Janševa cinična čestitka Odmevom, ki je v resnici ukaz

Redni neplačnik prispevka in gledalec RTVS, sicer tudi aktualni predsednik vlade, je tokrat preštel vseh 123 od 6000 oddaj Odmevi, ki niso bile pristranske! Za Rosvito Pesek, ki je 21. januarja vodila jubilejne Odmeve, je bil to najbrž velik, zelo velik udarec. Več

Grega Repovž

21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Uvodnik

Višje plače za vse?

Zakaj se je plin v Sloveniji izjemno podražil, in to nad raven, ki jo dosega cena plina v sosednjih državah, ki tako kot Slovenija nimajo lastnih virov? Žal je zadeva v svojem bistvu banalna in kruta. Ali kot v intervjuju Monike Weiss pove dr. Peter Novak: te države so si cenejši plin zagotovile z dogovorom z Rusijo. Srbija je dobila plin za dve leti po stari ceni, torej za okoli 26 evrov za megavatno uro, Bolgarija je za dve leti dobila plin po 46 do 49 evrov za megavatno uro, enako Madžarska. Slovenija pa je ostala praznih rok in plin plačuje po tržni ceni. Zakaj? Ker je vlada premiera Janše vodila sovražno politiko do Rusije. Več

V SDS so se v želji, da bi si podredili še zadnjo državno banko, zapletli v spiralo kaznivih dejanj

V tem članku pišemo o spornem postopku imenovanja uprave Slovenske izvozne in razvojne banke (SID), to je še zadnje banke v večinski lasti države, ki utegne v bližnji prihodnosti kot javna institucija voditi deljenje več sto milijonov evropskih evrov za obnovo, digitalizacijo in zeleni prehod. »Prepričana sem, da je denar nacionalnega načrta za okrevanje že razdeljen in da ne mi ne vi od njega ne bomo imeli največje koristi,« je nedavno v intervjuju za Mladino dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. Ključ do razdelitve tega denarja lahko leži v tudi SID banki – v njenih skladih in komisijah, ki bodo delile denar in odločale o porabi. Več

»Podražila se nista ne voda ne sonce, tudi strošek dela ni zrasel, ne gorivo za jedrsko elektrarno. To pomeni, da ni razloga, da cene elektrike ne bi diktirali doma.«

Dr. Peter Novak (1937) je po študiju v Ljubljani leta 1975 v Beogradu doktoriral iz strojništva in je eden največjih strokovnjakov za energetiko, priznan tudi mednarodno. Kot redni profesor in dekan ljubljanske strojne fakultete je bil mentor 20 doktorandom in več kot 300 inženirjem strojništva. Danes predava na Fakulteti za strojništvo v Novem mestu, katere ustanovitelj je. Več

Umrl pevec skupine Parni valjak

Umrl je priljubljeni hrvaški glasbenik Aki Rahimovski, pevec skupine Parni valjak, je na svoji strani na Facebooku potrdila skupina. 66-letni pevec je po poročanju Jutranjega lista umrl v Novem mestu, potem ko mu je zjutraj postalo slabo. Več

Hiter porast trumpovske političnosti v Sloveniji

"V virusnem času so se predvsem potencirale družbene in politične spremembe, ki so v isto smer potekale že prej. Spremenila se je družba v strukturnem smislu, spremenile so se značilnosti kapitalizma, spremenili so se družbeni odnosi, družbeni razcepi, dodatno so se povečali družbene razlike, občutki nemoči in jeze v velikem delu družbe. Politične stranke niso prispevale k razreševanju družbenih konfliktov, temveč so jih s svojim delovanjem zaostrovale. Tak način upravljanja družbe ni vzdržen." Več

