• Kdo bo pogrešal Boruta Pahorja? 

    Marko Crnkovič, redni kolumnist in sodelavec Večera, je globoko pretresen ob Pahorjevem slovesu. Kaj bo z nami, ko ga več ne bo? Cela dva mandata smo ga lahko občudovali, toda vsega lepega je enkrat konec, njegov idol odhaja s položaja in po desetih letih bolj ali manj skrite evforije prihaja faza pogrešanja: »Žal mi bo za njim. Pogrešal ga bom. Nataša Pirc Musar se mi zdi slaba tolažba za to, da ga ne bo več.«

  • STA

    5. 12. 2022  |  Politika

    Drugi krog županskih volitev / Arsenovič ostaja, Šrot odhaja

    Nedeljski drugi krog lokalnih volitev je prinesel župana še v 47 občinah, od tega šestih mestnih. V slednjih sta slavila dva aktualna župana mestnih občin, med drugim je stolček uspelo obdržati mariborskemu županu Saši Arsenoviču. Največje presenečenje pa je drugi krog prinesel v Celju, kjer se s čela občine po 24 letih poslavlja Bojan Šrot.

  • Uredništvo

    5. 12. 2022  |  Politika

    »Politika SDS s primerljivimi konservativnimi strankami v Evropi nima nič skupnega«

    "SDS je uspelo radikalizirati volilno telo, ki sicer voli za desne in desnosredinske stranke, hkrati pa se ji je uspelo uveljaviti kot edini varuh tega pola. Temu se je, tudi na svojo škodo, priklonila RKC. NSi torej čaka zelo težka naloga, kako volivce, ki so iz zmernega tabora presedlali v radikalnega, prepričati, da politika SDS s primerljivimi konservativnimi strankami v Evropi nima nič skupnega. NSi je torej stopila na pot, ki ne bo lahka in ki bo trajala več let, da bo dala prve (pozitivne) učinke. Sploh ob dejstvu, da bo v prihodnjih dneh, tednih in mesecih tarča grobosti in podlosti, kakršnim je že dolgo časa priča predvsem civilna družba, da o zlivanju golid gnojnice na medije, ki si jih SDS ni uspelo podrediti, sploh ne govorimo."

  • Uredništvo

    5. 12. 2022  |  Družba

    »Nasilni moški imajo v osnovi nekaj skupnega – zelo močne tradicionalne vrednote«

    "Ko sem preučevala osebne značilnosti povzročiteljev nasilja, se je zelo jasno pokazalo, da so sicer v ozadju tudi individualni dejavniki, ki lahko vplivajo na potenciranje občutkov frustracije, kot so izguba službe, delno alkoholizem, nezadovoljna pozicija s seboj, a ti dejavniki se ne izkažejo za neposredne vzroke za femicid. Ključno je, da imajo ti moški v osnovi nekaj skupnega – zelo močne tradicionalne vrednote. To je temeljna podlaga za nasilje v zasebni sferi. Ti moški sebe razumejo kot glavo družine in dominantne, do partnerke imajo nadvse podcenjujoč odnos, jemljejo jo kot manjvredno, sebe pa kot nekoga, ki je center odnosa in se mu mora vse prilagoditi."

  • STA

    5. 12. 2022  |  Politika

    Janša bi glasove štel še enkrat

    V Središču ob Dravi je drugi krog lokalnih volitev zaznamoval tesen izid. Po delnih neuradnih izidih je razlika med kandidatoma le en glas. Aktualnega župana Jurija Borka je podprlo 577 volivcev oziroma 49,96 odstotka volivcev, njegovemu protikandidatu Toniju Jelovici pa je glas zaupalo 578 oz. 50,04 odstotka volivcev.

  • Peter Petrovčič

    2. 12. 2022  |  Politika

    Ministrica Bobnar odhaja?

