•  |  foto: Borut Krajnc,, Žejlko Stevanić, Luka Dakskobler

    11. 7. 2020  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Petkovi protivladni protesti v Ljubljani

    Fotografski utrinki s protivladnih protestov v Ljubljani (Trg republike in Prešernov trg). Petek, 10. julija 2020.  Več

  • IK, STA

    11. 7. 2020  |  Politika

    Janša: »Hojsa sem prosil, naj o odstopu še enkrat premisli«

    Premier Janez Janša je včeraj za TV Slovenija pojasnil, da je notranjega ministra Aleša Hojsa prosil, naj z odločitvijo o odstopu počaka in še enkrat premisli, dokler ne bo nove rešitve. Dejal je, da Hojsovega odstopnega pisma še ni odprl in da "smo v situaciji, ko ministra za notranje zadeve, ki je operativen 24 ur na dan, nujno potrebujemo". Več

  • Oštro.si

    11. 7. 2020  |  Politika

    S fotografije »rumenih jopičev« izbrisano ime neonacistične znamke oblačil

    »Rumeni jopiči so se pojavili v sredo na ‘antiproslavi’, ki so jo zakuhali levičarski skrajneži, kjer se je kazalo nage riti in pela internacionala,« so nekaj dni po alternativni proslavi 24. junija, pred dnevom državnosti, poročali na spletnem portalu e-maribor.si. Novici so dodali fotografijo s protesta, na kateri »rumeni jopiči« stojijo pred spomenikom Franceta Prešerna v Ljubljani in v rokah držijo transparente z napisi »rumeni jopiči proti anarhiji«, »anarhisti so levi fašisti« in »Za koga? Za Slovenijo«. Več

  • Lara Paukovič

    11. 7. 2020  |  Družba

    Blaž Švab: »Nismo se pretirano obremenjevali z družbenim vplivom oddaje na ljudi«

    Blaž Švab, letnik 1984, je frontman Modrijanov, narodnozabavnega ansambla, ki se mu je v zadnjih desetih letih uspelo prebiti med najpopularnejše glasbene izvajalce v Sloveniji – ob bok jih lahko postavimo denimo Janu Plestenjaku, Tanji Žagar, Magnificu, Vladu Kreslinu in Siddharti. Pred kratkim so se Modrijani znašli v jedru družbenih debat, saj jih je evropska poslanka Romana Tomc ravno zaradi velike obiskanosti njihovih koncertov postavila za zgled slovenskim kulturnikom. Švab izjave Tomčeve sicer ni želel komentirati, saj se Modrijani ne želijo politično opredeljevati, razume pa stisko ljudi, ki od svojega dela trenutno ne morejo živeti, pa naj gre za umetnike, kulturnike ali delavce v proizvodni liniji. Več

  • »Ljubljani spi in igra bilijard«

    Polemike ob pripravah na letošnji 13. julij izhajajo iz napačne politične izbire. 100-letnico požiga in vrnitev Narodnega doma so nerodno – namenoma? – pomešali z Bazovicama. Potencialni praznik se je prelevil v boleče pregrevanje starih zamer, v mučno pravdanje prastarih stališč, tako navzven kot znotraj manjšinske skupnosti. Preden bi si lahko predsednika obeh držav v obeh Bazovicah spravno segla v roko, bi se morali zgoditi temeljni koraki skupne zgodovinske kulture, recimo dolgoročna in preudarna vzgoja k sobivanju in dvojezičnosti, obojestransko sprejetje zaključkov Poročila slovensko-italijanske zgodovinske komisije, pravno izničenje farsične sodbe Posebnega sodišča za zaščito države iz leta 1930, ki bazoviške junake še vedno formalnopravno razglaša za teroriste, pa tudi ureditev vprašanja zagotovljenega zastopstva slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Delovanje v blagor manjšinske skupnosti bo zame vedno prevladalo nad ideološkimi razlikami. Če to socialno lepilo odpade, je vse zaman. Stara razhajanja nas zapeljujejo na stranpota. Ohraniti moramo mirno kri in trezno glavo. Več

