• The Guardian o ruskih vohunih v Sloveniji / Je začetna zgodba o aretaciji verodostojna?

    Konec januarja 2023 je bila, najbrž ne čisto po naključju, v javnost lansirana zgodba o aretaciji dveh ruskih vohunov. V Sloveniji sta se predstavljala kot argentinska državljana: Ludwig Gisch in Maria Rosa Mayer naj bi bila poročena, stara 38 let in z dvema otrokoma. On je vodil podjetje DSM&IT, ki se ukvarja z informacijskimi storitvami, ona Art Gallery 5’14, v katerem je prodajala umetniške slike. V trenutku medijskega razkritja sta minila že skoraj dva meseca od dogodka priprtja obeh v Sloveniji. Komu v čast je sledila zapoznela informacija in ali je ta do javnosti prišla po hujši napaki ali zelo premišljeno?

  • STA

    26. 3. 2023  |  Politika

    Sum korupcije / Favoriziranje enega od dobaviteljev medicinske opreme?

    Ministrstvo za zdravje je ustavilo skoraj 40-milijonski nakup aparatur za magnetno resonanco zaradi domnevnega favoriziranja enega od dobaviteljev medicinske opreme pri pripravi javnega naročila. Zadevo glede domnevno pristranskega javnega naročila so predali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Komisiji za preprečevanje korupcije, navaja POP TV.

  • STA

    26. 3. 2023  |  Svet

    NATO / »Ruska jedrska retorika je nevarna in neodgovorna«

    "Ruska jedrska retorika je nevarna in neodgovorna," je v odzivu na napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo Moskva v Belorusijo namestila taktično jedrsko orožje, danes sporočila tiskovna predstavnica zveze Nato. Razmere pozorno opazujejo, sprememb glede lastne jedrske drže pa v zavezništvu ne načrtujejo. EU napoveduje nove sankcije.

  • STA

    26. 3. 2023  |  Svet

    Putin / »Rusija bo v Belorusiji namestila jedrsko orožje«

    Rusija bo svoje taktično jedrsko orožje namestila na ozemlju Belorusije, je dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je dodal, da Moskva s tem ne krši nobenih mednarodnih konvencij, saj da ZDA to počnejo že dolgo, poročajo tuje tiskovne agencije.

  • STA

    26. 3. 2023  |  Svet

    Anica Kovačič / Slovenska prijateljica prijateljica Ane Frank

    V Pulju so ta mesec odprli park, posvečen eni od najbolj znanih žrtev holokavsta Ani Frank. Odprtja se je udeležil tudi nečak zdaj že pokojne prijateljice Ane Frank, Slovenke Anice Kovačič, Danijel Mislej. Prijateljevanje med njima sta javnosti razkrila hrvaška zgodovinarja, ki sta zbrala pričevanja preživelih žrtev holokavsta.

  • Uredništvo

    26. 3. 2023  |  Politika

    »Vojna v Ukrajini koristi Kitajski, da realizira svoje ambicije v odnosu do ZDA«

    "Vojna v Ukrajini destabilizira širši vzhodnoevropski, transsibirski in centralnoazijski prostor, skozi katerega naj bi se Kitajska povezala z zahodom v gigantskem projektu nove svilne poti 'En pas, ena pot'. Dolgoročna varnostna destabilizacija, ki v radikalni obliki ne izključuje niti morebitnega razpada Ruske federacije na neke nove, atomizirane državne entitete, najbolj neposredno ogroža izvedljivost te futuristične vizije kitajskega povezovanja z Evropo. Zaradi teh nasprotujočih, pozitivno-negativno delujočih trendov, ki jih povzroča vojna v Ukrajini, mora Kitajska prej ali slej opustiti sedanjo, na videz nevtralno vlogo v tej vojni in se aktivneje vključiti v njeno končanje. Vojna v Ukrajini skozi ekonomsko izčrpavanje Rusije koristi Kitajski, da realizira svoje ambicije v odnosu do ZDA. Ne preseneča, da se v ZDA vse glasneje postavljajo vprašanja na obeh političnih polih, kako dolgo bodo ZDA še pomagale Ukrajini v vojni z Rusijo in s tem posredno krepile Kitajsko, njihovo najpomembnejšo globalno rivalko, konkurentko, če že ne sovražnico. Rusija se v tem geopolitičnem spopadu za globalni vrh iz Putinove vizije zgodovinske Rusije vse bolj spreminja v priročno kitajsko provinco oziroma v njeno severno vazalko. Če kdo, potem Kitajska ve, kako si pomagati z vazali."

