Grega Repovž

20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Uvodnik

Imeli so prav

Tik pred volitvami je v Slovenijo prišlo več tujih novinarjev. Nekatera vprašanja so se ponavljala. Se lahko zgodi, da bo Janša naredil kaj takega kot Trump, da bo insceniral napad na slovenski parlament? Bo sploh priznal izide volitev, na katerih bo verjetno poražen? Se lahko zgodi, da ne bo pripravljen zapustiti oblasti? Bo oviral oblikovanje nove vlade? Kljub dobremu poznavanju Janše smo novinarji tujim kolegom ponavljali, da je Janša sicer avtokrat, da je nevaren človek, a da si te rdeče črte vseeno ne bo drznil prestopiti. In na dan volitev, če odmislimo gnev in žolč, ki ga je v nekem trenutku izlil na medije in zmagovalce volitev, se je zdelo, da smo imeli prav: da bo res priznal poraz na volitvah in da bo njegova vlada tudi razmeroma spodobno zapustila oblast – bo sicer imenovala kopico članov stranke za veleposlanike, pohitela z deljenjem denarja, uresničila se je tudi napoved, da bo zagotovo na eni zadnjih sej poplačala RKC za vdanost in podložnost Janševi avtokraciji, pohitela je z zaposlovanjem strankarskih vojščakov po državnih službah, do prejšnjega tedna opravila več kot sto imenovanj na visoke položaje v uradništvu in javnih institucijah. A vse te nespodobnosti smo pričakovali – so del klasičnega arzenala nespodobnosti Janeza Janše. Več

Kaj nam prinaša Golobova vlada?

S prihajajočim predsednikom vlade Robertom Golobom v Sloveniji, če gre soditi po vsebini koalicijske pogodbe, dobivamo sodobno, levoliberalno vlado, a v primerjavi z razvitim delom Evrope z znanimi in nič kaj izjemnimi, celo dolgočasnimi izzivi, ki tam veljajo že dalj časa. Vlada obljublja, da ne bo na novo pisala zgodovine, da ne bo ukinjala neodvisnih institucij, da ne bo pametnejša od epidemiologov, da ne bo zlorabljala policije, ne bo napadala Kitajske, Amerike ali Bruslja, obljublja, da bo upoštevala civilno družbo in strokovnjake, da bo medijem in novinarjem povrnila spoštovanje in da bo ob tem gradila še stanovanja in sončne elektrarne. In, kot je tudi normalno na razvitem Zahodu, da bo pomembnejše odločitve sprejemala v socialnem dialogu. Torej v potrpežljivih pogajanjih z množico sindikatov in delodajalskih združenj. Več

»Če v Sloveniji ne bomo spremenili miselnosti, bo naše kmetijstvo kmalu le še za v etnografski muzej, v trgovini pa bomo kupovali izključno hrano iz tujine«

Po dveh letih koronske krize je globalne preskrbne verige dodobra pretresla še vojna v Ukrajini, eni izmed šestih svetovnih žitnic. Metuljev učinek so nemudoma občutili vsi deli filigransko usklajenega in izredno občutljivega sistema, ki nas oskrbuje s hrano; cene slednje se vzpenjajo v nebo, inflacija naznanja resno gospodarsko krizo. Dr. Aleš Kuhar, profesor z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ob tem opozarja na pomanjkljivosti slovenske agroživilske industrije, ki je po desetletjih nestrokovnosti, zgrešenih prioritet in divje privatizacije popolnoma neodporna proti globalnim šokom. In tako opevana samooskrba, za katero se s tolikšno vnemo zavzemajo politične stranke, tako leve kot desne? »Utvara in grobo poenostavljanje kompleksnih vprašanj,« razblini iluzijo Kuhar. Več

NTA, vpisana v register medijev, širi rasistične ideje iz Hitlerjevega Mein Kampfa

Nacionalna tiskovna agencija (NTA), »fašističen medij«, kot ga je prostodušno opisal ustanovitelj, je po novem vpisana v uradni razvid medijev. S tem so se pohvalili kar sami. Na spletu so zavedeni celo dvakrat iz razlogov, ki niso znani, pod zaporedno številko 2467 in 2501. Izdajatelj NTA je Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, odgovorna oseba je Maj Šuklje, odgovorni urednik Urban Purgar. Informacija, na katero sem opozoril, je pritegnila še manj pozornosti širše javnosti kot svojčas dejstvo, da je izdajatelj tega očitno neonacistično obarvanega medija pridobil status društva, ki deluje v javnem interesu. In to s pomočjo priloženih publikacij, v katerih člani društva širijo politični program ekstremističnega gibanja Generacija identitete. Ena od referenčnih knjig, navedenih v prijavi za pridobitev statusa, je bila celo manifest gibanja, ki ga je izdala založba stranke SDS in jo je poslanec Žan Mahnič ponosno razstavil sredi parlamenta. Več

Selektivni pregon tviterašev?

