Grega Repovž

22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Uvodnik

Konec prvega polčasa

Danes se pozablja, kaj je bil razlog za dejanski razpad prejšnje koalicije in nato odstop takratnega premiera Marjana Šarca: šlo je za predlog odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Danes se to ne zdi tako pomembno, a šlo je po dolgih letih za prvi resen poskus, da bi politika od javnega denarja odrezala gospodarske družbe, zavarovalnice, ki dejansko izjemno dobro živijo (res gre za navidezno upravljanje stotin milijonov evrov javnega denarja) le od tega, da so privesek toka javnih sredstev. Več

»V posmeh obletnici slovenske države«

Tomaž Kunstelj je veleposlanik v Rimu. To je njegovo tretje veleposlaniško mesto, pred imenovanjem na položaj v Italiji je bil veleposlanik v Vatikanu in Kanadi, bil je tudi namestnik veleposlanika v Argentini. Po izobrazbi je diplomirani inženir lesarstva, v prostem času malteški vitez. Na veleposlaniški položaj ga je prinesla politika, nekoč je bil član SKD, vodja predvolilne kampanje Lojzeta Peterleta, nato je bil dolga leta generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve. Ponosen je, da v tujini predstavlja Slovenijo. »Biti veleposlanik pomeni neke vrste nadgradnjo diplomatske kariere, prepoznavanje nekih znanj, ki si si jih nabral z leti. Pomeni tudi zaupanje, da boš v tujini lahko dostojno predstavljal interese države in tudi državljanke in državljane, da jim boš na razpolago. Predstavljanje države je po eni strani čast in tudi velika odgovornost,« se je Kunstelj lani razgovoril za lokalni časopis Kopitarjev glas iz Vodic, kjer je doma. Več

»Zdenka Badovinac je ena od herojinj našega časa«

Hou Hanru je umetniški direktor Nacionalnega muzeja sodobne umetnosti 21. stoletja – MAXXI. V zadnjih dveh desetletjih je bil kustos ali sokustos več kot 100 razstav po vsem svetu, od Pekinga do New Yorka, od Aucklanda do Benetk. Piše in predava o sodobni umetnosti. Več

»Obnašajo se kot kapo v koncentracijskem taborišču«

Če še ne veste: vi ste krivi za bilanco epidemije. Krivi ste, ker se družite z družinskimi člani in prijatelji in ker hodite na obisk k ostareli materi v dom za starejše; krivi ste, ker na sprehodih po gozdovih niste nosili mask; ker ste na črno šli k frizerju, da vam pobarva narastek; ker kolesarite pred parlamentom. Vi ste tisti, ki ste žurali v Zrćah, se opijali po martinovanjih, silvestrovali na ilegalnih žurkah. Vi ste tisti, ki ste premalo dobri za to vlado, ki si je brez demokratičnih volitev prigrabila mandat, da lahko v dobi koronavirusa utrjuje svojo oblast – in ta vlada ve, česa vse ste krivi. Pravzaprav ste krivi že zato, ker ste se rodili, grešni in nepopolni, kakršni ste. Zato vas bo oblast prevzgojila, vam pokazala vaše zablode in vas pregnetla v nov narod, poslušen, hvaležen, ponižen. Lahko sprejmete te namere – lahko pa prisluhnete glasovom razuma, ki opozarjajo, da niste vi krivi, in se vprašate, kdo pa je. Dr. Rajko Muršič je redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Več

Zaprtje šol je trajalo predolgo. Kako bomo vse otroke vrnili v učilnice?