  • Uredništvo

    26. 3. 2023  |  Kultura

    Let 3 / »Proti čemu se borimo? Proti vsemu.«

    "Proti čemu se borimo? Proti vsemu. Mislim, da je jasno, da je Mama ŠČ! pesem proti vojni. Proti kapitalizmu, proti komunizmu, proti religijam, proti vsemu. Čeprav ne vem, ali je izraz 'boriti se' res najboljši ... Poudarjamo neponovljivost in unikatnost vsakega posameznika, poudarjamo to, da pod površino vsakega človeškega bitja vedno vre. Potrebujemo mir in potrebujemo nemir, takšna bitja smo. Zato je morda boljša definicija Let 3 ta, da opozarjamo ljudi."

  • STA

    26. 3. 2023  |  Kultura

    Berlin / Na ogled prostori iz socializma, tudi iz Slovenije

    V berlinskem Muzeju uporabnih umetnosti je do 16. julija na ogled razstava z naslovom Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu, ki obravnava vlogo in vpliv oblikovanja v državah nekdanjega Vzhodnega bloka in nekdanje Jugoslavije v obdobju med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Na ogled so tudi dela iz Slovenije.

  • Borut Mekina

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Politika  Za naročnike

    Od Hipokrata do hipokrita

    Zdravniki, zaposleni v javnem sistemu, dobijo plače. Ob osnovnih plačah, ki so odvisne od specializacije, izobrazbe in delovne dobe, dobivajo še dodatke. To so dodatek za nočno delo, nedeljsko delo, izmensko delo, mentorstvo, ionizirano sevanje, »za uspešnost za čas pripravljenosti«, za povečan obseg dela, položajni dodatek in tako naprej. Ob tem pa obstajajo še številne druge možnosti, s katerimi si je na teh delavnih mestih mogoče dvigniti dohodke. Sledi opis primerov, ki smo jih zbrali s pomočjo zdravstvenih strokovnjakov in institucij, kot sta protikorupcijska komisija in računsko sodišče. Za pomoč pri opisu konkretnih izkušenj smo prosili tudi bralce.

  • Stanka Prodnik

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Kako je 24ur postala resna in verodostojna oddaja, ki jo bodo gledalci težko še kdaj zapustili

    Saj je bilo že od prve oddaje vedno prijetno gledati 24ur, ker je bilo z vidika televizijskega medija vse vedno prav narejeno, od barv studia in mize, za katero sedita voditelja naprej. A vsa desetletja jim je manjkalo neke temeljne kredibilnosti, vedno so bili ravno za odtenek preveč avšasti in rumeni, da bi jih jemali resno – pa čeprav so imeli zmeraj tudi močne in verodostojne novinarje. Prevečkrat so začeli s prometnimi nesrečami in družinskimi tragedijami, kredibilnost pa so jim jemali novinarji, kot je na primer Marko Milenkovič, ki so s svojimi prispevki rušili vse, kar so drugi morda nekako trudoma zgradili v očeh resnih gledalcev.

  • Luka Volk

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Kultura  Za naročnike

    Dežman se ne da

    Jože Dežman je mesto direktorja (zdaj že bivšega) Muzeja novejše zgodovine Slovenije prvič zasedel v času prve Janševe vlade. To je bilo obdobje, ko so se v muzeju ukvarjali predvsem z revizionizmom v zvezi z drugo svetovno vojno in ozko usmerjenimi interpretacijami vojne za Slovenijo. S podobnimi prijemi je prevzel vodenje muzeja pod tretjo Janševo vlado, ko je nasledil Kajo Širok, danes državno sekretarko za kulturo v kabinetu predsednika vlade.

