• Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Za! muzej osamosvojitve

    Morda na straneh Mladine zveni res čudno – a Janeza Janšo in njegovo vlado je v nečem, kar smo doslej trdo zavračali, treba podpreti: namreč v nameri, da se postavi muzej osamosvojitve. Že ko so ugledni zgodovinarji pripravili posebno izdajo Mladine Osemdeseta, se je pokazalo, kako selektiven je naš spomin in kako so tudi najnatančnejšim kronistom iz glave ušla zgodovinska dejstva. Oziroma še natančneje rečeno: kako zlahka so jih politiki z desne strani slovenskega političnega pola zameglili, ko so nenehno ponavljali svoja alternativna oziroma potvorjena dejstva. Več

  • Borut Mekina

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Strahovlada

    Avtokrati, nas uči zgodovina, s svojimi iluzijami o vsemoči prej ali slej prepričajo tudi sebe, začnejo gojiti kult osebnosti in postanejo nagnjeni k povzdigovanju svojega lika in dela. Ob tem seveda ne prenašajo kritikov, saj so popolnoma prepričani o svojem prav in o svoji genialnosti. O značilnosti diktatur – točno kdaj v njih zdrkne recimo demokracija – imajo politologi svoje razlage. Eden izmed bolj obstranskih, socioloških fenomenov ali opozorilnih znakov, da imamo pred seboj vladavino enega samega človeka, ki se na oblasti drži predvsem zaradi sejanja strahu, pa so tudi nenavadne, za racionalnega človeka smešne in včasih hudo poenostavljene rešitve in odločitve velikih voditeljev. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnike

    »V vladajočih vidim grdo podobo komunizma«

    Dušan Merc je pisatelj, pa tudi nekdanji ravnatelj OŠ Prule, ki so ga decembra lani ponovno potrdili za predsednika Društva slovenskih pisateljev. Vodi ga od leta 2019, ko je predčasno odstopila prejšnja predsednica Aksinja Kermauner. Zaradi državotvorne vloge društva pri nastajanju slovenske države je bil Merc vključen v častni odbor za počastitev 30. obletnice osamosvojitve, a je društvo odstopilo od sodelovanja, pri tem pa javnosti poslalo pismo, v katerem člani upravnega odbora poudarjajo, da vlada Janeza Janše z omejevanjem svobode govora in dostopa do ustreznih informacij maje temelje demokracije in s tem ogroža tudi slovenske povezave z demokratično in svobodno Evropo. Več

  • Dejan Pušenjak

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnike

    Kako se oblast vmešava v medije?

    V ponedeljek, 3. aprila 2006, pride odgovorni urednik Jančič prvič k Delovi sobotni prilogi, na prvi sestanek z redakcijo. Tadeja Zupan Arsov zrihta kavo in rogljičke, vsi novinarji čakamo lepo postrojeni, Ervin nas vljudno predstavlja, Jančič sedi in nervozno kadi (takrat se je še kadilo v nekaterih pisarnah, na t. i. svobodnih ozemljih) ter komaj čaka, da prevzame besedo. V prvem stavku začne jecljajoče mešati, no, ene zamenjave so že bile, to ste videli, druge spremembe še bodo, z Dejanom sem nameraval po tem sestanku sesti in se zmeniti, da bi šel v Maribor, v dopisništvo, pokrivat lokalne volitve … Prilepi me na stol. O čem ta tip govori? Ervin skoči pokonci. Čakaj malo – kot odgovorni urednik si prvič prišel na obisk v to redakcijo in na prvem sestanku si nam prišel povedat, da nam boš razšraufal redakcijo, vpraša. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Nazaj v socializem

    Slovenijo bo v socializem prej pripeljal Janez Janša kot pa levica. Morda pa smo se že preselili nazaj v socializem. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnike

    »Lojalna sem idejam, ne političnim strankam«

    Jana Javornik Skrbinšek, ki sicer živi in dela v Veliki Britaniji, se je v Slovenijo začasno vrnila zaradi službe. Prišla je z Univerze v Leedsu, sodeluje pa predvsem s švedsko univerzo v Stockholmu. V preteklosti smo jo poznali tudi kot urednico slovenskih poročil o človekovem razvoju. Javornikova je tudi ena od treh generalnih direktoric na ministrtvu za visoko šolstvo, ki jo je ministrica, skupaj z državnim sekretarjem Juretom Gašparičem, prejšnji teden brez pojasnil odpustila. Odpuščena je bila na podlagi določbe, ki vladi v prvem letu dovoljuje odpuščanje politično nekompatibilnih kadrov. Kakšni kadri so torej nekompatibilni? Več