Vlada je bila v svojem konservativnem vztrajanju pri zaprtih šolah in pouku na daljavo vse bolj osamljena. Z vseh strani so prihajali pozivi, naj ne glede na stanje epidemije vendarle prekine rekordno dolgo zaprtje. Več

»Dolgo zaprtje šol se odraža na duševnem zdravju otrok«

Zaprtje šol traja zelo dolgo in to se odraža na duševnem zdravju otrok. Bojim se, da je to, kar vidimo na Pediatrični kliniki, stiske otrok in poskusi samomorov, le vrh ledene gore. Je pa obenem res, da je vrh epidemičnega vala vztrajal dva meseca in so bile enote intenzivnih terapij po vsej državi na robu zmogljivosti, položaj se je začel umirjati šele v zadnjih nekaj dneh. Več

Roga ni več

Kompleks nekdanje tovarne koles Rog je po osamosvojitvi dolgo propadal. Leta 2002 ga je sicer kupila mestna občina. Načrti prenove so ostali v predalih, propadanje pa se je nadaljevalo. In tako je leta 2006 skupina nadobudnih mladenk in mladeničev ta odprti prostor zasedla – Ljubljana pa je dobila drugi večji skvot, drugo večje avtonomno območje, po Metelkovi. Metelkova je bila že takrat eno od središč kulturnega in družabnega življenja v državi, zato je ideja, da prestolnica dobi še eno tako območje, naletela na razmeroma dober odziv javnosti, ki sicer nad takšnimi zasedbami prostora ni navdušena. Taka območja so bila takrat po prestolnicah Evrope del vibrantnega, drugačnega, svežega, zdelo se je, da bo Ljubljana s to zasedbo praznega prostora nekako napredovala, postala še bolj podobna evropskim prestolnicam, od Københavna do Berlina. Seveda so bila mnenja različna, pa vendar je alternativna kultura s svojim odprtim življenjskim slogom delovala kot dopolnitev, osvežitev mesta. Več

Se je Tonin ujel na limanice?

Že kakšnih 20 ali 30 let med slovenskimi obramboslovci in strokovnjaki za letalstvo teče razprava, kakšne letalske zmogljivosti naša država potrebuje. Vprašanja niso preprosta. Odgovori so odvisni recimo od tega, ali bomo v Sloveniji še naprej imeli nacionalnega letalskega prevoznika. Od tega, katero letališče bomo razvijali. Pa od tega, ali bo država razvijala nacionalno obrambo ali obrambo v tesnejšem sodelovanju z Natom. Več

Karl Erjavec čaka

Jože Možgan je bil nekoč poslanec združene stranke SLS + SKD. Bilo je pred dobrimi 20 leti, v času, ko se je v parlamentu, kot se od časa do časa zgodi, dogajala prava drama. Tedanji premier Janez Drnovšek je izgubil podporo, parlament pa je iskal novega mandatarja. Ni šlo ne v prvem ne v drugem glasovanju. Šele v tretje je Andrej Bajuk dobil 46 glasov. Podprl ga je tudi Jože Možgan. A ni glasoval sam, zaradi bolezni je njegovo volilno voljo izrazila žena. Glasovanje so opravili ob »smiselni uporabi« 79. člena zakona o volitvah, ki volivcu omogoča, da »pripelje s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico«. Takrat se s tem ni nihče zares ukvarjal. Pomemben je bil izraz poslančeve volje. Kar je seveda prav, navsezadnje so pred leti nekaj časa v parlament iz zapora vozili tudi Janeza Janšo, da je lahko glasoval. Več

Ko nacionalno varnost ruši notranji minister

Slovenska politika je do varnostnih in obveščevalnih služb vedno imela mačehovski odnos. Slovenske obveščevalce in policiste je od nekdaj obravnavala kot nebodijihtreba, ki jih vzdržuje in plačuje le zato, ker države brez teh služb nihče ne bi jemal prav resno. Tudi sedanji predsednik vlade je že kar nekajkrat dokazal, da se požvižga na vlogo in pomen teh služb, čeprav njihovo delo sicer zelo dobro pozna. Morda je bil ravno zaradi tega izredno popularen pri tujih obveščevalcih, a tudi ti so bili presenečeni, ko je leta 1994 iz notranjepolitičnih razlogov in zato, da se znebi konkurence v trgovini z orožjem, »odkril« orožje na mariborskem letališču, ki ga je tja v sodelovanju s slovensko obveščevalno službo spravilo kar nekaj tujih obveščevalnih služb, da bi pomagale borcem Bosne in Hercegovine, in ko so nekaj let pozneje njegovi fantje, da bi dokazali, kako »pokvarjena« je SOVA, »odkrili« tajno stanovanje v Ljubljani, ki so ga za delo s soglasjem slovenskih oblasti uporabljali zahodnoevropski obveščevalci pri spremljanju vojnih in povojnih razmer na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. A vsi ti podvigi zbledijo ob ravnanju njemu najposlušnejšega ministra Aleša Hojsa, ki mu je prvič uspelo zadati res nevaren udarec sistemu slovenske nacionalne varnosti. Čeprav sta si oba politična pola po osamosvojitvi prisvajala obveščevalne in varnostne službe, je slovenskim obveščevalcem in policistom uspelo ohraniti profesionalen odnos do svojega dela in ga opravljati v interesu vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. Ta odnos in objektivne razmere za njihovo delo pa so zaradi ravnanja ministra za notranje zadeve zdaj postavljeni pred zelo resno, že kar kritično preizkušnjo. Več

