Možina bo v oddaji gostil Urško Bačovnik Janša

Soproga predsednika vlade Urška Bačovnik Janša bo na javni televiziji gostja v oddaji Intervju, ki bo predvidoma predvajan prihodnjo nedeljo, 14. junija, z njo pa se bo pogovarjal Jože Možina, avtor oddaje Pričevalci, sicer pa v času prve vlade Janeza Janše direktor TV Slovenija. Ali bo tam nastopila kot zdravnica ali kot "prva dama", še ni jasno, saj uradne napovedi oddaje še ni zunaj. Več

Počivalšek: »Thompsonov koncert v Sloveniji ni dobrodošel«

Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs (SDS), je preklicalo prepoved koncerta Thompsona v Sloveniji, ki jo je že drugič uvedla mariborska upravna enota. Podrobnosti si lahko preberete v članku z naslovom Ministrstvo za notranje zadeve: Thompson lahko nastopi v Mariboru. Na novico pa se je odzval tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek (SMC), ki tokrat ne deli mnenja s svojimi vladnimi kolegi iz stranke SDS. Slednji namreč Thompsonov nastop v Sloveniji soglasno podpirajo. Več

Trditev poslanke SDS Alenke Jeraj ne drži

Stanje v nadzornem svetu RTV Slovenija je protizakonito, ker v njem ni predstavnika največje stranke državnega zbora, je 21. maja na Twitterju zatrdila poslanka SDS Alenka Jeraj. Več

VIDEO: Policista nad starostnika 

Policista v ameriškem mestu Buffalu New sta na protestih proti policijskemu nasilju odrinila 75-letnega moškega, ki je izgubil ravnotežje in med padcem z glavo udaril v beton. Videoposnetek, ki ga je posnel novinar lokalne javne radijske postaje WBFO, je obšel svet, saj povsem miroljubnemu moškemu, ki ja izgubil zavest in obležal na tleh, policisti niso pomagali, temveč so le odkorakali naprej.  Več

Odgovornost družbenih omrežij

Medtem ko je Twitter prvič označil nekatere Trumpove tvite kot potencialno zavajajoče, Facebook z istimi vsebinami ni naredil nič. Zaradi tega je bilo podjetje deležno številnih kritik – ne le s strani javnosti, ampak tudi zaposlenih. Zuckerberg očitke zavrača in pravi, da ne bo sodnik Trumpovih objav, četudi bi enake besede drugih uporabnikov kršile Facebookova pravila uporabe. Drugačni standardi svobode govora za "navadne" uporabnike in plačljive politične objave so problematični in razkrivajo, kakšen vpliv ima Facebookova interna politika na prihajajoče volitve. Več

Kljub dežju kolesarili: protivladni protest v znamenju pisanja s kredami

Državljanke in državljani so po Sloveniji na protivladnih protestih kolesarili tudi danes. Že popoldan so v dežju na Trgu republike pred parlamentom s kredami pisali in risali sporočila po tleh. Tako so tudi testirali odzive policistov, ki so minuli petek nekatere protestnike obravnavali zaradi prekrška. Tokrat so jim policisti dejali, da jih ne bodo kaznovali, temveč so jim izrekli zgolj opozorilo.  Več

Ministrstvo za notranje zadeve: Thompson lahko nastopi v Mariboru

Hrvaško visoko sodišče za prekrške je odločilo, da zloglasno ustaško geslo "Za dom spremni" na začetku pesmi Bojna Čavoglave kontroverznega pevca Marka Perkovića - Thompsona ni prekršek, kar bi lahko določilo sodno prakso v novih podobnih primerih proti njemu. Odločitev sodišča je pozdravil njegov odvetnik Davorin Karačić, ki v geslu ne vidi nič spornega, saj gre po njihovem za bojni klic, ki ga je uporabljala hrvaška vojska v nedavni vojni. Več

»Zdaj pa je konec tega, sicer bom jaz poklical policijo«

"To, kar se dogaja zadnje tedne, je nezaslišano. Jaz nisem član kriminalne združbe, to pa stalno poslušam. Kdo je ta kolega Kordiš, ki nam kar razlaga, da krademo, da smo kriminalci na oblasti? Jaz sem tudi na oblasti, sem član koalicije. Konec je tega, zdaj pa je konec tega, sicer bom jaz poklical policijo." Več