  • Izak Košir

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Politika

    Ob službo zaradi Thompsona

    Srečko Đurov je bil pred kratkim razrešen s položaja načelnika Upravne enote Maribor. Razlog za razrešitev je, kot pravi, povsem jasen – odločitev za prepoved izvedbe koncerta spornega hrvaškega pevca Thompsona. Notranje ministrstvo pod vodstvom Aleša Hojsa je junija lani to prepoved odpravilo. V Janševi SDS Thompsonov nastop v Sloveniji soglasno podpirajo, in to čeprav so v Evropski uniji (EU) v preteklosti prepovedali več njegovih nastopov v Avstriji, Nemčiji in Švici. To dokazujejo odgovori Interpola Bern (Švica), Interpola Dunaj (Avstrija) in Interpola Wiesbaden (Nemčija), kjer so bili njegovi koncerti prepovedani zaradi možnosti izvrševanja kaznivih dejanj, povzročanja nasilja in kršitev javnega reda. Več

  • Vanja Pirc

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Koga bi izbrisali tokrat?

    »Mogoče bi poleg rokavic spremljali tudi ostale statistično relevantne podatke, npr. nacionalnost, veroizpoved ipd., tako kot v večini drugih držav po svetu?« je 26. januarja na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša. Ta zajedljivi tvit je frcnil Statističnemu uradu RS in mu dal vedeti, da ga je s svojo objavo, od katere sta tedaj minili le dve uri, razjezil. Več

  • Uredništvo

    26. 2. 2021  |  Politika

    Janja Sluga (SMC): »Vlada bi morala na čelo Ukoma postaviti osebo, ki bi bila dovolj zrela«

    "V času, ko smo si v Sloveniji prizadevali za uresničitev enega zgodovinskega sna, je to bistveno oteževala agencija Tanjug, ki je takrat zelo nepristransko poročala, ponarejala novice in tako naprej. Ravno zaradi te situacije se je nekaj entuziastov spomnilo in ustanovilo neodvisen informacijski vir, ki je k uresničitvi samostojnosti bistveno pripomogel. STA je na teh temeljih delovala kot objektiven vir poročanja, kot nekdo, ki je našim državljankam in državljanom vedno zagotavljal objektivne novice, hkrati pa uresničeval tudi visoka merila novinarskega poročanja." Več

  • Grega Repovž

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Starost pred ustavnimi sodniki

    Da za nasmehi ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja ob napovedi, da bodo s »stimuliranjem« predčasnega upokojevanja delavcev z že izpolnjenimi osnovnimi oziroma minimalnimi pogoji za upokojitev, ki so ga seveda vnesli v enega od protikoronskih zakonov (kot da ne gre za temelj upokojitvene in zaposlitvene zakonodaje), dejansko stoji načrt, kako zaposliti člane koalicijskih strank in njihove sorodnike (veliko iz SDS, malo iz NSi, čisto malo iz SMC pa kakšnega sina ali vnuka iz DeSUS), se je izkazalo takoj januarja. Informativne izračune za posamezne delavce so na pokojninskem zavodu naročili le iz javne uprave, zlasti ministrstva so bila dejavna. Vodstva zasebnih podjetij, ki so si že tudi mela roke, ker se bodo brez resnih stroškov »znebila« delavcev, ki so sicer dali celotno življenjsko dobo podjetju, zdaj pa so zaradi prispevkov malce dražji, so se morala obrisati pod nosom. Hitro so ugotovila, da so predvidene odpravnine tako visoke, da je bolje, če delavce obdržijo na delovnih mestih. No, nesorazmerne odpravnine in s tem molk predčasno upokojenih si koalicija lahko privošči, saj bo strošek poravnan iz javnih sredstev, v zameno pa si je obetala zaposlitev svojih. Za to ni nobena cena previsoka. Več