Sploh se ne zgodi tako redko, da kak uporabnik družabnega omrežja Twitter sporoči, da ga je na domu obiskala policija, ker naj bi bil s svojimi zapisi storil to ali ono kaznivo dejanje – sovražni govor, grožnjo, razžalitev … Pri tem se je težko znebiti občutka, da je med njimi prevladujoč odstotek takih, ki so v svojih zapisih kritični do vlade Janeza Janše, njenih predstavnikov in predstavnikov vladnih strank in politike, ki jo te nasploh predstavljajo. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, je presenetljivo preprost. Več

»Slovenski preporod se je začel in nič ga ne bo ustavilo«

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič napoveduje, da bo hram demokracije vodila z zgledom. Zavzemala se bo za dvig ravni komuniciranja v parlamentarnih razpravah, saj si želi, da bi koalicija in opozicija našli skupni jezik. Obljublja, da bodo zakonski predlogi usklajeni s pravnim redom. "Kot pravnico me bodo težko peljali na led," zatrjuje. Več

»Bojim se, da so lobisti že na delu«

»Ne bi začel kar takoj kritizirati vlade, še preden je začela vladati. Sem pa zaskrbljen, ker odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napoveduje šele za konec leta 2024. To pomeni, da bodo tri zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za nakupovanje zasebnih zdravstvenih ustanov porabile še dodatnih sto milijonov evrov, ki jih dobivajo iz premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,« o eni od napovedi nastajajoče vlade meni nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Več

Vzajemna kupuje medicinske centre

Največja ponudnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zavarovalnica Vzajemna, je 20. aprila postala lastnica medicinskega centra Barsos-MC, prvega zasebnega zdravstvenega doma v Ljubljani. Pri Vzajemni nočejo razkriti, koliko so odšteli za nakup – zagotavljajo zgolj, da denar ni šel iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je uzakonjeno kot javni interes, pač pa iz presežkov drugih prostovoljnih zavarovanj, ki jih tržijo. Več

Sprememba vedenja na desnici

"Po zmagi leve politične opcije na volitvah je mogoče opazovati simptomatično spremembo vedenja na desnici. Diskurz arogance in nasilništva, ki sta se kazala tako v retoriki kot v političnih ukrepih, je čez noč zamenjal diskurz nebogljene žrtve s simuliranjem znakov ogroženosti. Koder seže pogled, se kak desni kader glasno boji ne le za svoje karierno preživetje, najprizadevnejši namigujejo na to, da se bojijo za svojo fizično varnost ali celo življenje." Več

Kdo je prvi (še pred Orbanom in Trumpom) napovedal vojno medijem na sistemski in celovit način?

"Bivši predsednik vlade je avtohtoni politik, ki je daleč pred drugimi odprl poti novega razumevanja demokracije. Orban, Putin, Erdogan in podobni so nevredni posnemovalci njegovih izvirnih idej. Kdo se je prvi spomnil napovedati vojno medijem na sistemski in celovit način? Morda Orban? Ne. Se je to zgodilo leta 2020 z nečednimi tviti o novinarkah in novinarjih? Sploh ne. Spopada ni napovedal niti kot obrambni minister Slovenije v njeni drugi vladi leta 1992, niti v tretji leta 1993, niti v svoji prvi vladi leta 2004, niti v drugi leta 2012, niti v tretji leta 2020." Več

Prvi minister, ki je odkrito gej

Simon Maljevac (1981) je generalni sekretar Levice. Stranki se je pridružil takoj po drugem referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na katerem je večina volivcev zavrnila pravice manjšine. Bil je eden izmed najpomembnejših članov ekipe »Čas je ZA«, aktivistov, ki so vodili kampanjo za potrditev zakona. Na drugi strani sta bila katoliška cerkev in Aleš Primc. Več

Prva obtožnica zaradi domnevnih vojnih zločinov v operaciji Nevihta

Srbsko tožilstvo za vojne zločine (TZRZ) je vložilo obtožnico proti častnikom hrvaške vojske zaradi domnevnega vojnega zločina nad srbskimi civilisti v vojaški operaciji Nevihta avgusta 1995 v Bosni in Hercegovini. Obtožnica še ni pravnomočna, kazenski postopek pa v tej fazi ni javen, so v četrtek potrdili za hrvaško tiskovno agencijo Hina. Več

Film tedna: Antigona – Kako si upamo! 