    Če bi še nedavno spraševali, kateri ministrici ali ministru se maje stolček, ker ne izpolnjuje predvolilnih obljub – še posebej tistih o prelomu z nezakonitimi praksami prejšnje vlade, očiščenju sistema in ponovni vzpostavitvi vladavine prava – potem bi res čisto nazadnje pomislili na ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar. Nenazadnje je bila nedavno interpelirana s strani opozicije prav zato, ker (tudi) na področju migracij zagovarja strogo spoštovanje domače in mednarodne zakonodaje in s tem človekovih pravic. A kljub temu se zdi, da je prihodnost Tatjane Bobnar negotova.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Uvodnik

    Uvodnik / Kriminal na RTV Slovenija, III.

    Dan po referendumu, na katerem je spremenjeni zakon o RTV, ki ga je napisala civilna družba, sprejela pa vladajoča koalicija, dobil dvotretjinsko podporo volivcev, je ekipa Janeza Janše pod vodstvom Andreja Graha Whatmougha in Uroša Urbanije nadaljevala nadlegovanje tam zaposlenih. Že zjutraj se je začelo, kot da se dan prej ni zgodilo nič. Gre za brutalno nadlegovanje in šikaniranje, kakršnih v Sloveniji še nismo videli – in vse to se dogaja na očeh javnosti in inšpekcije.

  • Stanka Prodnik

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Ko končno pride klinični psiholog na TV Slovenija

    Čeprav gre za medijsko priljubljeno zgodbo, jo ponovimo: Obveščevalca japonske vojske Hiruja Onodo so leta 1944 z ukazom, da se ne sme nikoli vdati, poslali v džunglo na otoku Lubang na severozahodu Filipinov. Tam je skupaj s še tremi vojaki ostal do leta 1974 – brez stika s civilizacijo. Ko je srečal nekega znanstvenika, ki je raziskoval filipinsko džunglo, mu je ta povedal, da je bilo vojne že zdavnaj konec. Onoda je v 20 letih v džungli ubil 30 »sovražnikov«, ljudi, ki niso vedeli, da je tam neki japonski gverilec, ki je še vedno sredi druge svetovne vojne, on pa tudi ni vedel, kdo so ti v kmete zamaskirani sovražni vojaki.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Danijel Bešič Loredan / »Čez leto dni bodo meje med javnim in zasebnim zdravstvom jasno zarisane«

    Na pogovor z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom smo se pripravili ofenzivno: Zakaj ne želi omejiti popoldanskega dela zdravnikov, tako imenovanih dvoživk med zdravniki? Zakaj se upira ukinitvi dopolnilnega zavarovanja kljub koalicijski pogodbi? Zakaj ne želi jasneje ločiti javnega zdravstvenega sistema od zasebnega? A nas je minister presenetil. Dopolnilno zavarovanje bo reformirano v roku leta dni, pravi, prav tako tudi popoldansko delo zdravnikov: čez leto dni naj bi bila tudi ločnica med javnim in zasebnim jasneje zarisana. Podrobnosti o tem minister sicer še ne želi razkriti, a iz njegovih odgovorov smo lahko razbrali, da bodo zdravniški popoldanski sp-ji prepovedani in da bodo lahko zdravniki delali le tam, kjer so zaposleni. Kar recimo pomeni, da bodo morali tudi zasebniki za njih plačevati dopuste, pa delovno dobo … Vse to so sicer obljube, je pa sedaj znan datum, ko bomo lahko prvi sveženj obljub preverili: to je 31. marec 2023.