  • Staš Zgonik

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnike

    Dilema prvega odmerka

    Vsa trenutno odobrena cepiva proti koronavirusni bolezni zahtevajo cepljenje z dvema odmerkoma v razmiku nekaj tednov. Drugi odmerek naj bi telo spet spomnil na obrambo pred virusom in zagotovil močnejši imunski odziv ob morebitni izpostavljenosti. Več

  • IK, STA

    26. 2. 2021  |  Politika

    Janša: »V Sloveniji imamo težave s stanjem demokracije«

    Premier Janez Janša je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo z vabilom, naj komisija oblikuje skupino za ugotavljanje dejstev, ki naj v najkrajšem možnem času obišče Slovenijo in se prepriča o stanju demokracije, vladavine prava, neodvisnosti sodstva in svobode ter pluralnosti medijev pri nas. Več

  • Monika Weiss

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Reševanje ministra P.

    »Je Milan Krek že pojasnil, da se pravne osebe ne morejo okužiti, zato je logično, da so bile gostilne ves čas odprte za podjetja?« Tako je novinar Primož Cirman na twitterju strnil nadaljevanko, ki so jo na temo (ne) obratovanja gostinskih lokalov prejšnji teden uprizarjali odgovorni. Ponujena razlaga bi bila, če bi bila izrečena na kateri od uradnih novinarskih konferenc, povsem enako prepričljiva kot vse uradne razlage, bila pa bi manj žaljiva do javnosti, zlasti do gostincev. Več

  • Luka Volk

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnike

    Tviteraš na pogojni

    Nekoč priljubljen avtomobilistični novinar in urednik Martin Česenj je zadnjih nekaj let širši javnosti znan predvsem po žaljivih in sovražno naravnanih tvitih. V njih je med drugim pozival k postrelitvi beguncev in »naslednikov komunističnih morilcev«, pogosto pa je obračunaval tudi z vsemi drugače mislečimi. Okrajno sodišče v Kopru mu je zdaj zaradi teh zapisov izreklo sodbo, s katero ga je obsodilo na pogojno šestmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Več

  • Luka Volk

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnike

    Begunec, ki pomaga brezdomcem

    Zgodba Mohameda al Buraia je zgodba o človeku, ki je izgubil tako rekoč vse, a mu je kljub temu uspelo ohraniti empatijo do vseh pomoči potrebnih in potisnjenih na rob. Sam pravi, da si želi vračati družbi, ki mu je omogočila varno in mirno življenje, zato deluje kot prostovoljec Rdečega križa pri Kraljih ulice. Tam, kdaj pa tudi na terenu, s prijateljem Tinetom vsak ponedeljek in četrtek brezdomcem zagotavljata osnovno zdravstveno oskrbo, najpogosteje čiščenje in povijanje ran, spet drugič pa se z njimi tudi samo preprosto – pogovarjata. Več

  • N'toko

    N'toko

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Žive meje  Za naročnike

    Doba Karla Erjavca

    Ponedeljek, 15. februarja 2021, se ne bo z ničimer zapisal v zgodovino. Mnogi so že po dveh tednih pozabili na antiklimaktičen zaključek sage o nezaupnici, na koalicijo KUL in nesojenega mandatarja Karla Erjavca. Ko boste brali to kolumno, bo ideja o premieru Erjavcu najbrž le še megleni spomin, neka čudna fantazija, za katero niste povsem prepričani, ali je sploh kdaj bila mišljena resno. »Predsednik vlade Kah’l … ta bi bila hecna!« A naj protijanševska Slovenija še tako hiti pozabljati svoje nerodno epizodo z večnim ministrom, je bila ideja o Erjavcu kot rešitelju države še do 15. februarja mišljena povsem resno. Mediji so ji namenjali tisoče prispevkov, politiki in intelektualci so zanjo zastavljali svoja imena, aktivisti so bili zanjo aretirani in oglobljeni. Tudi sam sem potihem držal pesti zanj. Preden torej preženemo travmo 15. februarja v kolektivno podzavest, se velja še enkrat zazreti vanjo in se vprašati, zakaj smo se znašli v ljubezenskem razmerju s Karlom. Sicer bomo morda kmalu spet v podobni zagati. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Družba  Za naročnike