V Kinodvoru bo 23. maja ob 20.30 premiera dokumentarno-igranega filma Antigona – Kako si upamo! v režiji Janija Severja, ki je nastal po motivih drame Slavoja Žižka Trojno življenje Antigone. V poskusu, da bi razumeli, kaj se dogaja v svetu, film postavlja sodobne akterje v vloge Žižkove verzije starogrške tragedije. Več

Dejan Zavec, najbolj športni poslanec: »Opozicija ni izgubila zaradi Roberta Goloba«

Legenda pravi, da naj bi Dejan Zavec v boks zašel po nesreči. Prišel je na trening nogometa, ki je odpadel, nato pa je k njemu stopil trener Ivan Pučko in ga vprašal, ali bi se rad preizkusil v boksanju. In se je. Ni bil sicer pretirano dober, sprva ni izkazal posebnega talenta, celo kolebnica mu je delala težave. A je bil žilav in vztrajen. Leta kasneje je začel osvajati svetovne naslove in postal eden najbolj prepoznavnih slovenskih športnikov. Zdaj se iz boksarskega ringa odpravlja še v političnega, je namreč eden od več političnih novincev, ki so se po zgodovinski zmagi stranke Roberta Goloba uvrstili v parlament. Več

Fašistični medij

Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot – tisto, ki ga je ministrstvo za kulturo lani nagradilo s statusom nevladne organizacije, delujoče v javnem interesu, čeprav se za njim skrivajo simpatizerji identitarnega gibanja in neonacističnih simbolov – se zdaj lahko pohvali še z enim dosežkom. Minister Vasko Simoniti, ki se poslavlja s položaja, mu je tik pred koncem mandata omogočil, da spletni portal Nacionalna tiskovna agencija (NTA) vpiše v razvid medijev. Več

Zahvala RKC (v evrih) 

Odhajajoča vlada je na eni od zadnjih dopisnih sej prejšnji teden sprejela uredbo, ki prinaša več finančnih koristi katoliški cerkvi (RKC). Predlagatelj uredbe je bilo ministrstvo za kulturo Vaska Simonitija, očitno pa so jo skrivali pred javnostjo, saj predlog predhodno ni bil objavljen ne med predlogi predpisov na portalu e-demokracija ne med vladnim gradivom, poleg tega (edini) ni bil pripet k dnevnemu redu seje vlade. Več

Kaj piše v koalicijski pogodbi?

– Preučili bomo možnosti davčne in regulatorne omejitve vsebnosti sladkorja. Več

Vrnitev odpisanega?

Daleč se zdijo časi, ko je Ivan Gale, tedaj vodja splošne službe v zavodu za blagovne rezerve, začel opozarjati na korupcijo, nepotizem in oškodovanje javnih sredstev pri nabavi zaščitne opreme, s katero naj bi si pomagali pri spoprijemanju z epidemijo, in zaradi tega izgubil službo. Zdaj se je, skupaj s še dvema protikandidatoma, prijavil na razpis za direktorja zavoda, ki ga je objavil upravni odbor zavoda. Izbirni postopek naj bi opravili na ministrstvu za gospodarstvo, novega direktorja pa naj bi potrdila vlada. A katera vlada? Več

Kdo se SDS in NSi zahvaljuje za funkcijo?