Zmeda pri cepljenju splošne populacije

Do organiziranega cepljenja ljudi, ki ne spadajo v nobeno od prednostnih skupin prebivalstva, bo preteklo še nekaj mesecev. Dostopnost cepiva je za zdaj zaradi težav pri povečevanju proizvodnje in zamudah pri postopkih odobritve slabša, kot bi si želeli in smo pričakovali. Več

Iskreni minister

Zavod Iskreni, ideološko in kadrovsko povezan s stranko NSi, je na javnem razpisu za dodelitev sredstev za sofinanciranje projektov, namenjenih pomoči ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije, prejel najvišji mogoči znesek – 130 tisoč evrov. Poleg tega, da zavod drugače od številnih tekmecev nima dolge zgodovine zagotavljanja pomoči ranljivim skupinam, v oči bode tudi, da je Janez Cigler Kralj, ki vodi ministrstvo, odgovorno za dodelitev sredstev, še do nedavnega veljal za enega izmed ustanoviteljev zavoda. Več

Res le vladni lapsus?

Novi zakon o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022 povzroča velike težave visokemu šolstvu, ki v prihodnjih dveh letih ne bo smelo na novo zaposliti nikogar niti, če se bo obseg dela posamezne ustanove povečal zaradi pridobitve raziskovalnega projekta. Na to je v ponedeljek zjutraj na Twitterju opozoril Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete, ki je prepričan, da je za rešitev iz krize bistveno vlaganje v raziskave, razvoj in zaposlovanje, ne pa dodatno zategovanje pasu. Več

Neodvisni Sledilnik

Največje pozornosti deležna dejavnost Znanstvenega društva Sledilnik je spletna stran sledilnik covid-19 (sledilnik.org), projekt zbiranja, analiziranja in objavljanja podatkov o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Več

Po Trumpu Trump

Trump je ustvaril privržence, ki izgledajo kot sekta – kot verski fanatiki, ki so pripravljeni zanj umreti. Kar pa ne preseneča – tudi sam je bolj kot na ameriškega predsednika spominjal na voditelja sekte, ki od svojih vernikov pričakuje natanko to: da bodo zanj umrli. Ustvaril je svoje ljudstvo – in tega ljudstva noče deliti z drugimi. To je njegovo ljudstvo. To je njegova lastnina. Z njo lahko počne, kar hoče. Če hoče, lahko svoje ljudstvo pošlje nad Kapitol. Če hoče, ga lahko uniči, pokoplje, pogubi. Več

Živalim se godi bolje

Nasim Husein je trinajstkrat poskusil priti v Evropsko unijo, a so ga vsakič prestregle hrvaške varnostne sile, ga preteple in odpeljale nazaj v Bosno in Hercegovino. Zdaj biva v gozdu na bosansko-hrvaškem mejnem območju. Več

Končno svobodna

Glas se ji je lomil, zvenel je višje in rezkeje kot sicer. Ženska na telefonu je bila razburjena. Izseke pogovora lahko posluša vsak, ki želi, najdejo se na Googlovem iskanju videov s ključnima besedama »Melania« in »fuck«. Več

Tovarne sovraštva

Ko je desničarski nacionalist in Trumpov privrženec Tim Gionet 6. januarja vdrl v Kapitol, ga je pri tem spremljalo njegovo družbeno omrežje – dogajanje je prenašal v živo, in sicer na platformi DLive, priljubljeni pri igralcih videoiger. Gledalci so mu lahko prek aplikacije celo nakazovali denar. Gionet, ki pod vzdevkom Baked Alaska gradi kariero desničarskega spletnega agitatorja, je dogajanje prenašal približno 20 minut in gledalce podžigal v slogu vplivnežev, željnih pozornosti: »Zdaj nas v živo spremlja več kot deset tisoč ljudi, gremo!« Ali: »Hvala vsem, ki ste delili ta posnetek.« Več

Zakaj v letu 2021 ne bo vročinskih rekordov?