»Pahor svojo vlogo res razume kot gledališko predstavo«

"On svojo vlogo res razume kot gledališko predstavo. Zaživi v trenutku, ko se dvignejo zavese, prižgejo luči in zavrtijo mikrofoni ter kamere. Tam na odru je tako rekoč popoln. Kako zna odločno marširati mimo častne straže, je prav osupljivo. Še bolj, s kakšno pieteto se pokloni kakšnim žrtvam in položi venec. No, popravi žalni trak. Takšna umetniška gesta v smislu, da mora biti vse popolno. Oziroma da vsak performans na koncu potrebuje njegov magični dotik. Predsednik s to gesto dodeljuje smisel in pomen celotnemu spominu." Več

Vrhovni nacisti so čarovnice častili kot varuhinje poganskih modrosti

V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji. Več

Nedeljska poezija #100

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Blaža Lukana iz zbirke Teorija ničesar. Več

Policiji prepovedali nastop v oddaji Tarča

Drugi del Dosjeja Kangler v oddaji Tarča je prinesel olajšanje: najprej že zaradi vseh političnih pritiskov na njene ustvarjalce na čelu z Eriko Žnidaršič in javnih ugibanj, ali bo ta sploh na sporedu ob sumih, da bo politično dirigirano vodstvo RTV Slovenija uspelo njeno realizacijo ustaviti. Več

»Biden je na koncu plačal politični račun za vojno svojih predhodnikov«

"V zunanji politiki pa je Biden v svojem prvem letu naletel na svojevrsten paradoks. V času, ko so Američani naveličani vojn in še bolj pozorni na teme doma, je največji padec podpore utrpel ob umiku iz Afganistana, četudi je s tem izpolnil predvolilno obljubo. Res je način, kako se je to zgodilo, predstavljal kaotičen in porazen konec poraza, a vendar je Biden na koncu plačal politični račun za vojno svojih predhodnikov. Ob tem pa sam meni, da je na obzorju že nova, ne z ameriškimi vojaki, pač pa z velikim političnim vložkom ZDA in Bidna, ki je globalno valuto ZDA našel v povezovanju demokracij proti avtokratom, Ukrajina pa bo, kot kaže, testni teren, če gre verjeti predsedniku, ki pravi, da bo Putin tja očitno vkorakal." Več

»Fašistični režim je zatiral dialekte«

"Hotela sem, da vsak govori tako, kot je zanj najbolj naravno, poleg tega pa smo vključili nekaj starinskih besed, kakršne bi danes uporabljali samo še zelo stari ljudje. Izbira jezika je zame politična odločitev. Italijanščina je postala skupen jezik po letu 1861, po združitvi Italije, a nikoli ni bila obvezna – vse do prihoda fašizma. Fašistični režim je zatiral dialekte, še posebej tiste z vzhodnjaškim vplivom, vplivom slovenščine. Hotela sem se pokloniti dejstvu, da so ljudje kljub temu ohranili svojo identiteto. Ljudje, ki so rojeni v narečju, morajo knjižno italijanščino v glavi 'prevajati' in hotela sem odstraniti to oviro." Več

Nekdanji papež Benedikt XVI. obtožen, da ni ukrepal v štirih primerih zlorabe otrok

Nekdanji papež Benedikt XVI. v času, ko je bil münchensko-freisinški nadškof, ni ukrepal v štirih primerih zlorabe otrok s strani duhovnikov, je pokazalo v četrtek objavljeno poročilo, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije. Vatikan se je že odzval in izrazil sram in obžalovanje zaradi spolnih zlorab otrok s strani katoliških duhovnikov. Več

»Danes dobivamo injekcije, da živimo, med holokavstom pa smo jih dobili, da bi umrli«

Preživeli holokavsta so obsodili vse pogostejše primerjave njihovega trpljenja z ukrepi, ki so bili sprejeti v času pandemije novega koronavirusa. Včeraj je Gibanje za boj proti antisemitizmu (CAM) objavilo poročilo o trivializaciji holokavsta na internetu, kjer je bilo ugotovljenih več kot 60 milijonov primerov povezovanja pandemije in holokavsta. Več

