Grega Repovž

25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Uvodnik

Uvodnik / Peti otrok

Janez Janša in Borut Pahor sta zadnja slovenska aktivna politika, ki sta v prejšnjem režimu v Komunistični partiji Slovenije (KPS) dejansko imela službo, plačo in vsak po nekaj partijskih funkcij. Janša je letos moral zapustiti položaj predsednika vlade, potem ko so volivci odločno zavrnili njegovo politiko, Borut Pahor pa bo funkcijo predsednika novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar prepustil dan pred letošnjim božičem.

Vladni zakoni imajo podporo

Pred referendumsko nedeljo je agencija Ninamedia 21. in 22. novembra izvedla javnomnenjsko anketo, da bi preverila razpoloženje volivcev in njihovo namero, da se udeležijo referenduma. Na eni strani so uporabljali klasično telefonsko metodo, hkrati pa izvedli tudi spletno anketiranje, da bi tako dosegli tudi volivce, ki so telefonsko težje dosegljivi. Vzorec je bil še malo večji kot običajno, saj je v anketi sodelovalo 1127 anketirancev.

Referendum o RTV / Za normalnost

Po vsem svetu Božička opisujejo kot belobrado in rdečelično dobrodušno starino z mogočnim trebuhom, ki brezglavo frči po zraku v saneh na jelenji pogon in vdira skozi dimnike, da angelskim otročičem razdeli najnovejše nintende, tačke na patrulji in pujse pepe ali pa na računalnik čudežno naloži nov komplet skinov za Fortnite. Le v Sloveniji smo izjema – pri nas je Božiček naočaljeni in okravateni birokrat strogega pogleda in redkih las, za nameček pa še partijec. Gre seveda za že dolgo pokojnega nekdanjega predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jožeta Smoleta, ki je leta 1986 kot prvi med vodilnimi politiki v rajnki Jugi slovenskemu delovnemu ljudstvu javno voščil vesel božič. Nič takega, nič velikega, samo ti dve besedi – toda podalpski narod je bil po 41 letih čakanja tako vesel nepričakovanega darila, da si je Smoleta za vekomaj zapomnil kot Božička.

Nika Kovač / »Če izgubimo javni medij, je to prvi korak do nove zmage Janeza Janše«

Pogovor z Niko Kovač je potekal natančno teden dni pred referendumsko nedeljo, v nekem ljubljanskem lokalu ob jutranji kavi. Nika Kovač je zelo zasedena, skupaj z Inštitutom in prostovoljci koordinira kampanjo, v kateri volivce prepričujejo, da je treba ubraniti javno RTV. Veliko je stvari, obiskovanje krajev, prepričevanje volivcev, tiskanje letakov, takšna kampanja se dela 20 ur na dan. Po svoje je paradoksalno, da vladni zakon brani civilna družba, koalicijske stranke v kampanji resno ne sodelujejo, a to je na neki način prav. Javno televizijo lahko obrani le javnost in ne politika. Vsak volilni rezultat je težko napovedati, še posebno referendumskega.

Solastniki podjetja, ki ga je ustanovil urednik Odmevov, Logarju pomagali pri volilni kampanji

Podjetje Performans je »komunikacijsko podjetje mlajše generacije izkušenih posameznikov,« ki bodo pri svojem delu »ključno zaznamovali slovensko medijsko krajino prihodnosti,« piše na njegovi spletni strani. Zapisano drži. Dva od štirih lastnikov podjetja sta v zadnjih mesecih sodelovala in pomagala pri politični kampanji Anžeta Logarja, glavni ustanovitelj podjetja pa je po novem urednik Odmevov na RTV Slovenija.

Diskriminatorni plakati v predvolilni kampanji Aleša Primca

Za položaj ljubljanskega župana se je v nedeljo potegoval tudi predsednik zunajparlamentarne stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc. V sklopu njegove predvolilne kampanje so bili po mestu obešeni tudi plakati, ki so z napisi »Proti LGBTQIA » in »Proti LGBTQIA+ posvojitvam otrok« izražali odkrito homofobijo in sovražno nastrojenost. Je tako diskriminatoren napis lahko del javnega oglasa, sploh takšnega, ki predstavlja kandidata za župana?