  • Uredništvo

    11. 7. 2020  |  Politika

    »Te rdeče črte Janezu Janši ne bomo pustili prestopiti«

    "Ne, v Sloveniji nimamo težav le s koronavirusom. V Sloveniji imamo težave z vlado, ki je vidno nesposobna, koruptivna, ki se vsak dan zapleta v laži, in ki ji, razen najbolj zvestih volivcev, ne verjame nihče več. Zato tako hiti z medijsko zakonodajo, saj rešitev vidi v uzurpaciji medijev. Tako bi lahko končno utišali zoprne kritike, korupcijo pometali pod preprogo (beri: mobingirali in odstavljali neposlušne novinarje), dobre novice pripisali sebi, slabe pa protestnikom, opoziciji, 'komunistom', 'kulturnim marksistom', 'lenuhom' in drugim 'sovražnikom ljudstva'." Več

  • FOTO: Borut Krajnc

    11. 7. 2020  |  Politika

    FOTO: Janša in Plenković na Otočcu

    Premierja Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Andrej Plenković, sta se na včerajšnjem srečanju na Otočcu dogovorila za še tesnejše sodelovanje med državama v boju proti širjenju novega koronavirusa. Pogovore sta posvetila zgolj tej temi. Več

  • Uredništvo

    11. 7. 2020  |  Družba

    »Si gledalci res želijo še več oglasov?«

    "Namesto da bi se RTV Slovenija vse bolj ukvarjala s tistim, kar je javni interes, in bila čim manj pod pritiskom komercialnih interesov. Oglaševanje za sabo vleče obljube. Obljubljaš oglaševalcu, da boš delal določen program. Vam se odvzamejo sredstva, ki so recimo temu stabilna, s katerimi lahko načrtujete svojo dejavnost, in se vas sili v to, da pridobite čim več oglaševanja. Ne vem, če bi vprašali gledalce, ali hočejo imeti še več minut na uro oglasov?" Več

  • Danes je nov dan

    11. 7. 2020  |  Družba

    Svete izjeme

    Vlada je sprejela omejitev gibanja nad 10 oseb. Lahko se zbere do 50 ljudi, če organizator pozna vse osebe in vodi evidenco s kontakti, ki jo hrani mesec dni in na zahtevo predloži NIJZ.  Več

  • IK, STA

    11. 7. 2020  |  Svet

    Nove podrobnosti o okoliščinah Floydove smrti: »Povej mojim otrokom, da jih imam rad«

    Novi dokazi so pokazali, da je George Floyd, ki je maja med policijskim postopkom v Minneapolisu umrl zaradi zadušitve, ko je policist skoraj devet minut klečal na njegovem vratu, več kot dvajsetkrat ponovil, da ne more dihati, klical svoje otroke in pokojno mamo ter policistoma dejal, da ga bosta ubila. Več

  • DK, STA

    11. 7. 2020  |  Svet

    Kaj razkriva nova knjiga o Melanii Trump

    Stephanie Winston Wolkoff, nekdanja zaupnica in dolgoletna prijateljica prve dame ZDA Melanie Trump, naj bi napisala spomine o njunem 15-letnem prijateljstvu z naslovom Melania in jaz (Melania and Me). Knjigo namerava izdati 1. septembra, pred predsedniškimi volitvami v ZDA, ki bodo 3. novembra. Več

  • IK, STA

    10. 7. 2020  |  Družba

    Na protivladnih protestih ponovno na tisoče ljudi

    Tudi tokratni petek je na ulice slovenskih mest zvabil protivladne protestnike. Tokrat so med drugim naslovili vse tiste, ki s svojo neaktivnostjo podpirajo nevzdržno stanje v državi. Že znanim kritikam in zahtevam, med katere sodijo obsodbe korupcije, nadzora in represije, pa se je danes pridružila še zahteva po neodvisnih medijih in podpori preiskovalnemu novinarstvu. Več