»Očitno bodo vsak čas prišli po nas«

“Ni treba, da smo proti čemu, da smo 'anti', a če obstaja nekaj, kar neposredno ogroža naš obstoj, osnovne človekove pravice, svobodo in pravičnost, potem se je temu vredno upreti. Mirno, pametno, potrpežljivo, dostojanstveno, biblijsko nastaviti drugo lice. A kaj, če se vsi ti načini iztrošijo. Kaj, če se tlačenje in zasužnjevanje ne končata? Kaj, če pred tvojimi očmi nekoga potolčejo, zadušijo, ubijejo? Se raje orwellowsko zatečemo v kitov trebuh in nemo opazujemo dogajanje okoli nas, kot pa da se aktiviramo, zavzamemo drug za drugega in upremo? Odgovor bi moral biti: pod nobenim pogojem. Vsi vemo, kako se konča pesem nemškega pastorja: 'Najprej so prišli … po komuniste, pa sem ostal tiho, ker nisem bil komunist.' Očitno bodo vsak čas prišli po nas." Več

Krepijo se pozivi k zmanjšanju sredstev za policijo

Protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi v ZDA so doslej privedli do 10.000 aretacij, nastala pa je tudi precejšnja gmotna škoda. Župan Los Angelesa Eric Garcetti je 4. junija preklical policijsko uro in napovedal, da ne bi zvišal sredstev za policijo, kot je bilo sprva predvideno. Lani je losangeleška policija dobila 1,19 milijarde dolarjev. Več

Umaknili sporno študijo o zdravilu za koronavirus

Znanstvena revija Lancet je 4. junija umaknila študijo, ki je vzbudila pomisleke v varnost uporabe hidroksiklorokina za zdravljenje bolezni covid-19, ker avtorji študije ne morejo več jamčiti za podatke, ki so jih uporabili v raziskavi. V raziskavi, ki je bila objavljena 22. maja, so avtorji trdili, da so analizirali zdravstvene kartoteke približno 96.000 bolnikov, pri čemer so ugotovili, da hidroksiklorokin in podobna snov klorokin nista učinkovita pri zdravljenju covida-19 in celo povečujeta tveganje za smrt. Več

Dokumentarec o filmu Rocky

Kultni ameriški akcijski film Rocky, v katerem glavno vlogo igra Sylvester Stallone, je že pred leti praznoval 40-letnico nastanka. Ob jubileju se je režiserju in scenaristu Dereku Waynu Johnsonu porodila ideja, da bi se filmu poklonil z dokumentarcem 40 Years of Rocky: The Birth of a Classic, ki bo preko spletnih platform premierno prikazan 9. junija. Več

Čitalnice Nuka spet na voljo

Ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil nova priporočila za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom v knjižnicah, čitalnicah in arhivih, je Narodna in univerzitetna knjižnica (Nuk) v petek, 5. junija ponovno odprla vrata svojih čitalniških prostorov. Uporabnikom je na voljo 80 čitalniških mest in štiri računalniške delovne postaje. Več

Grega Repovž

5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Uvodnik

Šarčeva vrnitev

Raziskava Slovensko javno mnenje je ena najstarejših v Sloveniji. Tudi tokrat prinaša izjemno zanimive rezultate, del nje pa so tudi vprašanja o odnosu do političnih strank. Rezultati tokratne so pokazali tisto, kar so nakazale že raziskave Ninamedie in Mediane: da Janezu Janši in vladi SDS, SMC, NSi in DeSUS v slabih treh mesecih ni uspelo prepričati volivcev, nasprotno, podporo sta izgubila. Glede tega je ta vlada pravi evropski unikum, saj je koronska kriza malodane vsem evropskim vladam in koalicijam bistveno zvišala podporo. No, razlogi so znani: Janša je covid-19 zlorabil za politični in ideološki pogrom in za posredovanje poslov z medicinsko opremo prijateljskim podjetjem. Zlasti slednjega mu Slovenci nikoli ne bodo oprostili, tudi tisti, ki sicer nimajo ideoloških zadržkov do njega. A raziskava še zdaleč ni zanimiva zaradi Janše. Zanimiv je namreč Šarec. Več