  • Monika Weiss  |  foto: Luka Dakskobler

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Ekonomija  Za naročnike

    Peter Grum / »Ne poznam podobnega primera reklamiranja odpiranja podjetij v BiH v nobeni drugi državi. Slovenija si bo tudi sicer z Bosno morala naliti čistega vina.«

    Peter Grum (letnik 1981) je univerzitetni diplomirani pravnik. Na finančni upravi (Furs), tudi že njeni predhodnici davčni upravi, je zaposlen od leta 2006 – z edino prekinitvijo med oktobrom 2020 in junijem 2022. S Fursa je moral kot namestnik direktorja Petra Jenka oditi po nastavitvi Irene Nunčič, pred leti kandidatke stranke SDS za občinski svet v Šmarju pri Jelšah, na čelo Fursa (Ireno Nunčič je nato marca 2021 zamenjal Simon Starček, junija 2021 pa Ivan Simič). Grum je oktobra 2020 odšel na ministrstvo za javno upravo, kjer je vodil direktorat za informatiko.

  • Borut Mekina

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Politika

    Golobova Tina

    Robert Golob je svojo novo partnerko Tino Gaber prvič uradno predstavil na državni proslavi na predvečer kulturnega praznika, ko je z njo zakorakal do prostora, rezerviranega zanj, v Cankarjevem domu.

  • Borut Mekina

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Družba  Za naročnike

    Kdo ve, kje in koliko zdravniki delajo?

    Zdravniki, zaposleni v javni mreži, so lahko po oceni računskega sodišča aktivirani na veliko možnih načinov, pri čemer nihče nima podatkov o njihovi celotni razpoložljivosti oziroma celotnih obremenitvah. Noben deležnik, opozarjajo na računskem sodišču, ne spremlja aktiviranja zdravnikov pri različnih delodajalcih in na različnih podlagah. Celo podatki v registru zdravnikov, ki ga vodi NIJZ, niso realni, kajti med zdravniki pri zasebnikih so evidentirani tudi tisti, ki delo opravljajo pri zasebnikih v okviru koncesije, zaradi česar je število zdravnikov v javni mreži podcenjeno, in obratno, v zasebni mreži precenjeno.

  • Borut Mekina

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Politika  Za naročnike

    KPK: Zastonj kosilo ne obstaja

    Farmacevtska podjetja ali dobavitelji medicinske opreme, sodeč po njihovih poročilih, vsako letu bolnišnicam, zdravniškim društvom in tudi neposredno zdravnikom donirajo okoli 10 milijonov evrov. V protikorupcijski komisiji opozarjajo, da v veliko teh primerov prihaja do korupcije. Na komisiji so denimo obravnavali primer, ko je zdravnik v UKC Ljubljana (UKCLJ) komisijo za strokovno etična vprašanja UKCLJ prosil za izdajo soglasja za izvršitev medicinske raziskave v samem kliničnem centru, za zdravilo, ki ga izdeluje tuja farmacevtska družba v Sloveniji. Pred tem pa je ta isti zdravnik kot odgovorna oseba nekega zdravniškega društva zaprosil proizvajalca zdravil za prejem donacijskih sredstev za izvedbo te iste medicinske raziskave. Potem ko je komisija za strokovno etična vprašanja v UKCLJ dala soglasje za raziskavo, je zdravnik v imenu društva podpisal donacijsko pogodbo s farmacevtsko družbo in nato kot odgovorna oseba tega društva sklenil še pogodbe z zdravniki kot fizičnimi osebami, ki so sicer zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, da so društvu posredovali podatke o pacientih. Na tej podlagi je potem farmacevtsko podjetje zdravnikom neposredno plačevalo honorarje za izvedbo raziskave, ki so jo zanj dejansko opravili v UKCLJ.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Uvodnik