    »Eno od imen za boljšo ureditev od sedanje je res ekosocializem«

    V ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma se je prejšnji teden začela serija javnih prireditev, na katerih se svetovno znani misleci pogovarjajo o žgočih vprašanjih, povezanih s posledicami brezbrižnosti do podnebne krize. Pogovori v duhu časa potekajo prek spleta in jih bodo enkrat na mesec pripravljali do novembra, vodi in kurira pa jih Marta Peirano, španska novinarka in pisateljica, ki se posveča temam, povezanim z odnosom med tehnologijo in močjo. Serija javnih razprav, imenovana (Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo, se je začela s pogovorom med Peiranovo in enim najpomembnejših avtorjev znanstvenofantastičnih romanov, ameriškim pisateljem Kimom Stanleyjem Robinsonom. New Yorker ga je okronal za »enega najpomembnejših političnih pisateljev, ki danes ustvarjajo v Ameriki«, v reviji L. A. Times Review of Books so zapisali, da je »zadnji veliki utopični vizionar«, The Atlantic pa je njegovo delo opisal kot »zlati standard realističnega, visoko pismenega znanstvenofantastičnega pisanja«. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Pisateljica, ki prevprašuje družbena razmerja moči 

    Med fotografijami, ki so med nedavno zasedbo Avtonomne tovarne Rog preplavile splet, je bila tudi tista, na kateri Vesno Lemaić, pisateljico, aktivistko in sodelavko Roga (rojeno leta 1981), trpajo v marico. Ko so Rog leta 2016 poskusili zrušiti prvič, ji ga je skupaj z ostalimi uporabniki uspelo ubraniti. Tokrat je eden zadnjih branikov alternativne kulture v Ljubljani padel. »Rog smo leta 2016 ubranili tudi zato, ker policija ni stopila na stran zasebnih varnostnih služb. Policisti so takrat ravnali nevtralno. Zdaj pa je bilo vse drugače. Jasno je bilo, da policisti v protiizgredniški opremi delujejo v vnaprej načrtovani akciji. Naših prijav niso upoštevali, njihov edini odgovor so bili ’pepper sprej’ in lisice,« pravi. Vklenili so jo in odpeljali na policijsko postajo, kjer jo je najbolj šokiralo to, da jo je policistka pretipala ob okrvavljeni steni. »Očitno jim ni uspelo sproti pobrisati sledi svojega nasilja.« Več

  • Stanka Prodnik

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Janez s kepo denarja

    Vasko Simoniti je končno prišel na svoj račun, bil je gost voditeljice Norme Brščič na TV3 v oddaji Faktor. Kako je blestel! Oči so mu žarele, naravnost užival je! Končno je imel nasproti sebe osebo, ki je tudi sama uživala v njegovem gostilniškem jeziku, bolj je bil zmerjaški in obscen, bolj je Norma na drugi strani ekrana brstela. No, tokrat res ni rekla nič čez Žide in temnopolte, a saj je imela na pladnju alternativne kulturnike, o katerih sta se hitro strinjala, da jih je treba soditi vsaj tako grdo, kot po navadi Norma sodi geje in lezbijke. No, predhodne rasistične oddaje v režiji Norme Brščič ministra Vaska Simonitija niso zmotile, da ne bi bil njen gost, očitno ga ni zmotilo niti to, da je pred leti kot Norma Korošec tudi njegove najbližje razglašala za izrojene osebke. Pač, Norma je esdeesovcem kul. No, saj jim je bila že takrat, ko je kot »nevladnica« poganjala gonjo proti pripadnikom LGBT. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kolumna  Za naročnike

    Nova stranka?