Kako smo volili?

Najprej zapišimo najočitnejše: po prvem krogu lokalnih volitev so župani znani v 165 občinah, v 47 občinah pa se bodo morali volivci na glasovanje spet odpraviti prihodnji mesec. Zmagovalci županskih volitev so bili že vnaprej znani v približno četrtini občin, saj tamkajšnji kandidati niso imeli izzivalca. Volilna udeležba je bila nizka, prvega kroga volitev se je udeležilo le nekaj več kot 47 odstotkov volilnih upravičencev – nižja volilna udeležba je bila zgolj leta 2014. Najnižja volilna udeležba v občinah, kjer so volivci imeli na izbiro več kandidatov, je bila na Jesenicah. Tam je prišlo glasovat zgolj nekaj več kot 35 odstotkov volilnih upravičencev. Precej nizko na seznamu se je znašla tudi mestna občina Ljubljana, tam se je na volišča odpravilo 40 odstotkov volilnih upravičencev, pet odstotkov manj kot pred štirimi leti. Župana je v prvem krogu dobila polovica mestnih občin – Ljubljana, Koper, Novo mesto, Slovenj Gradec, Velenje in Ptuj. Večjih presenečenj ni bilo.

Zakaj je bilo v Ljubljani oddanih izrazito malo preferenčnih glasov?

Podobno kot na volitvah v evropski parlament tudi na lokalnih volitvah zakon volivcem omogoča, da na glasovnici pri listi, za katero glasujejo, označijo kandidata, ki mu dajejo pri izvolitvi prednost pred drugimi. Vendar se preferenčni glasovi upoštevajo le, če jih je oddanih dovolj. Oddati ga mora najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za listo, hkrati pa mora število glasov, ki jih prejme kandidat, presegati deset odstotkov oddanih glasov za listo. Zgolj v tem primeru so lahko kandidati, ki so dobili največ prednostnih glasov, izvoljeni mimo vnaprej določenega vrstnega reda.

TV komentar / Dnevi trpljenja pod Luko Svetino

Luka Svetina še zdaleč ni najslabše, kar se je zgodilo pod vladavino Janeza Janše in njegovega poročnika za izvedbo Uroša Urbanije na RTV Slovenija. Čeprav seveda prste srbi, da bi temu mlečnozobemu in novinarsko popolnoma neprofesionalnemu novinarju pretresli vse kosti, iz njega veje neka dobrohotnost – pač ta mladenič si samo želi biti novinar, želi si biti na ekranu, verjetno si že od malih nog želi nastopati pred kamero, verjetno je – saj ni edini – doma za svojo pisalno mizico v odsev v oknu odvodil že mnogo poročil. To njegovo željo so v SDS tako lepo opazili ter ga seveda zlorabili in mu podelili vodenje Odmevov. Zlorabili? Seveda. Pač to je najhuje: v resnici zlorabljajo te ljudi.

Dobro jutro, Slovenija! / V nedeljo bodi zelo ZA 

Spomnite se komedije Dobro jutro, Vietnam: Robin Williams igra radijskega didžeja, ki v Vietnamu prevzame vodenje šova na vojaški radijski postaji – duhovit je, izjemno zabaven, luciden, poskočen, nadarjen, mojster tega posla. Vojaki so nori nanj. Toda njegov nadrejeni, poročnik Hauk, šef te radijske postaje, njegovega humorja – in njegove priljubljenosti – ne prenaša, zato sklene, da mu bo kar sam pokazal, kako se to počne. In res – šov vodi kar sam. Na duhamoren, mučen, okoren, nenadarjen, amaterski način. Mučno in klečeplazno. Tip deluje, kot bi rekli Američani, cringey. Natanko tako pa izgleda nacionalka, ki jo vodijo kadri, ki jih je poslala SDS. Krindž!

