Orban prepovedal brezdomstvo

Brezdomstvo bo poslej na Madžarskem pomenilo kršitev ustave, saj je parlament junija na predlog skrajno desne vlade Viktorja Orbana sprejel ustavni amandma, ki prepoveduje "stalno bivanje na javnem mestu". S tem je zaostril zakon iz leta 2013, ki brezdomstvo kaznuje z denarno kaznijo. Več

Ko so politiki zvezde, žrtve ostanejo v senci

Pričakovali bi, da bi novinarji prosili za pogovor večinoma ljudi, ki imajo največ za povedati ali morda tiste, ki imajo najbogatejše in najbolj čudne izkušnje. To so filozofi, detektivi, zdravniki, ki delajo na vojnih območjih, znanstveniki, otroci z ulice, gasilci, aktivisti, pisatelji ali potapljači. Ne, najpogostejši sogovorniki novinarjev so igralci, v Guardianu piše George Monbiot. Z empirično študijo sicer ni preverjal, kdo so sogovorniki novinarjev, a po njegovi oceni je med tretjino in polovico sogovornikov igralcev. To so ljudje, ki živijo od tega, da prevzamejo osebnost nekoga drugega in govorijo besede nekoga drugega. Več

Trk prava in verskih prepričanj

V slovenskih kinematografih bo od 18. oktobra dalje na ogled drama Sodnica, v kateri spremljamo, kaj se zgodi, ko trčita pravo in verska prepričanja, pa tudi razmerje med čustvi in razumom. Film je režiral Richard Eyre, scenarij pa je po svojem romanu V imenu otroka priredil Ian McEwan, eden najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih pisateljev, ki je bil že šestkrat nominiran za Bookerjevo nagrado, leta 1998 pa jo je prejel za roman Amsterdam. Mnogi njegovi romani so doživeli uspešne filmske priredbe: V naročju tujcev (r. Paul Schrader), Nedolžen (r. John Schlesinger), The Cement Garden (r. Andrew Birkin), Pokora (r. Joe Wright), Na obali Chesil (r. Dominic Cooke). Več

"Sovražni govor, ki je v porastu tudi v Sloveniji, ogroža mir"

Združenje borcev za ohranjanje vrednot NOB Grosuplje je danes ob 75. obletnici dramatičnih bojev na Ilovi gori kot slavnostnega govorca gostilo prvega predsednika republike Slovenije Milana Kučana, ki je v svojem govoru opozoril na številne aktualne pereče teme in sovražni govor, ki ogroža mir tudi v Sloveniji, saj, kot je poudaril, nemalokrat preide tudi k dejanjem. Več

Grega Repovž

12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Uvodnik

Oko iz Mordorja

Pretekli teden smo dobili v Sloveniji res dober primer, kako deluje ta država – pa ne mislimo na državo kot tvorbo, ampak na to, v kaj so se ljudje v tej državi spremenili in kaj so postali v 25 letih nenehnih diskvalifikacij, podtikanj in strašenja. Kako ostati razumen v državi, v kateri obstaja cel aparat (okoli enega človeka), ki načrtno in zavestno diskvalificira drugače misleče, zlorablja podatke, lažira dogodke, pretirava in straši – sploh pa, odkar ima cel propagandni stroj, ki ga financira »prijatelj iz Madžarske«, mimikriran v navidezne medije. Več

Radio Mladina: Je cerkvi res mar za otroke?

Pogovor z novinarjem Mladine Borutom Mekino je nastal na podlagi članka Pokvarjeni moralni kompas >> #Mladina41 #podcast #RKC

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/513206763&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Pokvarjeni moralni kompas

Države po vsem svetu odkrivajo zastrašujoče razsežnosti zlorab, ki so jih zagrešili visoki cerkveni dostojanstveniki nad otroki. Cerkev je po vsem svetu v defenzivi, saj so razkritja grozljiva. V Sloveniji pa medtem cerkev ustanavlja novo gibanje »Za otroke gre«, tokrat v obliki vala protestov pred sodišči. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je ta teden namreč začel proces proti generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference oziroma slovenske rimskokatoliške cerkve Tadeju Strehovcu zaradi njegovega nenavadnega in grobega napada na skupino (večinoma) ženskih podpisnic peticije, zagovornic 55. člena slovenske ustave, ki pravi, da je v Sloveniji odločanje o rojstvu otrok svobodno. Ali cerkev res skrbijo otroci? Ali pa je njen križarski pohod proti pravici žensk, da se svobodno odločajo o rojstvu otrok, zgolj druga plat iste medalje – to je cerkve, ki je izgubila moralni kompas? Več

Marksistično pravosodje? Prav nasprotno.

Zavestno kršenje delavskih pravic je kaznivo dejanje. V praksi pa se lahko delodajalec, kapitalist, izogne kazenskemu pregonu, če delavcu izplača vsako tretjo plačo oziroma skupaj štiri na leto. To je tako, kot če bi delojemalec, delavec, na leto oddelal le štiri mesece, pa se mu ne bi bilo treba bati resnejših posledic zaradi takšnega ravnanja, vsekakor ne tiste, zanj najusodnejše – izgube zaposlitve. Vendar ni tako. V svetu, v katerem živimo, se prej zdi, da bi nevestno opravljanje dela lahko postalo kaznivo dejanje, kot da bi se odpravile vedno številnejše neenakosti med tistimi na vrhu in vsemi drugimi. Več

Mladen Dolar: Kapitalizmu gre bistveno bolje, če odvrže politično navlako. Zato se demokraciji ne smemo odreči.

Za intervju s profesorjem dr. Mladenom Dolarjem smo se dogovarjali nekaj mesecev, veliko predava, potuje, piše, a ni preveč optimističen, »zapleteno je«, pravi, »težko«. Družba se hitro spreminja, kar je bilo nekoč neizrekljivo, postaja standard. Zato smo se pogovarjali o govoricah, o tej gmoti laži, ki zmagujejo nad umom, o tem, kako znajo ta fenomen nekateri hitro zlorabiti, ko namesto pravih družbenih problemov – neenakost je eden izmed njih, vsemogočnost trga drugi – za nasprotnike postavijo ali Jude ali migrante ali tujce ali kogarkoli, ki je drugačen. Kako se temu upreti? Kaj manjka levici? Zakaj je Evropska unija kljub vsem svojim napakam vseeno nekaj, za kar se splača boriti, ne samo splača, razsvetljenske ideje nas pravzaprav zavezujejo, če ne bi bilo razsvetljenstva, ne bi bilo demokracije. Več