    Potem ko je nezaupnica Janševi vladi klavrno propadla, je prvotni nesojeni mandatar opozicije Jože P. Damijan prišel na dan z napovedjo nove sredinske stranke. Za Kul je rekel, da lahko nekoliko omili Janševo mrcvarjenje Slovenije, a da je to njegov skrajni domet. Tudi o njegovih kadrih nima dobrega mnenja. Več

  • Staš Zgonik

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Slovenija bi lahko postala pomembna proizvajalka medicinske konoplje

    Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je prejšnji teden na twitterju napovedal ustanovitev posebne ’projektne skupine za področje medicinske konoplje’. Njena naloga naj bi bila pripraviti celovito ureditev tega področja, regulacijo, nadzor in makroekonomske izračune. »Naslednji korak je ureditev pogojev za pridelavo in predelavo konoplje za medicinske namene,« je zapisal Počivalšek in dodal, da je to prednostna naloga stranke SMC in pomembna rešitev za manj razvite regije. »Ureditev pridelave in rabe konoplje v medicinske ter industrijske namene« je tudi ena od točk iz koalicijske pogodbe Janševe vlade. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Dva leva  Za naročnike

    Janša ante portas

    Tako. Janšev avtoritarni krog je počasi sklenjen. Če je bil doslej osredotočen predvsem na notranjo javnost in notranjo politiko, je najprej s čestitko Trumpu in eksplicitnim zaničevanjem Bidna, sedaj pa še z veliko bolj občutljivo in morda celo bolj konsekventno temo, namreč bruhanjem stereotipov in predsodkov do islama, postal vseevropski problem. Seveda Janša ni prvi in ni edini evropski politik, ki stresa antiislamske sentimente, je pa prvi, ki eksplicitno odpira verske boje kot (bodoči) formalni in simbolni reprezentant Evropske unije in njenih vrednot. Dobro. Janša je seveda naša sramota in naša odgovornost. A vse bolj postaja ne le evropska tema, ampak tudi zla podoba združene Evrope; njen drugi obraz. Več

  • Pia Nikolič

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Svet  Za naročnike

    Svoboda ali kralj?

    V Španiji so prejšnji teden zaradi aretacije raperja Pabla Haséla, ki je danes obraz gibanja za svobodo govora, izbruhnili množični protesti. Dvaintridesetletnega rimoklepača s pravim imenom Pablo Rivadulla Duro so aretirali, ker se v ponedeljek ni zglasil v zaporu, kot mu je na podlagi obsodbe iz leta 2018 odredilo sodišče. Obsojen je bil zaradi poveličevanja terorističnih skupin in žaljenja monarhije v svojih pesmih in na družabnih omrežjih. Med hujšimi kršitvami naj bi bili zapisi s twitterja, v katerih je prejšnjega kralja Juana Carlosa I. oklical za mafijskega šefa, španske sodnike primerjal z nacisti in o zdajšnjem kralju Filipu VI. pisal kot o zajedavcu. Sporna naj bi bila tudi besedila pesmi, v katerih naj bi bil izražal podporo skrajnim levičarskim in terorističnim skupinam. S tem naj bi bil podpiral delovanje danes uradno že razpuščene baskovske separatistične organizacije ETA, antifašistične odporniške organizacije za ustanovitev socialistične republike Španije GRAPO in dolgo nedelujočo katalonsko nacionalistično separatistično organizacijo Terra Lliure ter Frakcijo Rdeče armade. Več

  • Tim Bartz, Frank Hornig

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Profesor z železno pestjo

    Uradno sploh še ni zasedel položaja, ko mu je že uspela prava politična mojstrovina. Mario Draghi, novi predsednik italijanske vlade, je pomiril Rim. Več politikov, ki so še pred nekaj tedni neizprosno žalili drug drugega, zdaj složno sedi v njegovi koaliciji narodne enotnosti, od levega roba do desne Lige. Več

  • Lara Paukovič

    25. 2. 2021  |  Politika

    Inštitut premagal vlado 

    V članku, ki bo izšel v jutrišnji Mladini, smo pisali o tem, da je Inštitut 8. marec pred dobrim tednom pričel s 60-dnevnim zbiranjem podpisov za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva v model Ja pomeni ja in da jim manjka le še nekaj deset podpisov do cilja, ki ga potrebujejo, da bo predlog zakona vložen v državni zbor – 5000 podpisov. A le v nekaj urah se je zgodil presenetljiv preobrat. Inštitutu je res uspelo zbrati 5000 overjenih spletnih podpisov (ob tem so elektronski podpisi, ki potrebujejo še overitev na upravni enoti, šele od tam so poslani na naslov inštituta, do njih prihajali z zamikom), vendar jih je prehitela vlada, ki je na seji nenadno določila besedilo predloga novele kazenskega zakonika in ga poslala v državni zbor. To je še toliko bolj nenavadno, ker so imeli na ministrstvu za pravosodje že prej več kot dovolj časa, da bi posodobili zakonodajo na tem področju – Inštitut 8. marec že vsaj dve leti opozarja, da je trenutna zakonodaja neustrezna in ravno zaradi neodzivnosti ministrstva so se odločili sami vzeti zadevo v svoje roke. Več