Pasivnost EU glede konfliktov pred njenim pragom

EU ima prepogosto pasivno držo, kadar gre za konflikte pred njenim pragom. Tako, kot je zamižala ob Dodikovih provokacijah, ki bi lahko že tako krhko BiH pahnile na rob nove vojne, ima pasiven odnos tudi do ukrajinsko-ruskega problema. Več

Film tedna: Zastoj

V slovenskih kinematografih je na ogled film Zastoj režiserja in scenarista Vinka Möderndorferja (Predmestje, Pokrajina Št. 2, Inferno), ki je svetovno premiero doživel na lanskem FEST-u v Beogradu. Film pripoveduje o srečanju dveh zakonskih parov z različnih polov družbene lestvice, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega. Nesreča in tragični dogodek ju v eni sami noči usodno združita in najbrž povežeta za vse življenje. Več

Cepljeni in necepljeni poslanci

Generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar se je v intervjuju za Večer dotaknila tudi vprašanja precepljenosti poslancev in zaposlenih v službah državnega zbora. »Tudi sama sem želela, da bi bili vsi, ki delamo v državnem zboru, cepljeni čim prej zaradi načina dela, pri katerem je veliko ljudi na kupu. Ko je seja v državnem zboru, mora biti poleg 90 poslancev prisotnih še okoli 100 ljudi. Ko smo marca lani prišli na vrsto za cepljenje, je bil odziv poslancev izjemen, takrat se jih je cepilo okoli 70, nekaj pa jih je bilo prebolevnikov,« je povedala. V službah državnega zbora naj bi bilo cepljenih približno 70 odstotkov zaposlenih. »Sama nisem čutila nekih napetosti, so pa mi drugi zaposleni povedali, da se je na neki točki to res odrazilo v odnosu med cepljenimi in necepljenimi, a zaradi tega ni bilo nobene kritične situacije. Trikrat tedensko imamo organizirano tudi testiranje za necepljene in tiste, ki se želijo preventivno testirati.« Več

Vladno zavajanje

Eden od namenov dohodninske reforme je tudi, tako vlada, da se davčne obremenitve fizičnih oseb pri nas približajo davčnim obremenitvam v državah »v naši neposredni bližini in državah, v katere se izseljuje delovna sila, izobražena v Sloveniji, v želji po boljšem zaslužku«. Torej dohodninskim obremenitvam v Nemčiji, Italiji in Avstriji, kjer je splošna olajšava bistveno višja. Več

Janševa igra z referendumom

Daljna Martinova nedelja leta 2007 je bila vesela. To ni bil samo dan, ko iz mošta nastane vino, pač pa so tisto nedeljo ljudje slavili praznik demokracije. Enajstega novembra je bila volilna nedelja, potekal je drugi krog predsedniških volitev, volivci so izbirali med Lojzetom Peterletom in Danilom Türkom. V zaprašeni politični spomin pa se je skrilo še nekaj drugega, tista volilna nedelja je bila dvojna, volivci niso izbirali le novega predsednika republike, ampak so glasovali tudi o načinu lastninskega preoblikovanja Zavarovalnice Triglav. Večina je takrat na referendumu predlog prve Janševe vlade zavrnila, kot je hkrati zavrnila tudi kandidata, ki ga je podpirala vlada. Na predsedniških volitvah je zmagal Danilo Türk. Lastninsko preoblikovanje največje slovenske zavarovalnice je bilo pomembna tema, a je sočasnost predsedniških volitev z referendumskim odločanjem zasenčila ne le razpravo o lastninjenju, ampak tudi jasno izrekanje o političnih načrtih predsedniških kandidatov. Časovno ujemanje različnih načinov odločanje volivcev je ustavno dopustno, morda je tudi gospodarno. Več