Na portalu AJPES so objavljena poslovna poročila političnih strank za leto 2021. Posebej zanimiv razdelek v njih so seznami ljudi, ki so se odločili za donacijo stranki. Razkriti morajo biti vsi, katerih prispevek je presegal povprečno bruto plačo v državi, torej 1969 evrov. Podatki kažejo, da strankam donirajo zlasti posamezniki, ki so po »strankarski liniji« zasedli pomembne položaje in dobili dobro plačo. Več

Odprava posledic

Janševa vlada je v visokem šolstvu in raziskovalnih dejavnostih za seboj pustila pravo pogorišče. Odgovornost za to lahko večinoma pripišemo državnemu sekretarju Mitji Slavincu, ki je mimo strokovnih mnenj podarjal koncesije za izvajanje visokošolskih študijskih programov, z lomastenjem po upravnem odboru Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) pa na vrh agencije nastavil prekmurskega rojaka Mitja Lainščaka. Tako je najverjetneje omogočil dolgoročno financiranje novega javnega zavoda Rudolfovo, ki mu nasprotuje tako rekoč vsa strokovna javnost, med drugim tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, ki je novega direktorja pred kratkim pozval, naj ne podpiše pogodbe o stabilnem financiranju zavoda. Podobno je vlada prejšnji teden sprejela še sklep o ustanovitvi Znanstvenega in inovacijskega središča v Rakičanu, za katero naj bi v prihodnjih dveh letih iz proračuna namenili 1,6 milijona evrov. Več

»Sem otrok družbe in javnega sistema«

Na povabilo dr. Trampuža sem v Baslu opravil raziskavo v povezavi z okužbami vsadkov; raziskava je bila povezana z mojim podiplomskim doktorskim študijem. Raziskavo smo v celoti opravili in kasneje je bil na njeni podlagi napisan tudi strokovni oziroma znanstveni članek. Več

Se Evropa lahko odpove ruskemu plinu?

Predstavljajte si, da bi Putin 9. maja – na dan zmage – res razglasil zmago in konec misije. Vojne – no, »posebne vojaške operacije« – bi bilo s tem konec. Kako bi izgledala Ukrajina po vojni? To si zlahka predstavljamo: bila bi suverena, a precej manjša (brez Luganska, Donecka, črnomorske obale, Mariupolja, Hersona, morda tudi brez Odese), porušena in razdejana, totalno militarizirana, s policisti, vojaki in gardisti na vsakem koraku (»veliki Izrael«, kot je napovedal predsednik Zelenski), na milijone Ukrajincev bi bilo izseljenih in razseljenih (mnogi se ne bi vrnili), demografija bi se spremenila (zbežali so skoraj izključno otroci in ženske), v okviru novega »Marshallovega načrta« bi za obnovo in ponovno izgradnjo pritekale milijarde in milijarde (Svetovna banka pravi, da bo samo za obnovo infrastrukture potrebnih 60 milijard dolarjev), priložnosti za korupcijo bi bile brezmejne (leta 2021 je bila Ukrajina po Indeksu zaznave korupcije, ki ga pripravlja Transparency International, na 122. mestu), a velike bi bile tudi možnosti za discipliniranje oligarhov, transformativni skok demokracije in gospodarski prerod, obrambni proračun bi bil orjaški, boji na vzhodu bi še vedno potekali, odkrivali bi množična grobišča, »čistili« minska polja, sodili vojnim zločincem in se preštevali. Več

Konec vojne z mediji?

V ponedeljek, 23. maja, bo na RTV Slovenija potekala stavka. Vodi jo Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija. Bistvena zahteva stavkajočih je depolitizacija javnega medijskega servisa, stavka na RTV je upor zoper sedanje vodstvo javne medijske hiše. To deluje politično, neprofesionalno, z odločitvami škoduje ugledu RTV Slovenija, škoduje javnosti, saj ta zaradi klecajoče medijske hiše izgublja zaveznika. Več

Vlado Miheljak

20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Dva leva  Za naročnike

In najšibkejši člen?