  • DK, STA

    11. 7. 2020  |  Politika

    Trumpov nekdanji odvetnik ponovno v zaporu

    Ameriški zvezni urad za zapore je nekdanjega odvetnika predsednika ZDA Donalda Trumpa Michaela Cohena ponovno poslal na prestajanje kazni v zapor, iz katerega je bil izpuščen v hišni pripor zaradi pandemije novega koronavirusa. Od Cohena so zahtevali, da ne sme komunicirati z mediji in izdati knjige, kar pa je zavrnil in izbral zapor. Na tri leta zapora je bil obsojen zaradi kršenja zakonodaje o financiranju volilnih kampanj, laganja in drugih kaznivih dejanj.  Več

  • DK, STA

    11. 7. 2020  |  Politika

    Predsednik želi obnovo katedrale Notre-Dame v izvirni obliki

    Francoski predsednik Emmanuel Macron je opustil načrte, da bi pariško katedralo Notre-Dame, ki jo je lani poškodoval požar, obnovili v sodobnem slogu. V četrtek so iz Elizejske palače sporočili, da se gotsko katedralo iz 12. stoletja rekonstruira kar se da podobno njenemu zadnjemu stanju.  Več

  • DK, STA

    11. 7. 2020  |  Svet

    Prva temnopolta Batwoman

    V drugi sezoni ameriške televizijske serije Batwoman bo v vlogi superjunakinje nastopila Javicia Leslie, ki bo s tem postala prva temnopolta igralka, ki se bo v igranem filmu oziroma TV seriji pojavila v tej vlogi. Doslej je v seriji Batwoman igrala Ruby Rose, ki pa je maja sporočila, da se od lika poslavlja. Javicia Leslie bo v drugem delu serije igrala Ryan Wilder, nov zmeden in nekoliko neroden lik, ki bo prevzel mesto Kate Kane, dosedanje Batwoman. Tako bo Javicia Leslie postala prva temnopolta igralka, ki se bo preizkusila v vlogi. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Prvi škodljivec

    Ukrepi, ki jih ob drugem valu sprejema slovenska vlada, so pretežno logični, imajo smisel in v prvem valu se je izkazalo, da so tudi učinkoviti. Niso evropski ali svetovni unikum: slovenska vlada dela podobne reči, kot jih počnejo vlade večine evropskih držav. A zakaj ji pri tem ne gre dobro? Oziroma drugače: zakaj se vladi dogajata tak odpor in ignoranca njenih sporočil prebivalstvu? Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Tomaž Gantar: »Kacin govori v imenu vlade, ne pa vedno v mojem imenu«

    Imamo državni načrt za epidemijo, ki smo ga na podlagi dogajanja med prvim valom posodobili in prilagodili bolezni, ki je prej nismo poznali. Ta načrt predvideva vso množico ukrepov, ki smo jih sprejemali ob prvem valu. Odločitev, kateri ukrep uporabiti, pa je dejansko odvisna od sprotnih razmer, od epidemioloških razmer doma in v tujini, ne nazadnje pa tudi od spremljanja širjenja okužb in njihovega izvora. In temu primerno strokovna skupina tudi predlaga ukrepe. V prvi vrsti sem absolutno zagovornik stroke. Več

  • Jure Trampuš

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Vse za spravo

    Da bi lažje razumeli, kaj se bo 13. julija dogajalo v Trstu, kaj pomeni, da bosta tam skupaj predsednik Italije Sergio Mattarella in njegov prijatelj, slovenski predsednik Borut Pahor, se moramo za hip ozreti v preteklost. Pomembne so tri slike. Tri dejanja. Več

  • Marcel Štefančič jr.  |  Ilustracija: Zoran Smiljanič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Bi se morali fašistom res opravičiti za vse muke, ki so jih pretrpeli?

    Borut Pahor se bo 13. julija kot prvi slovenski predsednik poklonil žrtvam iz bazoviške fojbe. Sergio Mattarella pa se bo hkrati kot prvi italijanski predsednik poklonil žrtvam I. tržaškega procesa, Ferdu Bidovcu, Franu Marušiču, Zvonimirju Milošu in Alojzu Valenčiču, slovenskim antifašistom, članom organizacije Borba, ki so jih fašistične oblasti tam – na gmajni pri Bazovici – usmrtile 6. septembra 1930. Poudarek je na besedici ’hkrati’. Več

  • Grega Repovž

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Joj, ti protesti ne ponujajo nobene alternative!