Cepivo, s katerim bi bilo mogoče precepiti svet

Čeprav je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump pred kratkim v intervjuju nekoliko presenetljivo rekel, da so cepiva »eden od največjih dosežkov človeštva«, je velik del republikanskih volivcev do njih še vedno nezaupljiv. Precepljenost v Teksasu – tradicionalno republikanski državi, kjer so ostaline trumpovskega obdobja še vedno zaznavne – je nizka. Podobna je slovenski. Kljub temu so decembra prav iz te ameriške zvezne države poročali o dosežku, ki bi lahko bil pomemben mejnik v boju s pandemijo. Skupina približno 50 znanstvenikov iz Teksaške otroške bolnišnice in z Baylorjevega medicinskega kolidža je razvila cepivo proti covid-19, imenovano Corbevax, ki bi utegnilo rešiti težavo z neenako distribucijo cepiv. Ti znanstveniki si prizadevajo, da bi bilo njihovo cepivo dostopno prav vsem, ne zgolj tistim državam, ki si ga lahko privoščijo. Več

Skomine po milijardah

Večina držav EU ima svojo razvojno in izvozno banko, največja med njimi je nemška KfW, ki je nastala iz Marshallovega načrta prenove Evrope po drugi svetovni vojni. Njihova vloga je ključna predvsem v krizah, v katerih se navadne, komercialne banke navadno zaprejo vase, pa tudi v »mirnodobnem« času. V Nemčiji je recimo vsak, ki je kadarkoli vzel stanovanjski kredit, ob tem hkrati še podpisal pogodbo s KfW in si z njo znižal stroške kredita. KfW je namreč ogromna ustanova z najboljšo bonitetno oceno, ki ima zato najcenejši dostop do denarja. S tem Nemčija vpliva na svojo stanovanjsko politiko, ki je ne želi prepustiti trgu. Več

Cerkev, d. o. o.

Katoliška cerkev v Sloveniji je objavila letno poročilo za leto 2021, ki ga je pripravlilo tajništvo Slovenske škofovske konference. Obsežno poročilo, ki je javnosti dostopno na spletni strani katoliške cerkve, ima 221 strani in 19 poglavij. Več

Pravica do svobode

Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, nekdanji novinar in urednik, zdaj pa že nekaj časa portparol, orator, pridigar, agitator vladne propagande, se je očitno odločil, da bo stvari postavil na pravo mesto. Njegov urad redno analizira poročanje nacionalne medijske hiše in generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu in drugim odgovornim pošilja tedenske analize svojih opažanj. V njih je polno obtožb o dvojnih merilih, neuravnoteženosti, cenzuri, besed o namernih novinarskih napakah in molku. Analize so bizarne, nič znanstvenega ni na njih. Gre za pristranski pogled vladnega urada, torej političnega organa, ki misli, da lahko s pozicije moči določa, kaj je prav in kaj ni. Tako so o medijih in obveščanju javnosti razmišljali najtrdovratnejši komunisti. Več

Vlado Miheljak

21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Dva leva  Za naročnike

Prilika o golobu, ki je prezgodaj zapel?

Pa smo končno presegli obsedenost s sredino! Namreč, v zadnjem času so bili vsi sredinci: krščanski demokrati in socialdemokrati, Jelinčičevi nacionalisti in janšisti, tudi aktivisti Vesne in Čuševi Zeleni, pa Podobnik in njegov Petrič, pa Kovšca, pa Zorčič, pa Počivalšek in vsi, ki iščejo prostor v slovenskem političnem solariju. Le Levica je bila izjema; ki pa je potrjevala pravilo. Skratka, gneča na sredini igrišča, kot na defenzivni nogometni tekmi. No, novinec na političnem odru Robert Golob se je tej mantri radikalno odrekel. Njegova stranka ne bo sredinska. Malo bo levo, malo pa desno. Res je, zveni nekoliko butalsko. A ne po pomoti, ampak zato, ker se je, se bojim, vzhajajoča zvezda na slovenskem političnem prizorišču svojega programa lotila približno tako, kot se je novopečeni butalski kovaški mojster Nace železa. Pač, bomo videli, kaj bo po obdelavi nastalo. Tega ta čas res ne vemo niti pri Golobu. A bojim se, da še sam ne ve. Malo ga imam na sumu, da ne loči zares med konservativnimi in desnimi stališči. Zato bi bilo dobro slišati, s katerimi desnimi stališči nam bo postregel na pokritem pladnju na pogrnjeni mizi. Več