    Uvodnik / Medčasje

    Trenutek, v katerem je svet zdaj, po propadu treh bank, dveh ameriških in ene evropske, je morda res najbolje opisati z besedo medčasje. Če bi bil naslov tega zapisa Pred nevihto, kar je bila tudi čisto spodobna možnost, bi namreč s tem že rekli, da je slab razvoj prihodnjih dogodkov že zakoličen. Da smo v bistvu že tam in zdaj zgolj še čakamo, kdaj se bo zgodilo, narediti pa ne moremo prav nič. Medčasje pa še vedno pušča stvari malce odprte. Medčasje si za ta prispevek predstavljamo kot tisti trenutek, ko avto pred nami grobo zavre, mi instiktivno naredimo enako, in potem nastopi tisti znani dolgi trenutek, razvlečena sekunda ali le pol nje. In ja, morda bo v naslednji tisočinki sekunde počilo in morda bo to za nas celo usodno, morda pa se bomo – to bo mnogo bolje – ustavili pet centimetrov od avtomobilskega odbijača pred nami stoječega vozila. To vozilo bo že v naslednjem trenutku speljalo, kot da se ni nič zgodilo, mi pa bomo le zajeli sapo, izustili dve kletvici, in že čez nekaj minut popolnoma pozabili, da se je sploh kaj zgodilo. V nekem zapisu o Marku Breclju je Dragan Živadinov medčasje opisal takole: »Ko čisto vse postane premor.«

  • Peter Petrovčič

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Politika  Za naročnike

    Različni vladi, enako šikaniranje

    Ko je tretja vlada Janeza Janše spomladi 2020 v policiji začela »odstranjevati« moteči kader, je bil med prvimi na vrsti tedanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav. Jeseni 2020 je »pristal« v prostorih policijske akademije v Tacnu, primestnem ljubljanskem naselju pod Šmarno goro. Tam so mu za pisarno dodelili sobo, v kateri je, takrat kadet, polčetrto desetletje pred tem začel policijsko pot. Čeprav se sliši skorajda neverjetno, ga je pod drugo vlado, ki je obljubljala depolitizacijo policije in ga je na začetku tudi postavila na položaj vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, doletelo novo ponižanje.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Televizijski deček s pištolo

    Kmalu – pozneje – potem. S temi nekoliko patetičnimi besedami, po novem na nacionalni televiziji napovedujejo sosledje programa. Z istim »algoritmom« bi lahko opisali tudi sosledje razpada nacionalke. Ne vem, kaj se še lahko in kaj se še mora zgoditi, da bo prišlo do končnega zloma. Najprej višje delovno in socialno sodišče ugotovi, da je bilo imenovanje Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) januarja 2021 nezakonito. Še več. Grah Whatmough naj ne bi imel zadostnih izkušenj z vodenjem velikih organizacij. Ker? Ker ni imel prav nobenih. A ker so se programski svetniki tega zavedali, so pohiteli s predčasnim, ponovljenim razpisom, v katerem ni bilo več zahteve po triletnih vodstvenih izkušnjah. Očitno so aktivirali stari socialistični institut – starejši bralci in bralke se spomnijo – »z delom pridobljene kvalifikacije«. Kajpak kot nagrado za lojalnost in pravovernost. In tako dokončno izvolili nekvalificiranega Graha Whatmougha za direktorja sistema, ki ga ne obvlada, ga pa podreja svojim nalogodajalcem. Osmega marca je bivši, odstavljeni direktor Kadunc na sodišču dosegel formalno satisfakcijo. In? In nič. Nato 20. marca višje sodišče ugotovi, da je bila tudi razrešitev Natalije Gorščak z mesta direktorice Televizije Slovenija avgusta 2021 nezakonita. Grozno! Ampak? Seveda nič. Pač, tempi passati.

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Ekonomija  Za naročnike

    Sporna strokovnjaka

    Petnajstega marca se je na ustanovni seji sestal poseben strateški svet za makroekonomska vprašanja, ki naj bi pomagal predsedniku vlade Robertu Golobu. Namen sveta naj bi bil pripravljanje strokovnih mnenj v zvezi z oblikovanjem strukturnih reform in mnenj o javnofinančni in drugi (makro)ekonomski politiki, predsedniku vlade pa naj bi svetoval tudi pri pripravi proračunskih dokumentov in podobno. V času ponovnega uvajanja nekoliko fleksibilnejšega fiskalnega pravila naj bi neposredno pomagal predsedniku vlade. »Ker so časi občutljivi, moramo najprej opredeliti javnofinančni okvir, v okviru katerega se bodo načrtovane reforme gibale,« je napovedal Golob.