  • Grega Repovž

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Čas je, da veteran odide

    Le dan po referendumu, na katerem sta SDS in Janeza Janša doživela poraz, saj so volivci podprli vse tri vladne predloge zakonov, se je sestal izvršilni odbor Nove Slovenije in se ogradil od prihodnjega sodelovanja z Janezom Janšo. Na izvršilnem odboru so sprejeli sklep, da v vlado, ki jo bo vodil Janez Janša, ne gredo več. Kot je razložil Tonin, naj bi bil Janša tisti, ki onemogoča desnosredinsko politiko, da bi ta lahko v prihodnosti še vodila državo, saj ljudje v Sloveniji ne odločajo o vsebini, ampak se odločajo za Janeza Janšo ali proti njemu. Tonin je ob tem posebej izpostavil, da za Novo Slovenijo ni problem sama stranka SDS, tudi v vladi naj bi dobro sodelovali, delo vlade, ki je sicer dobila nezaupnico na aprilskih volitvah, pa je ocenil kot zelo dobro in učinkovito. Tonin je ob tem večkrat ponovil, da je čas, da politični veteran (torej Janša, op. p) zapusti politiko.

  • Grega Repovž

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Golobova vlada / Zavezujoča zmaga

    V Sloveniji imamo v tem trenutku tri izrazito močne, zgodovinsko sicer mlade organizacije civilne družbe: Inštitut 8. marec, Pravno mrežo za varstvo demokracije in Glas ljudstva. Danes vsi Slovenci vedo, kako se imenuje nova vladajoča stranka pod vodstvom Roberta Goloba, vedo pa tudi za te tri organizacije. Tako močna je bila namreč njihova vloga pri ponovnem vzpostavljanju demokratičnih standardov v Sloveniji. A pred jesenskimi volitvami in referendumskim dnevom so se vse znašle v nehvaležni situaciji: zaradi višjih ciljev, torej normalizacije družbe po populistični oblasti skrajno desne SDS in njenega vodje Janeza Janše, so v vseh treh organizacijah morali odločiti, da bodo morda nekoliko nežneje obravnavali vlado Roberta Goloba. Ker so tako velevale razmere, zlasti reševanje RTV Slovenija iz rok SDS, so bili v kritiki, zlasti javni, previdni.

  • Luka Volk

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Kako ostati radikalen v normalni družbi?

    Progresivna civilna družba je danes verjetno močnejša, kot je bila kdaj prej v samostojni Sloveniji. Primerljivo močna je celo s političnimi strankami, kar dokazuje tudi zadnji referendum o zakonu o javni radioteleviziji, da o neverjetnem uspehu na lanskem referendumu o vodah ne govorimo. Za to se ima nekako zahvaliti prav prejšnji vladi z Janezom Janšo na čelu. Bo zdaj, ko je Janši z referendumom zadala še zadnji udarec v tako imenovanem super volilnem letu, ko sta Janša in SDS praktično razorožena, usmerila pogled v trenutno oblast? Vprašanje, s katerim je torej soočena, je preprosto: kako naj ostane radikalna tudi zdaj, ko je na oblasti liberalna vlada, družbene in politične razmere pa so bistveno manj turbulentne?

  • Uredništvo

    4. 12. 2022  |  Politika

    »Ljudje so dojeli, kako zelo nenačelna sta Janša in njegova SDS«

    "Poreferendumska Slovenija je v hladnem novembru videti kot po poletno toplem anticiklonu. Sladko je bilo razglasiti zmago, toda večina 'političnih zmagovalcev' niti javnosti niti sebi ni odgovorila na vprašanje, kdo je v resnici zmagal. Zaradi tretje serije porazov v nizu volitev in referendumov pa je letalonosilko SDS v jatah začela zapuščati NSi."

  • Uredništvo

    4. 12. 2022  |  Politika

    »Tonin in NSi se distancirata zgolj od političnega lika Janše«

    "Napoved prvaka Nove Slovenije (NSi) Mateja Tonina, da njegova stranka ne bo več sodelovala v vladah, ki jih bo vodil Janez Janša, je treba vzeti z največjo možno rezervo. Prvič zato, ker je ta ista NSi pod neko drugo predsednico nedavno zatrjevala enako, pa potem ravnala povsem nasprotno; drugič, ker so enako 'distanco' do Janše nedavno zavzemali tudi zdaj na srečo že pozabljeni voditelji drugih strank in ravnali potem povsem drugače; in tretjič, ker se Tonin in NSi s to odločitvijo v ničemer ne distancirata od Janševe dosedanje politike – recimo ji janšizem – ampak zgolj od političnega lika Janše, ki po njihovi sodbi preveč polarizira Slovenijo in s tem zmerni desnici onemogoča preboj ali obstanek na oblasti."