»Kdor zanika znanost, zanika resničnost«

V razdvojenih Združenih državah Amerike je 81-letni Anthony Fauci za marsikoga osovražena javna osebnost, za druge pa je svetnik. Zdravnik in imunolog je direktor državnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni, ki je z letnim proračunom več kot šest milijard dolarjev pravi velikan na področju raziskav aidsa, tuberkuloze, malarije in avtoimunskih bolezni. Od časa Ronalda Reagana je Fauci svetoval vsem ameriškim predsednikom. Joe Biden je že sedmi po vrsti. Več

Nedotakljivi Simoniti

Ko so pred dnevi policisti obiskali ministrstvo za kulturo z namenom preiskave sumov kaznivega dejanja zlorabe položaja uradnih oseb na ministrstvu v povezavi s samovoljnim izbrisom reperja Zlatana Čordića - Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi, se je minister za kulturo Vasko Simoniti odzval izjemno ostro. Policisti po njegovem mnenju na ministrstvu nimajo kaj iskati, sploh pa, ker imata policija in tožilstvo dvojne standarde glede tega, kaj in kako resno preiskujeta in česa ne. Več

N'toko

21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Žive meje  Za naročnike

Organizacija pozabe

Ta teden mineva leto dni od Jankovićevega blitzkriega na Avtonomno Tovarno Rog. Spektakularna policijsko/varnostna akcija in razbijaško rušenje sta sredi zimskega lockdowna pretresla prestolnico, za seboj pa potegnila val javnih obsodb, objokovanja, privoščljivih komentarjev in legalističnih prepirov, nato pa še večmesečno propagandno vojno mestnega piar aparata. Bitka za teritorij Roga se je končala hitro, bitka za njegovo dušo pa še traja. Leto dni kasneje so s svojim videnjem dogodka javnost znova nagovorili deložirani skvoterji in tudi mestne oblasti. Prvi so se odpravili na ulice protestirat, drugi pa so se spet zatekli v mestnim oblastem prijazni časnik Delo. Drugi mediji so ob obletnici pripravili vsaj nekaj kritičnih razmislekov, Delo pa je obletnico pričakalo s celostranskim propagandnim člankom in jasnim sporočilom: pozabite na skvoterski Rog, pred nami je ultranapredni Center Rog! Njegova direktorica Renata Zamida in snovalka programa Meta Štular za fotografa pozirata nad ruševinami tovarne kot lovci nad truplom kake redke afriške živali. Pod njuno sliko pa zanimiv poziv: »V Centru Rog iščejo pričevalce in pričevalke za projekt zgodovinjenja prostora nekdanje tovarne Rog.« Več

V imenu resnice

V Spodnjih Gorjah pri Bledu so 28. avgusta 1941 pod hribom Revovca Nemci usmrtili pet talcev. Kraj usmrtitve je nekaj sto metrov oddaljen od moje rojstne hiše. Okrog spomenika sem preživel velik del otroštva. Tam smo se skrivali, pozimi sankali … Več

Abolicija za bele ovratnike

Zastaralni roki so v kazenskem pravu namenjeni iskanju najprimernejšega kompromisa med pravicami domnevnih storilcev kaznivih dejanj na eni strani in pravicami oškodovancev ter pravičnostjo v družbi nasploh na drugi. Za najhujša kazniva dejanja so določeni najdaljši zastaralni roki, za malo blažja, a še vedno huda, kot so recimo zloraba položaja, korupcija in gospodarski kriminal, so večinoma določeni zastaralni roki od 10 do 20 let. Vladna večina v državnem zboru želi zdaj te roke skrajšati na le sedem ali pet let, v praksi pa kar na zgolj dve leti. Več