Organizatorji protestov sporočajo: »Sklenili bomo krog iz koles«

Organizatorji današnjih protivladnih kolesarskih protestov so na družabnih omrežjih sporočili, da bodo "zgradili ograjo oz koles". Ob 19. uri bodo kolesarili po znani trasi, nato pa se bodo ob 19.30 ustavili in sestopili s koles ter sklenili obroč oziroma "ljudsko ograjo okoli parlamenta in vlade". "Mi bomo ogradili njih, oni so kriminalci! Z nevarnim protestniškim orodjem - KREDO - na tla napišemo ali narišemo svoje sporočilo. Nato parkiramo svoja kolesa in se vsi odpravimo peš pred parlament. Mogoče nas bodo tokrat uspeli celo malo bolje prešteti. Ne rabimo odra, ne rabimo muzike, mikrofonov ali posebnih majic! Rabimo samo prisotnost in vztrajnost! POVEJTE NAPREJ in se vidimo na ulicah!" so zapisali v sporočilu, ki ga po spletu delijo s fotografijo, ki jo lahko vidite zgoraj. Več

Vklenjena svoboda

Vprašanje, ki ga danes postavljajo ljudje, ki z nelagodjem opazujejo ravnanje sedanje vlade, je: Zakaj ministri in poslanci koalicijskih strank, ki so bili še pred tremi meseci trdno prepričani o pomenu demokracije in vladavine prava, ki so na primer v prejšnji vladi upravičeno protestirali, ko je prišlo do kakšnega spornega imenovanja, danes molče sprejemajo razgradnjo demokracije v Sloveniji? Zakaj sprejemajo, da bodo sami nosili dolgoročno odgovornost za to? Zakaj se ne odzovejo zaradi naraščajočega policijskega nasilja? Zakaj jih ne moti zamenjava na vrhu urada za preprečevanje pranja denarja? Zakaj jih ne skrbijo sporna imenovanja v policiji? Zakaj so tiho ob brutalni kršitvi zakona o statističnem uradu, ki zagotavlja politično neodvisnost te institucije? Več

»Kako se lahko zdi komurkoli, ki je moder politik, politični režim na Madžarskem dober?«

Tanja Fajon je že skoraj 20 let v Bruslju. Najprej je bila dopisnica TV Slovenija, potem pa se je odpravila v politiko. Trikrat zapored je bila na listi Socialnih demokratov (SD) izvoljena za evropsko poslanko. O tem, da bo prevzela Socialne demokrate, se je govorilo že dlje časa. SD je namreč stranka, ki nima težav z menjavami na predsedniških mestih, od osamosvojitve do zdaj se je na mestu predsednika te stranke zamenjalo že šest predsednikov. Razlogi, zakaj se je z vrha stranke umaknil Dejan Židan, so predvsem politični. Tanja Fajon naj bi bila tista oseba, ki bi stranki prinesla nove volivce in jo morda vrnila na raven iz leta 2008, ko jo je na volitvah podprlo 30 odstotkov vseh volivcev. Danes je njena podpora trikrat manjša. Židan je Tanjo Fajon pred kamerami optimistično poimenoval »nova premierka Slovenije«. Več

Šarec in Janša izenačena

Slovensko javno mnenje se imenuje raziskava, desetletja dolg raziskovalni projekt, ki nastaja na Fakulteti za družbene vede, natančneje, na njihovem Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Gre za znanstveni projekt, primerljiv z evropskimi raziskavami drugih univerz. Začel se je davnega leta 1968, na samem začetku pa je bila tedanja komunistična oblast precej užaljena, ker so raziskovalci zaznali, da so državljani socialistične Slovenije nekoliko zadržani do Zveze komunistov, še najbolj priljubljen pa se jim je zdel Stane Kavčič, kasneje hitro odstavljeni predsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije. Več

Zahteve po krvi

»Ti prasica uničuješ tuje življenje živiš na tuj račun kako te ni sram ... Nisi za drugo da bi te fuknal levom v živalskem vrtu ... Šest tisočkrat z gajžlo čez gobec drugo si ne zaslužiš prasica.« Tako se glasi nekaj odlomkov iz grozilnega dopisa, ki ga je prvi dan junija, takoj po vrnitvi z dopusta, prejela preiskovalna novinarka, koprska dopisnica Televizije Slovenija Eugenija Carl. Pismu je bila priložena ovojnica, iz katere se je usul bel prah, ki ga je novinarka opisala kot »dražečega, pečeta me grlo in nos, kašljam, oči se mi solzijo, okus v ustih je slan in grenak«. Njeno hišo so nemudoma zastražili policisti, tehniki v skafandrih so odvzeli vzorec sumljive snovi, Carlova pa je večji del dneva preživela v karanteni. Več

