, ki jih pač ekonomija obsega zatolče tudi na tem področju.
-
Kam z izkupičkom premoženjskega davka?
Novi davek za koalicijo ni zanimiv le zaradi učinkov na stanovanjsko politiko, ampak tudi zato, ker bi tako prišla do novega davčnega vira, s katerim bi lahko uresničila eno od obljub, ki so jih vladajoči politiki dali na začetku mandata. In sicer da bodo razbremenili delo, torej plače oziroma dohodnino, in obremenili »kapital«. Ali kot pravi predsednik vlade Robert Golob: »Vztrajali pa bomo, da je treba nepremičnine obremeniti na način, da povečamo ponudbo najemnih stanovanj na trgu na eni strani, da prazna stanovanja preusmerimo na trg in da z zajetimi davki razbremenimo plače najproduktivnejšega dela prebivalstva, to je srednjega sloja. Od teh ciljev ne bomo odstopili.«
-
Stranka SDS si je zaželela novega referenduma. Tistega pravega, zakonodajnega, za katerega morajo pobudniki najprej zbrati 40 tisoč podpisov volivk in volivcev, potem pa še najmanj 335 tisoč glasov proti zakonu, kolikor je, čez palec, visok zavrnitveni prag, da zakon na referendumu pade.
-
Izračun politično demoniziranega dodatka k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti
Politiki vseh vrst radi opletajo s podatki, večinoma napačnimi. Poglejmo, kaj pomenijo.
-
-
Pomagajmo vladi / Kako potrošiti še več denarja za orožje?
Nekaterih stvari politika v Sloveniji ne more spremeniti. Lahko s peticijami pozivamo h končanju vojne v Ukrajini, lahko podpiramo izstop iz Nata, lahko smo tudi pacifisti, a tega stališča v širši regiji nihče ne jemlje resno. Podobno je z vojaškimi izdatki: Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2030 za vojsko potrošila dva odstotka BDP, a s Trumpom v ZDA se razpoloženje v Evropi in Natu očitno spreminja. Vse verjetneje postaja, da se bodo države Nata na junijskem sestanku voditeljev odločile za zvišanje obveznih izdatkov z dveh odstotkov BDP na vsaj tri. Lahko se nad tem zgražamo, a slovenski obrambni minister na to odločitev ne bo imel velikega vpliva.
-
Prejšnji četrtek, 30. januarja, so poslanci potrdili drobne, le nekaj stavkov dolge spremembe krovnega zakona za področje kulture. A vsebinsko so bile tako izjemno pomembne, da bi jih lahko, brez pretiravanja, označili tudi za revolucionarne.
-
»Moj životopis hočete, veš da res ne vem, kaj in kako začeti. Kako mi je misel študirati prišla? Ko sem bila 16 let stara, sem šla z atom na Dunaj in tam sem obiskala […] Belveder. Želja slikati se učiti, umetnica postati se me je z vso strastjo polotila, kakor je navada mojega temperamenta žali bog i potem kakor veš sem začela v domačem mesticu slikati i risati kakor sem vedila i znala.« S temi besedami je naša največja slikarka Ivana Kobilca (1861–1926) v pismu sestri Mariji pojasnila svojo odločitev za slikarski poklic. Ivane Kobilce sicer kot ženske niso pripustili na slikarske akademije, zato je študirala in kopirala stare mojstre v dunajskih galerijah, zlasti v Umetnostnozgodovinskem muzeju, nato pa je odšla po priložnosti in navdih v München, kjer se je vpisala na Šolo uporabnih umetnosti in nekoliko pozneje na zasebno šolo Aloisa Erdtelta.