  • Monika Weiss

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Politika  Za naročnike

    V Janševem kabinetu so si v povprečju izplačali najvišje koronske dodatke 

    Računsko sodišče je objavilo še eno revizijo pravilnosti izplačevanja dodatkov med epidemijo covid-19. Pregledalo je vlado in generalni sekretariat vlade ter štiri ministrstva z organi v sestavi – za notranje zadeve, za obrambo, za javno upravo in za zdravje. Revizija potrjuje že znano dejstvo, da je bilo pri izplačilih dodatkov s sistemskega vidika narobe prav vse.

  • Komentar / Zakaj prepogosto umiramo za rakom?

    Rak je ena najpogostejših bolezni sodobnega človeka in eden glavnih javnozdravstvenih problemov v svetu in pri nas (če ne glavni). Leta 2020 je po svetu za rakom zbolelo 19,3 milijona ljudi, približno deset milijonov pa jih je umrlo. V Sloveniji za rakom vsako leto zboli že več kot 16 tisoč ljudi. Po napovedih mednarodne podatkovne zbirke GLOBOCAN, ki temelji na podatkih in predvidevanjih Mednarodne agencije za raka, bo leta 2040 na svetu za rakom zbolelo že okoli 28,4 milijona ljudi. V Sloveniji bo predvidoma za rakom zbolel vsak drugi moški in vsaka tretja ženska, rojena v tem desetletju.

  • Matic Gorenc

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Družba  Za naročnike

    Megalomansko smučišče v Kranju

    Občani Mestne občine Kranj so oblikovali civilno pobudo, ki nasprotuje projektu gradnje pokrite smučarske dvorane v Besnici pod Svetim Joštom pri Kranju. Pobudnika projekta sta lokalna posameznika, investitor, ki naj bi prihajal iz tujine, pa še ni znan. Občina miri občane, da postopki ne bodo stekli brez njihovega soglasja.

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Politika

    Hojsu, Grimsu, Ruparju in Janši naj bi bili grozili s smrtjo 

    Pavel Rupar je objavil zastrašujočo novico. Njemu in nekaterim drugim politikom naj bi bil nekdo grozil s smrtjo. Grožnja ni prišla niti po navadni niti po elektronski pošti, le na internetu je nekdo objavil posnetek, na katerem so štirje naboji, na njih pa zapisana imena: Hojs, Grims, Rupar, Janša. Posnetek z grožnjami v spakedranem balkanskem jeziku naj bi se bil pojavil na družbenih omrežjih, novico o njem pa je Pavel Rupar sporočil na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal nove protestne dosežke.

  • Uredništvo

    26. 3. 2023  |  Politika

    »Sovražni govor je nedvomno glavni proizvod slovenske desnice, predvsem stranke SDS«

    "Uradni organ za zatiranje sovražnega govora zamuja sedem let, od uradne ustanovitve Nova24TV in satelitskih medijev. Za širjenje sovražnega govora je torej najprej odgovorna vlada, ki je bila na oblasti leta 2016. Izvor sovražnega govora nikoli ni bil jasen: je pa nedvomno glavni proizvod slovenske desnice, predvsem stranke SDS, in je neposredno povezan z neonacističnimi skupinami in revizionističnimi idejami. Sovražni govor je vsekakor obstajal že prej, eden njegovih pionirjev je prav gotovo sam Janez Janša, ob javnem nastopanju nekaterih v dolgem trajanju - na primer Jelinčiča, pa tudi sporadičnih nastopih drugih na desnih obzorjih. A zgodovina Nova24TV je zgodovina glavnega vala sovražnega govora v Sloveniji. To dokazujejo poteze desničarskega medijskega konglomerata: psevdonimi avtorjev, odstranjevanje pretirano neprimernih besedil, ko se pokaže nevarnost pregona, nedostopnost iskalnih mehanizmov na portalu, organizacija kompenziranih komentatorjev (botov), ​​fotošoping in fotomontaže, negiranje vseh novinarskih pravil in seveda nejasno financiranje."

