Zlagane solze / Manipulacije, zavajanje in laži

Pred dnevi je javna RTV v oddaji Tarča predvajala na skrivaj narejene posnetke baterijske reje kokoši nesnic, na katerih oskubene in oguljene kokoši, nagnetene druga ob drugi v kovinskih kletkah, na kadavrih poginulih kokoši nesejo jajca, v enem izmed kotov pa je ležal tudi kadaver glodavca. Razburjenje je bilo kar precejšnje. Kako se to ne spodobi, kako je to pod vsako kritiko, kako je to v nasprotju s predpisi, kako je nehumano do živali, kako pomeni tudi tveganje za varno hrano in zdravje ljudi, kako bodo pristojni nemudoma ukrepali, da se ekscesno stanje uredi … Tako so v studiu razočarano ugotavljali in zagotavljali predstavniki pristojnih in s tem odgovornih institucij in organizacij. A pri tem niso bili iskreni.

»Janši z nenehnim proizvajanjem škandalov uspeva ostati središče političnega prostora«

Svet postaja vse bolj nevaren in nepredvidljiv. »Soočamo se s podnebno krizo, ekspanzionizem postaja norma, mednarodne odnose pa krojijo ljudje brez volje za preprečevanje strateških kriz,« opozarja sociolog dr. Gorazd Kovačič, predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času, ko bi najbolj potrebovali modre politike, prevladuje argument moči nad močjo argumenta. Politično prizorišče obvladujejo ekscesi in avtoritarni voditelji, kot sta Donald Trump in Vladimir Putin, pri čemer takšnim politikam dodaten zagon dajejo vplivni plutokrati. Med njimi je tudi najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki bi lahko postal del nove Trumpove administracije, hkrati pa že deluje kot mecen skrajne desnice v Evropi.

Donald Trump ni eksces, temveč produkt bogate ameriške fašistične tradicije

Donald Trump je napovedal zavzetje Grenlandije, Panamskega prekopa in Kanade. Verjetno ga je poklical Vladimir Putin in mu rekel: Ne teži mi, ker osvajam in si priključujem tuja ozemlja – daj še ti!

Štirideset centov več za liter bencina?

Tik bred božičnimi prazniki je predsednik češke vlade Petr Fiala naredil obrat za sto osemdeset stopinj. Pred tremi leti je kot premier države, ki je predsedovala svetu Evropske unije, Ursuli von der Leyen še pomagal pri sprejemanju evropskega dogovora o trgovanju z emisijskimi kuponi tudi za zgradbe in promet, kar je eden ključnih elementov zelenega dogovora. Z njim naj bi se Evropa prebila na čelo boja proti segrevanju planeta, so od navdušenja prekipevali njegovi sodelavci.

Dvoživke v novinarstvu

Vlada se je resno lotila ene največjih anomalij v slovenskem zdravstvu – problema »dvoživk«, zdravnikov, zaposlenih v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki hkrati služijo dodaten denar s honorarnim delom pri zasebnikih, pri tem pa avtomatično nastaja konflikt med osebnimi, podjetniškimi in javnimi interesi vseh vpletenih. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi to prakso omejila, bo po obravnavi v vladi zdaj romala v parlamentarno proceduro.

N'toko

17. 1. 2025  |  Mladina 3  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Tukaj govorimo slovensko

Ljubljanski poslovalnici Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je uspelo nekaj izjemnega. Ob vse številnejših tujih delavcih, ki uradnike obremenjujejo z urejanjem zagonetne dokumentacije, se je vodstvo poslovalnice reševanja tega izziva lotilo res inovativno: natisnilo je napis »We only communicate in Slovenian language« in ga obesilo pri vhodu. Tujci so tako odslovljeni že pri vratih in nikomur se ni treba ukvarjati z njihovimi vlogami, vprašanji in težavami. V zagovor tej rešitvi so na Mladinino novinarsko vprašanje odgovorili, da je zavod pač »dolžan v upravnih postopkih, ki jih izvaja, poslovati skladno z zakonodajo in poslovati v slovenskem jeziku ter jeziku narodnih skupnosti«, in dodali, da je »uradni jezik v Sloveniji slovenščina«. Genialno! Seveda vsak delavec, ki je kdaj delal za blagajno ali šankom, pozna strategije, kako se rešiti napornih strank – izgovoriš se, da ne moreš stornirati računa, ker se je ravnokar sesul sistem, ali pa rečeš, da bo naročilo prevzel sodelavec, ker se ravno končuje tvoja izmena … A v nobeni službi še nisem videl možnosti, da bi zoprno stranko odslovil, ker moraš varovati ustavo in narodno identiteto Republike Slovenije.