-
Panogo razvoja umetne inteligence napajajo astronomske količine denarja, saj je v njej do nedavnega veljalo, da so stroški razvoja in delovanja velikih jezikovnih modelov, kakršen je denimo ChatGPT, ogromni in se štejejo v milijardah. To je eden od glavnih razlogov, zakaj je Donald Trump ob (svoji drugi) inavguraciji napovedal, da bo v projekt Stargate, projekt sodelovanja med ameriškimi tehnološkimi velikani in vlado, vložil 500 milijard ameriških dolarjev. To prepričanje je zdaj dodobra omajalo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je 20. januarja javnosti prvič predstavilo svoj veliki jezikovni model, imenovan DeepSeek R1. Razvoj tega naj bi bil stal le drobec vrtoglavih zneskov, ki so jih v klepetalne robote vložile ameriške korporacije, a je pravzaprav vsaj tako zmogljiv kot njegovi ameriški tekmeci, če ne še bolj.
-
Vlada ima še nekaj časa, da izpolni vsaj še nekaj zavez
Prejšnji četrtek so člani ekipe Glasu ljudstva predstavili novo letno poročilo o monitoringu vladnega uresničevanja predvolilnih zavez. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 so se vse tri koalicijske stranke strinjale s 122 zavezami, ki naj bi jih uresničile v sedanjem mandatu. Zaveze so v sistemu monitoringa Glasu ljudstva lahko izpolnjene, delno izpolnjene, v izvajanju, nedotaknjene, zastale ali prelomljene. Ugotovili so, da je delno in v celoti izpolnjenih zavez okoli 20 odstotkov, največ, približno polovica, se jih izvaja, preostala tretjina zavez pa je nedotaknjena, zastala ali prelomljena.
-
Zgodba o obnovi pristav gradu Snežnik ima dolgo brado. Vleče se že od leta 2004, odkar sicer delno obnovljeni prostori samevajo. Javnosti so nedostopni že več kot 20 let.
-
Predstavljajte si, da nekdo napiše knjigo Konec zgodovine, pri tem pa nima v mislih nezadržnega zmagovitega pohoda demokracij kot v istoimenskem delu, ki ga je leta 1992 objavil Francis Fukuyama. V viziji nove knjige se politična zgodovina konča, ker prej ali slej vse države dobijo avtoritarni ustroj.
-
Protest proti grozljivemu »tradicionalnemu« izkoriščanju lovskih psov
Prejšnjo soboto se je pred španskim veleposlaništvom zbralo nekaj deset protestnikov, ki so protestirali proti »tradicionalnim« lovskim praksam v Španiji. Gre za lov s psi lovskih pasem, med katerimi je na prvem mestu španski hrt oziroma galgo. Ti psi v skladu s špansko zakonodajo niso živali, pač pa lovski pripomočki – »gospodarske živali«. Zanje ne veljajo nikakršna pravila glede vzreje in skrbi za živali, kaj šele prepoved mučenja. Zaradi tega je ta pasma ena izmed najbolj izkoriščanih. Sploh, ker so hrti žrtve spornega ravnanja tudi v nekaterih drugih državah po svetu, kjer se uporabljajo za pasje dirke.
-
Vprašljivo sodelovanje med kulturniki in cementarno ter sosežigalnico Alpacem
Pred nekaj dnevi je posebna komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom vladi oddala poročilo za leto 2024. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov je 61 upravičencem, ki so uveljavljali pravico do izplačila odškodnine, verificirala 25 bolezni plevre, 17 azbestoz in 19 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov. Lanski podatki se ne razlikujejo od podatkov iz zadnjih let. Čeprav se azbest v proizvodnji ne uporablja že od leta 1996, se zaradi dolge latentne dobe bolezni pojavijo tudi 20 do 40 let kasneje. Od leta 2018 je najhujšo diagnozo, diagnozo agresivnega azbestnega raka mezotelioma, skupaj dobilo 156 ljudi. Velika večina lanskih novoodkritih bolnikov, kar trije od štirih, je iz goriške regije, kjer je desetletja z azbestom delala cementarna Salonit, zdaj Alpacem, ki ji država danes v istem lokalnem okolju dopušča največji letni (so)sežig odpadkov.
-
Arheološki dediščini (še ni) odklenkalo
V skupnosti arheologov je januarja završalo. Prah je dvignil predlog novega zakona o varovanju kulturne dediščine, ki ga je ministrstvo za kulturo konec leta poslalo v javno razpravo. Slovensko arheološko društvo, krovna stanovska organizacija, je konec meseca na svoji spletni strani javno objavilo pripombe. Posledice sprejetja v predlagani obliki bi bile, piše tam, »zelo slabe in težko odpravljive«.