  • Izak Košir

    25. 2. 2021  |  Politika

    Strankarska tiskovna agencija

    Ena od agend aktualne Janševe vlade je, da si skuša podrediti javne medije, kot sta Slovenska tiskovna agencija (STA) in RTV Slovenija. Ker ji prevzem prve zaenkrat ni uspel, je krog največje vladne stranke SDS pred nekaj dnevi ustanovil svojo tiskovno agencijo. Poimenovali so jo Nacionalna tiskovna agencija (NTA), kar se sicer sliši legitimno, a v resnici ne gre za državno institucijo, na kar namiguje prva beseda v imenu, temveč za zasebni projekt Aleša Ernecla. Slednji, ki se pri NTA podpisuje kot glavni urednik, je član SDS in kolumnist prav tako strankarskega spletnega portala Nova24TV. Na spletni strani NTA je zapisal, gre za medijski projekt, ki si je za dolgoročni cilj zadal "ne samo zamenjati ugrabljeno STA, temveč postati nacionalna tiskovna agencija globalnih razsežnosti", za slogan svojega agencije pa je izbral besede "neodvisnost, nepristranskost, transparentnost." Več

  • Uredništvo

    25. 2. 2021  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: STRAHOVLADA

    Jutri izide nova Mladina! Tokratno naslovnico sta ustvarila Borut Krajnc (fotografija) in Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje), avtor skulpture ni znan. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od 26. februarja dalje, si lahko preberete več o samovoljnih potezav predsednika vlade Janeza Janše ter o načrtu množičnega sankcioniranja protestnikov in odpuščanja kritičnih strokovnjakov. Priskrbite si svoj izvod nove Mladinine številke! #Mladina8 Več

  • Luka Volk

    25. 2. 2021  |  Politika

    Junak ameriške desnice, ki ga je Janša ob smrti oklical za velikega borca za resnico in svobodo

    V 71. letu starosti je za posledicami pljučnega raka umrl Rush Limbaugh – razvpiti radijski voditelj, ki je v zadnjih treh desetletjih odigral ključno vlogo pri polariziranju ameriške družbe in posredno pomagal ustoličiti Trumpa. Tega se je nekdanji ameriški predsednik dobro zavedal, zato mu je pred iztekom mandata podelil predsedniško medaljo svobode; ta velja za najvišje civilno odlikovanje, namenjeno osebnostim, ki so bistveno prispevale k nacionalni varnosti, svetovnemu miru ali kulturi. Zato bi bilo torej smiselno pogledati, kdo je pravzaprav bil Rush Limbaugh – človek, ki ga je ob smrti Janez Janša oklical za »velikega borca za resnico in svobodo« – in kaj lahko štejemo med njegove dosežke, zaradi katerih je postal ikona ameriškega, če ne kar svetovnega konservatizma. Več

  • Uredništvo

    25. 2. 2021  |  Politika

    »Zlobna dejanja Urbanije spravljajo zaposlene in njihove družine v skrajno negotov položaj«

    Ob vnovičnem poskusu discipliniranja Slovenske tiskovne agencije (STA), direktorja Bojana Veselinoviča in predvsem novinarjev, zaposlenih na STA, se je zdaj javno odzvala tudi anonimna večina kolektiva. V javnem pismu so zapisali, da so zgroženi, da nek državni uradnik (Uroš Urbanija, direktor vladnega urada za komuniciranje RS), ki svojo plačo prejema iz državnega proračuna, torej je plačan z davkoplačevalskim denarjem, tako dušebrižniško govori o plačah zaposlenih na STA, hkrati pa samovoljno ustavi financiranje agencije in vse zaposlene brezsramno še drugič potisne v položaj, ko ne vedo, ali bodo čez dva meseca sploh še prejeli plačo in bili sposobni odplačevati svoje osnovne življenjske obveznosti. Več