Spomin na grafit

V nedeljo, 31. maja, so v mariborski Pekarni postavili spominsko znamenje na pročelju stavbe pod 25. aprila izbrisanim grafitom, ki je prikazoval Janeza Janšo z iztegnjeno desnico. Ob njegovi podobi je pisalo »Smrt narodu, svoboda fašizmu«. Pekarno je ob odkritju spominske plošče, na kateri zraven pomanjšanega poustvarjenega grafita piše »Na tej fasadi je demokracija prebarvala svobodo izražanja«, obiskala policija, novo znamenje fotografirala in izmerila, odstranila pa ga (za zdaj) ni. Usoda spominske plošče še ni znana, saj policija ugotavlja, ali gre v resnici za prekršek ali ne. Prav tako se ni odzvala mariborska občina. Omeniti velja, da je bil prvotni grafit odstranjen oziroma prebarvan, čeprav je pročelje stavbe, ki ga je krasil, v zasebni in ne v občinski lasti. Avtorji grafita so za časnik Večer dejali, da je to prvi politični grafit, ki ga je država cenzurirala. Dodali so, da z njim nikogar ne rušijo ter obenem nikogar ne spodbujajo h kakršnemukoli dejanju, temveč želijo ljudi spodbuditi k razmišljanju. Več

Andreja Valič Zver si je izplačevala previsoko plačo ...

S Študijskim centrom za narodno spravo so zagate, odkar ga je tik pred sestopom z oblasti ustanovila prva vlada Janeza Janše. Javni zavod ne opravlja poslanstva, ki ga oznanja v imenu, prej nasprotno, spodbuja narodni razdor, kulturni boj … Več

Lubi Slovenci!

Ob besedi »slovenstvo« ali »narod« se veliko ljudi »prime za pištolo«. Beseda narod se pogosto zlorablja za uveljavljanje nacionalističnih vzgibov in iskanje »tujega« sovražnika. Več

Janšev kadrovski valjar

Kot v obeh prejšnjih mandatih tudi tokrat Janševa vlada izvaja kadrovske menjave po politični liniji v ključnih državnih ustanovah. Potem ko je po hitrem postopku svoje ljudi postavila na čelo Sove, policije, vojske, NIJZ in statističnega urada, je okrepila vpliv na delovanje Družbe za upravljanje terjatev (DUTB), ki še vedno razpolaga s precejšnjim premoženjem v delnicah in nepremičninah. Več

Policija se je spremenila

Arheolog dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik je izredni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti. Minuli petek sta se z ženo na kolesih peljala proti središču Ljubljane, na proteste, ko ju je pri nekdanji trgovini Astra za Bežigradom ustavila policijska patrulja. Te so zdaj že tradicionalno postavljene ob vpadnicah v mesto. »Policistka je kar oživela, ko me je videla od daleč,« opisuje svoje srečanje, čeprav mu sprva ni bilo jasno, kaj naj bi zagrešil. Morda ni imel na kolesu luči? Je med vožnjo uporabljal mobilni telefon? Ga je sumljivo zanašalo? Ne, zagrešil je verbalni delikt, mu je kmalu postalo jasno. Na svoje kolo je namreč pritrdil do vlade kritičen plakat, na katerem je ob upodobljeni sliki Janeza Janše pisalo: Živel Stal(JJ)in. Več

Umetnikom tisoč evrov na mesec

Slovensko ministrstvo za kulturo se še naprej ne meni za pozive kulturnikov, ki so se zaradi posledic pandemije koronavirusne bolezni znašli v hudi stiski. Ulrike Lunacek, državna sekretarka za umetnost in kulturo (položaj, ustrezen našemu položaju ministra za kulturo), je ravnala zgledneje: ker ni imela občutka, da lahko v kriznih razmerah kulturnikom izbori boljši položaj, ali pa se na tem mestu ni znašla, je odstopila. »Dajem prosto pot komu drugemu, ki lahko v teh kriznih razmerah doseže več kot jaz,« je povedala. Več

N'toko

5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Žive meje  Za naročnike

Vsi na kolo!