Najprej dobra novica: letošnje leto ne bo tako grozno kot lansko, vsaj ne glede svetovnih povprečnih temperatur. Menda bo 2021 prineslo celo še ugodnejše temperature, kot so bile v letih med 2015 in 2020. Več

Zakaj je TV Slovenija v zunanji politiki lahko normalen medij?

Spremljanje poročanja o notranji politiki na TV Slovenija je res vse večja muka. Muka zato, ker je vse skupaj že tako nenovinarsko, da še najbolj zvesti gledalci TV Slovenija odhajajo h konkurenčni POP TV. Navidezna uravnoteženost je že čisto zdelala to pred Janšo prestrašeno televizijo, iz njenih notranjepolitičnih oddaj naredila že skoraj kopijo njenega lastnega tretjega, parlamentarnega programa, in to tistega dela, ki brez komentarja prenaša seje državnega zbora in njegovih teles. Več

»Mi smo kultura«

Jernej Čampelj je eden izmed številnih samozaposlenih kulturnikov, ki so zaradi pandemije ostali brez dela in prostora za izražanje. Brez odra. »Naša gledališča so zaprla vrata za samozaposlene, najhuje pri vsem skupaj pa je, da ne vemo, do kdaj. Lahko, da kar za vedno,« pravi. Ker ni le igralec, temveč tudi fotograf, se je v teh časih bolj posvetil fotografiranju. Rodila se je fotografska akcija Mi smo kultura, s katero želi v središče pozornosti postaviti ljudi, ki kakorkoli prispevajo h kulturi v Sloveniji – ne le glasbenikov, igralcev, slikarjev ..., temveč tudi tonske tehnike, kostumografe, organizatorje, lučkarje itd. –, a so zdaj odrinjeni na rob in za večino nepotrebni. Vsem tem imenom želi dati obraz. Več

Vlado Miheljak

22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Dva leva  Za naročnike

Trije veličastni

»Poglejte, takole bi rad naredil, rad bi našel 11.780 glasov, kar je eden več, kot jih potrebujemo.«
— Trump je republikanskemu državnemu sekretarju zvezne države Georgie Bradu Raffenspergerju skušal dopovedati, da se je proti kraji treba boriti z večjo krajo, proti laži z večjo lažjo Več

Janko Lorenci

22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Kolumna  Za naročnike

Počeno zrcalo

Tanja Starič si v nedavnem pogovoru s premierom Janšo o epidemiji ni upala postaviti niti enega kočljivega vprašanja. Novinarko Odmevov nacionalne tv je ohromila njena drža in pokončale so jo njene siceršnje novinarske kvalitete. Intervju je bilo mučno gledati. Več

Mankica Kranjec, fotografinja in umetnica, ki gleda na svet skozi rožnata očala

Med najinim pogovorom na daljavo sedi za računalnikom v starinski dnevni sobi, ki jo več kot polovično zasedajo visoki, masivni knjižni regali. Gre za knjižno zapuščino njenega deda, pisatelja Miška Kranjca, ki je v zadnjih letih življenja ustvarjal prav za to mizo, v hiši v Senožetih, nedaleč od Dola pri Ljubljani. Danes tu živijo starši Mankice Kranjec, ona pa se je še pred prepovedjo prehajanja občin s fantom Kevinom ravno tako začasno nastanila v zadnjem hramu dedkove ustvarjalnosti. Kadar ne dela, ustvarja, peče slaščice, odide na sprehod po gozdu – karantena jo je, sicer mestnega otroka, zbližala z naravo – ali si vzame čas za branje katere od dedovih knjig, ki jih je hiša polna. »To so knjige tujih in domačih avtorjev, ki so mi povečini neznane. Tu pa jih lahko naključno vlečem s polic in odpirajo se mi izjemni literarni svetovi,« pravi. Več