Tajkuni, ki so prepričani, da bodo zamenjali Boga

Ko se Mumbaj prebudi, se prebudi kapitalizem – prižgejo ga milijoni, ki jih je strah to imenovati dom. Med njimi so tudi Parvati (Chhaya Kadam), Prabha (Kani Kusruti) in Anu (Divya Prabha), medicinske sestre v eni izmed bolnišnic. V Mumbaju je brezmejna gneča, zdi se, kot da tam živijo vsi ljudje tega sveta, toda Parvati, Prabha in Anu – nevidne proletarke, rešiteljice socialne države – so samske. Prva je vdova, mož druge je takoj po aranžirani poroki stegnil v Nemčijo (in izginil brez sledu), tretja pa dejta, a z muslimanom (Hridhu Haroon), tako da mora to – v deželi, ki jo je avtokratski, fašistoidni premier Narendra Modi nacionalistično razslojil in preuredil – prikrivati. Mesto ti pomaga pozabiti na ljubezen, slišimo. Tu čas mineva hitreje – navadiš se na minljivost. In tisto, kar ostane od ljubezni, požre svetloba telefona.

Grega Repovž

17. 1. 2025  |  Mladina 3  |  Uvodnik

Uvodnik / Ne more se dobro končati

Slovenija ni najbolj skorumpirana država. Slovenija tudi nima najslabše javne uprave niti vlade. Slovenija tudi nima najdaljših čakalnih dob v zdravstvu in njeno zdravstvo ni pred kolapsom. Slovenski domovi upokojencev niso hiralnice in navkljub praznim posteljam zaradi pomanjkanja delovne sile je dostopnost primerjalno z drugimi državami še vedno razmeroma dobra. Slovenija še zdaleč nima visokih davkov, ko gre za premoženje, je med državami na svetu z najnižjimi davki. Slovensko šolstvo je za starše eno najcenejših v Evropi, pa čeprav se vsi neizmerno pritožujejo. Slovenska elektrika dejansko ni draga glede na ostalo Evropo, ves čas jo država zelo subvencionira, tudi po dvigu omrežnin za večino podjetij je med desetimi najbolj ugodnimi v Evropi.

Fizični obračun med učiteljico in učencem

Ponedeljek, 16. decembra, na Osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju ni bil čisto navaden dan. Vsaj ne, če prisluhnemo besedam Saše Šabič, mame desetletnega tretješolca: »Ko bi moj sin moral na kosilo, okoli ene ure, je učiteljica stopila k njemu in mu rekla, naj ji pokaže puf [elektronsko cigareto, op. p.], in ji ga je tudi pokazal. Ona pa mu ga je vzela, sina pri tem vrgla ob tla in ga brcnila.« Mama je sicer dogodek, s priloženim zdravniškim dokazilom, prijavila na policiji.

Diskriminacija parov brez otrok?

V Sloveniji po zapustniku dedujejo zakonec oziroma zunajzakonski partner in potomci, torej otroci. Če pa gre za zakonski ali zunajzakonski par brez otrok, se stvari zapletejo – četrtina parovega skupnega premoženja gre staršem umrlega oziroma še pogosteje njegovim bratom in sestram ter nečakom in nečakinjam. Ljudem torej, ki jih s preživelim zakoncem pogosto ne veže nič, ki jih večinoma niti ne pozna ali pa so z njim celo v sporu. Enako najpogosteje velja celo za umrlega, saj ga neredko z zakonitimi dediči ne veže nič, razen bolj ali manj bližnje krvno sorodstvo. Vdove in vdovci iz parov brez otrok morajo zgolj zato, ker otrok nimajo, premoženje deliti z drugimi ljudmi, pogosto s popolnimi tujci. Mar ni to diskriminacija takšnih parov?

Dušenje Airbnbja

Italijanska prestolnica se pripravlja na povečan obisk turistov; pričakuje ga zaradi vatikanskega jubilejnega leta 2025 in zimskih olimpijskih iger v Cortini leto kasneje. V tem času bi lahko po nekaterih ocenah Italijo obiskalo približno 35 milijonov ljudi. Da bi ob navalu turistov zmanjšali možnost kriminalnih ali terorističnih dejanj, je italijanska vlada sprejela zakon, s katerim je prepovedala samostojne prijave v turistične namestitve, ki se oddajajo prek platform, kot sta Airbnb in Booking.

Optična iluzija

Predsednik uprave družbe Meta Mark Zuckerberg je pokleknil pred novim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, se navdihnil pri samooklicanem »absolutistu svobodnega govora«, najbogatejšem Zemljanu Elonu Musku, in v rahlo obupanem poskusu ohranjanja relevantnosti Facebooka napovedal, da bo s platform korporacije Meta odstranil cenzorske mehanizme. Facebook naj bi se tako transformiral v neregulirano igrišče političnih razprav, v obljubljeno deželo svobodnega govora – nekoč liberalnega ideala, ki se je v zadnjih letih počasi in vztrajno preoblikoval v domeno konservativcev. Meta bo s to potezo na svojih omrežjih Facebook in Instagram sprožila nov val razcveta sovražnega govora in lažnih novic, saj bo obenem upokojila tudi programe za preverjanje dejstev.