    Naslov je nekakšen povzetek negodovanja, na trenutke namenjenega protestniškemu gibanju, ki se je začelo zadnji teden aprila in zdržema traja in se širi že deset tednov. Res je izjemno. Začelo se je z nedolžnim kroženjem na kolesih pred parlamentom, nadaljevalo s postavljanjem izrezanih podplatov na Trgu republike, nato z množičnejšim kolesarjenjem pa s spopadom za pravico do pisanja s kredo, sledil je spopad za pravico govora in vztrajanje, da »Smrt janšizmu« ne pomeni grožnje s smrtjo, ampak krik zoper nedemokratični režim, sledil je spopad z ograjo in proti njej, nato spopad s pravico do »našega« Trga republike, sledil je protest zoper ukradeni praznik ter prejšnji teden protest s prav neverjetno domiselnim zaznamovanjem oblasti z neonacizmom, ki se skriva za rumenimi jopiči. Več

  • Pred 13. julijem, velikim izzivom ne le za Slovence, temveč za ves Trst

    Pri svojem razmisleku štartam iz osnovne ugotovitve: ime Bazovica je splošno poznano tudi izven lokalnega primorskega okolja. Če vprašaš italijanskega dijaka iz Milana bo mogoče odgovoril, da je že slišal zanj. Če vprašaš slovenskega dijaka iz Maribora tudi. Razlogi zaradi katerih bosta poznala ime so seveda povsem različni: za italijanskega dijaka je to Šoht, za slovenskega Junaki. Oba kraja sta, po svoje, problematična, a iz različnih razlogov: glede spomenika bazoviškim junakom obstaja še vedno nerešen problem rehabilitacije, za katero, kot mi je znano, je težko računati na pravno pot. Tisti kraj pa ima kljub temu ogromno simbolno valenco za Primorce. Glede šohta pa ostaja še vedno dejstvo, da obstaja globoka vrzel med naracijo, ki ji večkrat tam prisluhnemo, in ugotovitvami zgodovinopisja. Tudi ta kraj pa ima ogromno simbolno valenco, predvsem za ezule. Ta dvojna simbolna valenca je bila, je in bo, ne glede na to kaj se bo zgodilo 13. julija. Vprašanje je, kako želimo z njo upravljati. Osebno, ko Bazovico omenjam, jo izkoristim da bi opozoril na različne spomine, ki se nahajajo v tem prostoru in na dejstvo, da so tudi simbolno pomembni kraji večkrat zelo komplicirana zadeva. Več

  • Gregor Kocijančič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Oblast premika meje

    Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju nedavno zapisal, da imamo do iznajdbe cepiva zoper covid-19 zgolj dve možnosti ukrepanja: prva je »drastično ustavljanje javnega življenja, zapiranje meja, omejevanje stikov, depresija«, druga pa obvezna uporaba mobilne aplikacije za gibanje, torej aplikacije za pametne telefone, s katero naj bi uspešno zajezili epidemijo bolezni covid-19. S tem nam Janša pravzaprav ponuja zgolj dva možna scenarija – brez alternative, brez vmesne poti: prvi scenarij je obup, povezan s strogimi lockdown omejitvami, drugi pa odraža slepo verovanje v tehnologijo, ki verjetno ne bi imela želenega učinka – na kar kažejo izkušnje s podobnimi aplikacijami v tujini. V najslabšem primeru se lahko prisilna raba tovrstne aplikacije prevesi v vladni nadzorni sistem jutrišnjega dne, ki v številnih razsežnostih spominja na orwellovsko distopijo in odpira malo morje etičnih dilem o kršenju zasebnosti. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    En sam vod, več deset ton orožja

    Pred dnevi je Janez Janša tvitnil: »En sam vod Krkovičeve brigade je v eni sami akciji, v kateri je bil samo en ranjen, zaplenil več bojne opreme in orožja kot vsi partizanski odredi skupaj v 4 letih t. i. NOB.« Več

  • Jure Trampuš

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika

    Cesarjeva nova oblačila

    Nobeni vladi ni vseeno, kako je videti, tudi v politiki velja, da se podoba lažje prodaja kot vsebina. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Svet Evrope