Seveda ni bilo zavestno načrtovano, a verjetno bo novi minister za delo, družino in socialne zadeve strelovod, ki bo vsaj nekaj časa ščitil ta čas precej zmedeno in ranljivo koalicijo. Če malo pobrskate po gnusobi madžarskih in cerkvenih medijev, boste dojeli, kaj je javno mnenje Janševega ljudstva in kje mentalni in moralni horizont janšizma. Zanimivo, glede na to, da je v Srbiji že pet let na čelu vlade deklarirana lezbijka Ana Brnabić, njena partnerka, sicer zdravnica, pa jima je med premierskim mandatom rodila sina in povrhu je Ana po dedovi strani hrvaškega rodu, pa vseeno njena družinica v pozitivnem kontekstu polni družabne kronike srbskega rumenega tiska, je očitno, da je slovenska desnica pod Janševim in Toninovim vodstvom mentalno bliže Putinovi Rusiji kot Vučićevi Srbiji. Kakorkoli, izbira aktivista LGBT za ministra bo nekoliko odvrnila pozornost od realnih meja in pomanjkljivosti Golobove koalicije, ki se v teh dneh že jasno nakazujejo. In se bodo (bomo) z njimi – se bojim – bolj kot opozicija in njeno ljudstvo ukvarjali sami volivci koalicije svobode. Namreč, z lahkotnimi obljubami in napovedmi. Tudi z Golobovim slabim razumevanjem pravnega reda Republike Slovenije, ki onemogoča preprosto saniranje kadrovske tempirane bombe, ki jo je nastavil Janša, pa z lahkotno, prehitro dano obljubo o odpravi dvojnega statusa zdravnikov, pa o uvedbi 30-urnega delovnika, kar sedaj že revidirajo in redefinirajo ... Ne gre za to, da bi bili predlogi nesprejemljivi. A vsaj kratkoročno niso uresničljivi. In slabše je dajanje všečnih obljub, ki jih ne izpolniš, kot lakonična zadržanost in postopno nadgrajevanje vsebin ... Več

Rdeči čevlji

Kot je običajno in spodobno, je bila v petek, 13. maja, gostja oddaje Odmevi na javni televiziji nova predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. In kot so nekateri mediji kar poskočili, ko so zaznali, da je na prvi dan novega državnega zbora obula rdeče salonarje, namigujoč na vprašanja spodobnosti in narave nove predsednice, tako je nacionalni televiziji uspelo te čevlje popolnoma spregledati. A rdeči čevlji so bili nekaj, kar je imelo jasno sporočilo. Bili so čevlji zmage. Osebne, politične, lahko rečemo tudi ženske zmage. Zmage ženske, ki si ni dovolila, da bi jo kdo poniževal, ki ni pristala niti na poniglavo ravnanje svojih kolegov sodnikov, ki so preračunljivo gledali stran, ko je doživela pogrom. In lahko bi bili še bolj rdeči, lahko bi imeli trikrat višjo peto. Več

Prva (in naj bo končna) zmaga Metelkove 6

»Z velikim veseljem naznanjamo, da smo nevladne organizacije na Metelkovi 6 po dveh letih groženj in nadlegovanja, sodnih postopkov, nujnih parlamentarnih sej in javnega blatenja dosegle prvo sodno zmago proti ministrstvu za kulturo, ki ga trenutno še vodi Vasko Simoniti.« Tako so pred dnevi ob objavi nove razsodbe zapisale nevladne organizacije z Metelkove 6 v Ljubljani. Višje sodišče v Ljubljani je namreč razveljavilo sodbo prvostopenjskega sodišča, po kateri bi se Centru za slovensko književnost sodno odpovedala najemna pogodba, zaradi česar bi moral še letos zapustiti prostore na Metelkovi 6. Več

Kako se vloži predlog zakona

Minuli petek, 13. maja, je potekala prva seja novega parlamenta, dan pa je zaznamoval tudi podatek, da sta opozicijski SDS in NSi prehiteli koalicijo s svojimi predlogi zakonov in izsilili prednostno obravnavo. SDS je, spomnimo se, vložila 27 predlogov zakonov, med njimi kar dva o RTV Slovenija, NSi je vložila sedem predlogov, nova koalicija pa dva: enega o vladi in drugega o RTV. Več

Povedano v zaupnih pogovorih

Ko nemški institut za sodobno in polpreteklo zgodovino spet sprosti snope dokumentov o nemški zunanji politiki, to večinoma opazijo le strokovnjaki. Gre namreč za debele zbirke dokumentov iz arhiva zunanjega ministrstva, ki redko obetajo bralni užitek. Več

Slika je za pozornost

Pod to objavo bo nekaj všečkov in z vsakim se vam bo zdela privlačnejša za branje in algoritmu boljša za prikaz; sploh če pade še kak (jezen) emoji. Veliki algoritem danes ni nekaj novega – prešli smo trende, kot sta “slika za pozornost” in “link v komentarjih”; v resnici je internet poln nasvetov, kako prelisičiti algoritme družbenih omrežij in doseči večjo vidljivost.  Več