Vlado Miheljak

25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Janšizem je stanje duha

Kdo je torej zmagovalec lokalnih volitev? Seveda SDS. To se je vedelo že vnaprej. Janša vedno zmaga. Tudi ko izgubi. Vsak, še tako boleč in ponižujoč poraz predstavi kot zmago. Tako je bilo tudi ob zgodovinskem porazu aprila letos. In ko je Nataša Pirc Musar – ne sicer triumfalno, a vendarle prepričljivo – premagala Logarja, čeprav se je ta na vse kriplje trudil prikriti izvor in pripadnost, Janša ni zmogel rutinske čestitke zmagovalki, ampak jo je degradiral s pripisanim pričakovanjem, da se bo opravičila za laži, ki jih je menda izrekla o SDS (!?). In če bi pri Logarju bilo vsaj malo verodostojnosti v drži, ki jo je volivcem prodajal med kampanjo, bi se na tak eksces svojega vodje moral odzvati. No, vsekakor pa se je odzval na katastrofalne izide lokalnih volitev v Ljubljani. Odstopil je s položaja vodje ljubljanske SDS. Seveda je to ob drugih dvoumnih izjavah dodatno zbudilo špekulacije o resničnih namerah in motivih člana stranke, ki ta čas nagovori prepričljivo več volivk in volivcev kot njegov šef. Kar je za Janšo gotovo grenko spoznanje. Resda lokalne volitve ne odražajo v celoti trenutnih razmerij sil na državni ravni. Pač, lokalne volitve niso enovita zgodba, ampak so mozaik, sestavljen iz 212 manjših ali večjih koščkov.

Poveličevanje nacizma

Sosednja Avstrija namerava zaostriti zakonodajo, ki prepoveduje rabo nacističnih simbolov. Nekateri so, podobno kot v Nemčiji, prepovedani že od konca druge svetovne vojne, med njimi recimo nacistični pozdrav, z novim predlogom pa bi se prepoved še razširila. Prepovedana bi bila vsakršna trivializacija holokavsta, pa tudi posest nacističnih spominkov.

Padla še ena ovadba, ki jo je zoper Muženiča zahtevala SDS

Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič ima na hrbtu že dolga leta tarčo, puščice vanjo pa streljajo predvsem iz SDS in njenega vplivnega kroga. Ena izmed teh je bila izstreljena v obliki kazenske ovadbe zaradi domnevnega oškodovanja evropskih sredstev, vložil pa jo je kar nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki ga je na to mesto imenovala vlada Janeza Janše. Evropsko tožilstvo je zdaj ovadbo zavrglo.

Karneval neumnosti se izteka

Ta konec tedna bomo na pobudo SDS potrošili šest milijonov evrov za referendume o treh zakonih. V središču javne razprave je reforma RTV. O tem vprašanju je po desetih ali 15 letih razprave javnost verjetno že odlično poučena. Drugi referendum, to je vprašanje, ali naj volivci dovolijo koaliciji pod vodstvom Roberta Goloba povečati število ministrstev, meji na črni humor. Ker če koga v SDS resnično skrbi javna poraba, lahko izračuna, da so sami s koronskimi dodatki razdelili toliko evrov, da bi z njimi zagotovili plače 4000 ministrom za štiri leta. Tretji referendum, referendum o dolgotrajni oskrbi, pa v tej kampanji verjetno nastopa le zaradi rekla, da so vse dobre stvari tri. Je vprašanje, o katerem pobudniki in volivci še najmanj vedo.

Zakon o RTV ni protiustaven …

»Tudi če zakon podpre večina, ki bo prišla na referendum, ne bo prav nobene škode. Zakon, tak, kot je, namreč ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice,« je prejšnji teden v časniku Finance o novem zakonu o RTV Slovenija zapisal dr. Matej Avbelj.