-
Bliža se podelitev oskarjev, kar je vselej plodno obdobje za razne hollywoodske kontroverznosti, in kot kaže, tudi letošnja bera nominirancev ni odporna proti tovrstnim pretresom.
-
7. 2. 2025 | Svet
Ko so Američani po enodnevni blokadi in manevru Donalda Trumpa, ki je po odločitvi vrhovnega sodišča TikToku dal na voljo še 75 dni, da zamenja lastnika, spet začeli uporabljati to platformo, so opazili spremembe. Prvo presenečenje je bilo sporočilo ob zagonu aplikacije: »Hvala za vašo potrpežljivost in podporo. Zaradi prizadevanj predsednika Trumpa se TikTok vrača v ZDA!«
-
Komentar / Enako, pa vendar drugače
V Srbiji si je predsednik republike podredil vse državne institucije, na Hrvaškem si je vse državne institucije podredil predsednik vlade. V Srbiji so ljudje že dva meseca na ulicah, udeležujejo se množičnih protestov študentov in državljanov, med katerimi so pripadniki vseh slojev. Zaradi korupcije, ki razžira državo, zaradi nadstreška, ki se je zrušil in ubil 15 Novosadčanov. Na Hrvaškem je lani uvozna klančina trajekta Lastovo ubila tri mornarje, lahko pa bi v nesreči umrli tudi potniki, na primer 15 potnikov. Nedavno objavljeno poročilo o nesreči krivdo pripisuje kapitanu plovila, molči pa o brezbrižnosti države, za katero je kriva sistemska korupcija. Pa vendar ga ni razloga, naj bo še tako smrtonosen, zaradi katerega bi minister odstopil in bi se Hrvati zgrnili na ulice; to se ne spodobi, ni evropsko, ne, ostajajo doma, niti v trgovino ne hodijo več, saj bojkotirajo trgovce, kot da so ti edini krivci za previsoke cene izdelkov.
-
Saga o invalidskem podjetju je postala v začetku leta 2025 udarna politična zgodba. V ozadju napovedi njegove poslovne in pravne likvidacije se je nabralo ogromno političnih in ekonomskih, populističnih in socialnih naplavin. Spet imamo opraviti z notoričnimi težavami SDH glede korporativnega upravljanja, pa z amatersko pasivnostjo Golobove vlade, ki jo zgolj obsije lastna mesečina. Dobili smo vrsto manipulacij družbeno odgovornih deležnikov in doživljali žalostno usodo delavcev na skrbno izbranem zakulisju tovarniškega dvorišča. Po dveh mesecih natezanj nimamo nobene prave resne rešitve za propadajočo družbo. Dobili pa smo etapne zmagovalce, dve sindikalni voditeljici, Brigita Rutar in Ana Čermelj, sta medijsko pometli z vodstvi SDH in CSS. Toda problem je žal širši. Zajema (pre) zaposlovanje starejših delavcev v normalnih družbah, poseben položaj invalidskih podjetij glede državnih pomoči, pa vlogo socialnih podjetij in še kaj. Vrednosti invalidskih podjetij ne določajo zgolj tržni in finančni parametri, temveč tudi socialni in solidarnostni. Vlada in SDH sta podcenila družbeno nedotakljivost in politično eksplozivnost problemov otrok, študentov in invalidov. S CSS smo doživeli lokalni Vučićev sindrom.
-
Pet let po izbruhu pandemije covida je bilanca po podatkih revije Science taka: 20 milijonov mrtvih, za 16 bilijonov dolarjev gospodarske škode, 130 milijonov ljudi pahnjenih v revščino. In še zdaj zaradi korone vsak teden umre tisoč ljudi.
-
7. 2. 2025 | Kultura
REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
7. 2. 2025 | Kultura
Kulturni praznik / Vodnik po brezplačnih dogodkih
Katere dogodke si boste lahko na kulturni praznik ogledali brezplačno, preverite spodaj.