  • Uredništvo

    26. 3. 2023  |  Politika

    »Janez dobro ve, da je edina opcija stalna vojna«

    "Janez dobro ve, da je edina opcija stalna vojna. On jo tako ali tako bije že ves čas. Zadnja leta predvsem z mediji, levičarji, civilnodružbenimi gibanji in z vsemi, ki ne razmišljajo tako kot on. Janša je izjemen taktik. Ves čas te vabi k dialogu in ves čas te napada. Temu bi se lahko banalno reklo tudi partizanski način bojevanja. Ves čas ti nastavlja pasti in napada iz zasede."

  • Jure Trampuš

    24. 3. 2023  |  Mladina 12  |  Družba  Za naročnike

    Kako se SDS po novem bori za čisto pitno vodo, za upokojence, za paciente, za vso Slovenijo

    Dobrih deset mesecev je od tistega junijskega četrtka, ko se je prvič sestala vlada Roberta Goloba. Bilo je malo po volitvah in koalicija je uživala veliko podporo. A vsaki medeni tedni se končajo, nekateri ljudje so razočarani, drugi so pričakovali preveč, zato se je začela priljubljenost vlade zmanjševati. Izsledki Ninamedijine marčne raziskave so pokazali, da delo vlade kot uspešno ocenjuje le še 47,6 odstotka vprašanih. Delež kritikov je enak deležu podpornikov. Hkrati se že nekaj mesecev nenehno zmanjšuje priljubljenost Gibanja Svoboda, po zadnjem merjenju bi stranko podprlo le še 24,9 odstotka vprašanih, razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je tri odstotne točke. Vse to je pričakovano, vlade, ki jih podpira večinski del volilnega telesa, so redke. Janševa vlada je začela izgubljati javnomnenjsko podporo po petih mesecih, vlada Mira Cerarja takoj, le vlado Marjana Šarca je javnost, kdove zakaj, podpirala več kot leto dni, pa četudi je potem koalicija razpadla.

  • Uredništvo

    25. 3. 2023  |  Politika

    »Janša Golobu nikoli ni dovolil, da bi zajel zrak«

    "Po skorajda letu od volitev, ki so razsedlale Janeza Janšo in priložnost dale Robertu Golobu, se javnost vpraša, kaj se je zgodilo, da tempo politične pobude še vedno narekuje Janša, Golobu pa iz rok v konkretnih odstotkih polzi ogromno zaupanje ljudi, ki so mu ga izkazali na volitvah. Kar zadeva tempo, Janša Golobu nikoli ni dovolil, da bi zajel zrak. Takoj po volitvah je v času sestavljanja vlade poskrbel za proceduralno blokado, ki je Golobu onemogočila kadrovsko (ministrsko) zapolnitev mest vlade pa tudi sprejetje novega zakona o RTV."

  • Danes je nov dan

    23. 3. 2023  |  Družba

    Kaj se dogaja z zahtevami civilne družbe?

    Koalicijske stranke so se že pred lanskimi volitvami zavezale k uresničitvi 122 zahtev iniciative Glas ljudstva. Te so bile s ciljem izboljšanja družbene, ekonomske in okoljske situacije v državi pripravljene na podlagi večmesečnih posvetovanj mnogih organizacij in strokovnjakov_inj, prek spletnih tribun ter zborov na trgih in ulicah pa je sodelovala tudi širša javnost.

  • Uredništvo

    25. 3. 2023  |  Kultura

    »Vedno smo vedeli, da smo za Ukrajino na vrsti mi«

    "Kako se počutimo, ker smo pod nenehnim stresom zaradi naših meja? Nikoli se nismo počutili zares varne. Vedno smo vedeli, da smo za Ukrajino na vrsti mi. Ves čas je bilo jasno, da bo v nekem trenutku Rusija hotela oživiti imperij. Evropejci tega niso hoteli videti, pri nas je to bilo ves čas prisotno. Vedeli smo tako, kot so Belorusi vedeli, na katero stran se bo postavila njihova država. V tem trenutku smo imeli srečo, da smo imeli novo vlado. Pred tremi leti so bili v Moldaviji na oblasti komunisti. Če bi Rusi napadli takrat, bi mi bili Ukrajina. Ampak vmes smo izvolili proevropsko vlado in se nam je odprlo okno proti EU. Priprlo. Ko se je vojna začela, sem bila ponosna na svojo domovino."