  • STA

    2. 12. 2022  |  Politika

    Srečanje / Golob in Orban na kosilu v Mariboru

    Predsednik vlade Robert Golob in madžarski premier Viktor Orban sta se po skupnem kosilu v Mariboru popoldne v Cirkovcah udeležila slovesnosti ob zaključku gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince. Projekt 2x400-kilovoltnega daljnovoda je bil zaključen junija, stal je okoli 160 milijonov evrov, od tega je bilo na voljo 48 milijonov evropskega denarja.

  • Uredništvo

    3. 12. 2022  |  Politika

    Dva luzerja, ki sta hotela izpasti junaka

    "Nacionalka se ni nič spraševala, ker ji je bilo vse jasno. Referendum so dobili. Se zahvaljevali tistim, ki so glasovali proti, in 24 ur po fiasku v studiu gostili Mateja Tonina in Marka Balažica. Dva poraženca. NSi in SLS so pobrali s smetišča zgodovine. Dva luzerja, ki sta hotela izpasti junaka. Tonin je celo kazal s prstom proti Janezu Janši in mu za naprej odrekal lojalnost."

  • Uredništvo

    2. 12. 2022  |  Družba

    Marko Filli / »Vido Petrovčič sem opozoril na netočnosti in neresnice«

    "Urednici in voditeljici niza oddaj o RTV sem se tudi sam ponudil kot gost, dolgoletni generalni in tehnični direktor, edini generalni direktor z dvema mandatoma, z obilico izkušenj, tudi v EBU, in tudi z uspešnimi projekti, ki so zaznamovali in spremenili RTV, mislim, da na bolje ... Opozoril sem jo tudi na netočnosti in neresnice, ki so bile izrečene v oddajah in bi jih lahko popravil ali pojasnil. A, kot kaže, nisem zaželen sogovornik. Kdo ve, zakaj?"

  • Peter Petrovčič

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Prihajajo, ker smo jih povabili?

    Glavni očitek interpelacije zoper ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar je bil, da je odgovorna za povečan pritisk migrantov na slovensko južno mejo. »Danes bomo v SDS soglasno podprli interpelacijo zoper ministrico Bobnarjevo, zato ker ne spoštuje zakonov, kar se je izkazalo tudi danes, zato ker je zavajala javnost v zvezi z ograjami na južni meji, zato ker ne najde ustreznih odgovorov na čedalje večji val, ki ga je izzvala sama z začetkom podiranja ograje, s tem napačnim signalom, ki je šel do ilegalnih migrantov,« je 14. novembra v zaključni besedi v državnem zboru dejal prvopodpisnik interpelacije, poslanec SDS Branko Grims. V politiki se izreče marsikaj. A vsaj akt interpelacije, predčasnega odpoklica, odstavitve najvišjih vladnih funkcionarjev, naj bi vseboval čim resničnejše očitke o kršitvah zakonodaje in ustave. Podatek, da je zadnje mesece prosilcev za azil dejansko več, recimo drži. Pa drži tudi naglavni greh iz interpelacije, na prvi pogled povsem logičen očitek, da več migrantov prihaja v Slovenijo, ker je nova vlada dajala znamenja, da se bodo njihove osnovne pravice tu po novem bolj spoštovale kot v preteklosti?

  • STA

    2. 12. 2022  |  Kultura

    Prešernove nagrade / Kdo so prejemniki nagrad za leto 2023?

    Prešernovo nagrado prejmeta multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Skladove nagrade pa prejmejo pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.

  • Luka Volk

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika

    Slovenija kot Nemčija leta 1933?