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Dunja Mijatović: »Dosegli smo točko, ko so naši glasovi v Evropi potrebni bolj kot kadarkoli prej«

    Dunja Mijatović je komisarka za človekove pravice Sveta Evrope postala pred dvema letoma. Zadnje mesece, se zdi, ima več dela kot kadarkoli prej. V zadnjem času – med epidemijo, ki se je v Sloveniji časovno ujemala z nastopom vlade Janeza Janše – je večkrat poimensko tako ali drugače omenila tudi našo državo. In kadar komisarka za človekove pravice stori kaj takega, to navadno pomeni, da opozarja na kršitve človekovih pravic v tej ali oni evropski državi. Zgodi se, da vlade teh držav opozoril ne vzamejo dobronamerno, saj gre najpogosteje za kritiko, usmerjeno prav zoper ravnanje posamezne vlade. A odziv vladajoče slovenske politike, predvsem predstavnikov SDS in njenih medijev, je bil že kar nedostojen, če uporabimo najblažjo mogočo besedo. Komisarko so zmerjali s komunistko, jo obtoževali razširjanja lažnih novic, izražali ogorčenje nad tem, da zaseda ta pomembni položaj. Mijatovićeva sicer Slovenijo zgodovinsko prišteva med države, ki najdosledneje spoštujejo človekove pravice, in je prepričana, da bo tako tudi v prihodnje. Več

  • Izak Košir

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Družba

    Obstoj Radia Študent ogrožen

    Uredništvo Radia Študent na čelu z Matjažem Zorcem vstopa v negotove finančne razmere, zaradi katerih je prisiljeno omejiti oddajanje. Na to je opozorilo v okrožnici, ki jo je javnosti poslalo v ponedeljek. Razmere so zaradi finančnega položaja resne že nekaj let, a RŠ se je z vnemo in požrtvovalnostjo sodelavcev, ki se zavedajo izjemnega pomena te medijske institucije, uspelo obdržati nad gladino. Več

  • Staš Zgonik

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    Manj kot odstotek: popravljena ocena prekuženosti prebivalstva

    Avtorji nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19, ki so na začetku maja poročali, da se je glede na prisotnost protiteles pri sodelujočih v raziskavi z virusom do sredine aprila srečal vsak 30. Slovenec, so ta teden objavili prvo podrobnejše poročilo, ki oceno prekuženosti pomembno znižuje – virusu naj bi bil do takrat izpostavljen le približno vsak 100. Slovenec. Več

  • Peter Petrovčič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Naša policija, naše tožilstvo

    Generalni državni tožilec Drago Šketa je prvi vodja tožilstva, ki se je bil prisiljen zagovarjati neposredno pred predsednikom vlade. Janez Janša mu je poslal pismo, v katerem mu je zaukazal, kaj in kako naj tožilstvo kazensko preganja. Šketa je tudi prvi vodja tožilstva, ki mu je predsednik vlade grozil. »Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni,« je predsednik vlade zapisal v pismu, v katerem poziv »Smrt janšizmu« enači s pozivom »Juden raus«. Več

  • Vasja Jager

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Desant na medije

    Pritiski vladajoče skrajne desnice na nacionalno radiotelevizijo so vse bolj brutalni. Premier Janez Janša prek Twitterja vodi odkrito besedno vojno z novinarji in novinarkami ter tudi samim vodstvom RTV Slovenija. Njegovemu zgledu praviloma sledi vojska spletnih trolov SDS, ki vodjeve izjave podkrepijo z množičnimi izlivi primitivnega sovražnega govora. Skrajneže seveda moti, da RTV pri svojem delu še vedno sledi načelu zagotavljanja pluralnosti pogledov; nacionalka kljub vsem pritiskom in notranjim razlikam še vedno pripravlja tako do vlade kritične – na primer razkritja preiskovalnih novinarjev oddaje Tarča glede nabav zaščitne opreme – kot tudi Janši in njegovim podpornikom naklonjene vsebine, ki jih zagotavlja na primer oddaja Pričevalci. Več