Na poti do parlamenta sta me v petek popoldne prehitevali dve skupini kolesarjev. Ena v protestniških uniformah, opremljena s protivladnimi transparenti in kričečimi hupami, druga v modrih uniformah z napisom »Wolt«, natovorjena s kvadratnimi toplotnimi torbami in aplikacijami za sledenje naročil. Na trenutke sta se skupini pomešali in lahko si je bilo zamisliti simpatični scenarij, po katerem se novodobni prekarni delavci v storitveni industriji pridružijo pisani množici aktivistov na kolesarski povorki, razdelijo hrano protestnikom in pred parlamentom postavijo barikade. Kakšna kolesarska revolucija! Toda še pred prihodom na glavno traso so se poti enih in drugih večinoma razšle, petkovo gibanje kolesarjev po mestnem središču pa je postalo še en nazoren prikaz tistih družbenih delitev, ki jih vse prevečkrat spregledamo. Več

Kdo je tukaj patriot?

Sedanja slovenska vlada od svojega prvega dne na vodstvene položaje organov, katerih poslanstvo je zagotavljanje demokratičnega nadzora nad njenim delovanjem, sistematično namešča svoje ljudi. Ta proces po intenzivnosti in širini krepko presega sicer običajne kadrovske menjave ob spremembah oblasti – tokrat bliskovito prevzemanje oblastnega nadzora ne poteka le po celotni hierarhiji represivnega sistema, tj. vojske, policije in NPU, varnostno-obveščevalnih služb, temveč seže tudi do vseh nadzornih (urad za preprečevanje pranja denarja, protikorupcijska komisija, sistematična zloraba instituta parlamentarnih preiskovalnih komisij ...) ter celo strokovnih institucij, kot sta statistični urad in zadnje dni bržkone tudi urad za makroekonomske analize in razvoj. Ob sočasnem brezkompromisnem napadu na medije in načrtnem naskoku na nacionalno RTV postaja nezmotljivo viden tudi namen popolnega prevzema nadzora nad informacijami in njihovimi javnimi interpretacijami. Ko temu dodamo še kontinuirana prizadevanja za podrejanje sodstva, dobimo boleče očitno podobo zavestnega, načrtnega in sistematičnega rušenja klasičnega demokratičnega ustroja sodobne države, ki temelji na delikatnem družbenem ravnovesju treh neodvisnih in med seboj ločenih vej oblasti ter njenih notranjih in zunanjih nadzornih mehanizmov. Ob koncu pandemije covid-19 je tako jasno, da smo ob njenem začetku dobili revolucionarno oblast, ki z vsemi sredstvi – tudi nelegitimnimi – načrtno razkraja demokratične in socialne temelje slovenske države. Več

Kaj je janšizem?

Besedo »janšizem« že od leta 1995 uporabljamo tako pogosto, da so jo sprejeli celo v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Slovar pravi, da pomeni »politično usmeritev […] slovenskega politika Janeza Janše«. Vsi se s tem ne strinjajo. Tino Mamić v Domovini piše, da si janšizem izmišljajo, zato da bi diskreditirali Janševo politiko. V resnici pa da janšizem ne obstaja, ker se politika Janeza Janše ne razlikuje od drugih politik. Obstoj janšizma bomo torej dokazali, če najdemo zadosti potez, ki politiko Janeza Janše ločujejo od drugih politik in se hkrati povezujejo v kolikor toliko trdno celoto. S tem pa bomo tudi dognali, kaj je janšizem – če seveda obstaja. Več

Ugrabljeno vrhovno sodišče

Kmalu po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo zoper Janeza Janšo v zadevi »prostitutke«, je bil predsednik vlade še drugič pravnomočno obsojen v tej zadevi. Gre namreč za dva ločena odškodninska postopka, dve tožnici, saj je Janša za »odsluženi prostitutki« označil dve novinarki nacionalne RTV. Kaj bo vrhovno sodišče storilo sedaj? Odgovorov na to vprašanje je veliko in zelo različni so, čeprav se zdi, da bi sodna praksa morala biti najbolj enotna prav na vrhovnem sodišču, saj gre za sodišče, ki je poklicano prav k temu – skrbi za enotno sodno prakso. Razlogi za tako kaotično stanje na vrhovnem sodišču pa so v skrajni politizaciji, ta je prerasla v resen problem, ki utegne usodno vplivati na razgradnjo celotnega sodnega sistema. Več