    Ob razglasitvi izidov trojnega referenduma so se na Trstenjakovi pred kamerami zvrstili trije poslanci SDS, Branko Grims, Zvone Černač in Alenka Jeraj, vsi vidno razočarani. Pri tem je Grims izrazil dvom, da so se ljudje sploh zavedali, o čem odločajo, saj je menda »namesto o vsebini uspelo prek medijev kanalizirati razpravo v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je bolje zanje, kaj je bolje za njihovo denarnico«. In dodal, da »potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933«.

  • Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike

    Prof. dr. Dušan Keber je v 47. številki Mladine navedel, da se število ljudi, ki so registrirani pri zdravnikih družinske medicine v evropskih državah, precej razlikuje (od 1600 pa vse do 6000). Žal takšne primerjave nič konkretnega ne povedo o dejanskih obremenitvah zdravnikov družinske medicine, saj se organizacija dela v različnih državah precej razlikuje. Na Švedskem, na primer, v timu z zdravnikom delata dve diplomirani medicinski sestri, ki s svojimi kompetencami samostojno obravnavata velik delež (predvsem kroničnih) bolnikov. Tako je lahko število registriranih pacientov na ambulanto precej večje kot pri nas. V nekaterih državah (npr. Avstrija, Danska) imajo zdravniki družinske medicine le delno vlogo vratarja zdravstvenega sistema (ali pa je sploh nimajo), kar tudi vpliva na njihove obremenitve. Razlika je poleg tega v administrativni obremenitvi, in ta je v Sloveniji med največjimi v Evropi.

  • Monika Weiss

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Družba  Za naročnike

    Podnebni milijonar

    Podnebni migranti so ljudje, ki so zaradi podnebne krize prisiljeni migrirati iz svojih držav, del iste zgodbe pa so posamezniki, bistveno manjša skupina, ki s podnebno krizo legalno služijo. Na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Finance Manager, je eden največjih skokov – s 23. na 4. mesto – uspel Boštjanu Bandlju. To je lastnik podjetja Belektron, ki se ukvarja s (pre)prodajo emisijskih kuponov in je lani ustvarilo že 78 milijonov evrov čistega dobička ali dobrih osemkrat toliko kot leto prej. Ob taki rasti se poraja več vprašanj, zlasti, ali je sistem trgovanja z emisijskimi kuponi v EU res ustrezen, če zasebnim trgovcem legalno omogoča večdesetmilijonske čiste dobičke. Ali drugače: zakaj sistem, ki ga EU predstavlja kot »ključni instrument strategije EU v boju proti podnebnim spremembam«, ustvarja podnebne milijonarje, namesto da bi usmerjal vse dobičke iz sistema v zmanjšanje izpustov in nujne podnebne ukrepe?

  • STA

    3. 12. 2022  |  Svet

    Snowden dobil ruski potni list

    Ameriški žvižgač Edward Snowden, ki se je po razkritju vohunjenja ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) pred leti zatekel v Rusijo, je dobil ruski potni list, je v petek sporočil njegov odvetnik Anatolij Kučerena za rusko tiskovno agencijo Tass.

  • Luka Volk

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Državni svet zapušča Alojz Kovšca – in še kdo 

    Poleg lokalnih volitev in trojnega referenduma so nedavno potekale še ene volitve – elektorji v volilnih telesih interesnih organizacij in lokalnih skupnosti so pred kratkim posredno izvolili nove predstavnike v državnem svetu. Sedemnajst dosedanjih svetnikov bo delo opravljalo še naprej, 23 pa je novih. Pri tem je posebej zanimivo, da so izpadli nekateri dolgoletni člani državnega sveta, med njimi nekdanji mariborski župan in državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, ki je v državnem svetu sedel zadnjih deset let, in celo predsednik tega organa Alojz Kovšca, ki je državni svetnik postal leta 2007. Odhaja še Matjaž Gams, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik raziskovalne dejavnosti, večkrat pa je razburil s trditvijo, da je za zaton Slovencev kriva emancipacija žensk in spolnih manjšin.