dr. Bogomir Kovač

22. 1. 2021  |  Mladina 3  |  Ekonomija  Za naročnike

Neznanje in nekompetentnost

Plačni sistem je spet postal torišče političnih zapletov in nenavadnih obratov. Minister Hojs je z neprimerno javno objavo plač vnovič prispeval k politični degradaciji države. Hkrati pa uresničuje napoved predsednika Janše o izstopu dela policije iz enotnega plačnega sistema. Janševa vlada je leta 2008 z Virantovo plačno reformo uveljavila ta sistem, sedaj ga želi opustiti. Njegovi zagovorniki in nasprotniki so vmes večkrat spremenili stališče in politične barve, tudi stroka je pri plačah postala slabokrvna. Toda zgodovinska praksa je dokazala, da je enotni plačni sistem od samega začetka zgrešen projekt. Nikoli ni zaživel, ni ga mogoče popraviti, kvečjemu pametno razstaviti. V tem je podoben socializmu in usodnim zablodam političnega inženiringa, le da tokrat z desne. Namesto enotnega potrebujemo kvečjemu skupni plačni sistem. Za zdaj je iskanje te alternative zgolj Sizifovo delo. Janševa ekipa temu ne bo kos, zaletavi Hojs pa je tako ali tako že v Zevsovem Tartarju. Več

Kaj bomo brali letos?

Kot vsakega januarja smo knjižni molji tudi letos najteže pričakovali knjižne programe, ki napovedujejo, s čim vse nas bodo domače založbe razveseljevale v pravkar začetem letu. Bo Tadej Golob spet izdal roman? Bosta končno prevedena zadnja romana Harukija Murakamija in Elene Ferrante? Kdo je pri pisanju črpal iz koronske krize? Odgovore na ta vprašanja in po našem mnenju najvznemirljivejše knjižne naslove, ki nam bodo letos lajšali bolečino zaradi zaprtih lokalov in odsotnosti kulturnih prireditev, najdete v članku. Več

Črni diamanti

Na prekmurskih ravnicah je Upravni odbor Prešernovega sklada našel kar dva letošnja lavreata – pisatelja Ferija Lainščka in slikarja Sandija Červeka. Oba imata za seboj izreden opus in oba si zaslužita najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke v umetnosti. Pa vendar so se komisarji odločili, da bo 8. februarja Lainšček dobil veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo, Červek pa »le« nagrado Prešernovega sklada za umetniško ustvarjanje v zadnjih dveh letih, četudi je njegov celotni opus »že« vreden velike nagrade. Kakorkoli obrnemo, sta nagradi vendarle pomembno priznanje velikima ustvarjalcema. To je dejstvo. Več

Akcijski načrt za Slovenijo: »Zelo ostri ukrepi Janševe vlade niso zajezili žarišč širjenja okužb«

Posvetovalna skupina Koalicije ustavnega loka (KUL) za Covid-19 je danes objavila akcijski načrt ukrepov za spopad z epidemijo. "Po dvanajstih tednih zaprtja javnega življenja je več kot očitno, da vladni ukrepi ne delujejo v zaželeni smeri. Podatki kažejo, da se epidemija ne umirja, ampak vztraja na visoki ravni, kar se kaže med drugim v visokem številu bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje," so pri posvetovalni skupini KUL zapisali v sporočilu za javnost. Več

Svetlana Makarovič: »To ni moja Ljubljana! To ni moja rdeča zvezda!«

Vsestranska umetnica Svetlana Makarovič je sporočila, da se zaradi torkovega dogajanja v nekdanji tovarni Rog odpoveduje nazivu častne meščanke Ljubljane. Kot je dejala za STA, je "globoko prizadeta in ogorčena nad neobzirno in surovo deložacijo stanovalcev Roga, še posebej zato, ker so bile nasilja deležne tudi živali, ki so tam imele zavetja". Več