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Svet  Za naročnike

    Napad na Evropo

    Ameriške vojne so dveh vrst – ene so javne, druge pa tajne. Skrivne. Recimo: vietnamska vojna je bila javna. Trajala je 14 let in potekala na odprti sceni, pod žarometi. Vsi so vedeli zanjo. Našteli so več kot pol milijona ameriških letalskih bombardiranj. Pa so znali na zemljevidu pokazati, kje je Vietnam? Američani stežka. So znali na zemljevidu pokazati, kje je Laos? Niti slučajno. In vendar so med vietnamsko vojno masivno bombardirali tudi sosednji Laos – skrivaj. Tajno. Nihče ni ničesar vedel. Vse je potekalo zunaj dosega radarja. To je bila ameriška skrivna vojna. General Donald Bolduc, nekdanji poveljnik ameriških posebnih enot v Afriki, je leta 2018 razkril, da ima ameriška vojska »svoje fante v Keniji, Čadu, Kamerunu, Nigru in Tuniziji, kjer počnejo to, kar naši fantje počnejo v Somaliji«. Hotel je reči – Amerika je v skrivnih vojnah v Keniji, Čadu, Kamerunu, Nigru in Tuniziji.

  • 3. 12. 2022  |  Kultura

    Film tedna / Izgubljeni horizont

    V Slovenski kinoteki bodo 6. decembra ob 20.00 odprli retrospektivo Izgubljeni horizont, prikaz filmskega/video opusa Marka A. Kovačiča iz let 1983–2021. Na ogled bo program avtorjevih del, osredotočenih na tematiko Civilizacije Plastosov, s katero se je ukvarjal v vrsti instalacij, performansov in videodel. Štiridelno retrospektivo, ki bo od decembra 2022 do marca 2023 prvič celovito postavljena na ogled, so pripravili v sodelovanju s Postajo DIVA/SCCA-Ljubljana, TV Slovenija in Bazo slovenskega filma. Projekciji bo sledilo odprtje razstave plakatov in videoinstalacije Preživelo mesto.

  • Gregor Kocijančič

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Kultura  Za naročnike

    Mladinin prednovoletni disko eskapizem

    Kot se spodobi, je decembrski kulturni program v prestolnici tudi letos tako pester, da ta trenutek še ni čisto jasno, kdaj točno se nam bo zadnji mesec v letu sploh uspelo naspati. Vseeno pa smo na seznam prireditev, ki jih nikakor ne gre zamuditi, dodali še eno: prednovoletno zabavo, ki jo Mladina pripravlja skupaj z večnim pajdašem, ljubljanskim Kinom Šiška. Te prireditve imajo pravzaprav že dolgoletno tradicijo, a zaradi pandemije je bila ta začasno prekinjena, zdaj, ko se svet spet vrti, pa je ponovna združitev prazničnih moči tako rekoč neizogibna.

  • Peter Petrovčič

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Varna hiša tudi za ženske

    Prejšnji teden je ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami potekala Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami, na kateri so sodelovali najvišji predstavnice in predstavniki oblasti. Med njimi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je napovedala uzakonitev novosti, s katero bi pomembno prispevali k zaščiti žensk, žrtev nasilja.

  • Uredništvo

    3. 12. 2022  |  Kultura

    »Vsaka travma zahteva svoj čas, da priplava na površje«

    "Vsaka travma zahteva svoj čas, da priplava na površje in se lahko ubesedi. To so plasti, o katerih ne govorimo. Mnogo filmov govori o holokavstu in zgodbah preživelih, in to je pomembno, vendar sem v tem filmu kamero zasukala, zanimalo me je, kaj se dogaja v poslušalcih, v njihovem nezavednem, kako te zgodbe razumejo in kakšen učinek imajo na njihove identitete in pogled na svet."