Grega Repovž

17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Uvodnik

Je šlo za poskus podkupovanja?

Razkritje povezav med družinami Janša, Marčič in Dimnik je seveda najprej razkritje nekega dvoličneža, ki politične konkurente in še marsikoga drugega zmerja s prvorazrednimi. Ta človek, ki se dela, da je skromni človek iz Šentilja pri Velenju, asket, mož, ki rad v petek po službi v nepretenciozni jakni in s starim nahrbtnikom skoči na vrh Triglava. Novica, da je bil na jahti nekega podjetnika, ne bi bila novica, če ne bi sam tako vztrajno slikal nekega drugega, skromnega Janeza Janše, in ves čas kazal s prstom na druge. A ta drugi je on sam. V resnici preživlja dopuste na eksotičnih otokih, igra golf po vsem svetu, tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji, uporablja na brata napisan vikend na avstrijskem smučišču, rad preživlja čas na jahtah itd. Več

Dopust z lobisti

Slika se počasi sestavlja. V SDS so bili v zadnjih letih na videz srditi borci proti korupciji v zdravstvu. Opozarjali so predvsem na preplačila pri nakupih zdravil in medicinskih pripomočkov. Predsednik SDS Janez Janša je hotel na vsak način v to zgodbo vključiti tudi Mladino. Akcijo je kot vodja preiskovalne parlamentarne skupine o nakupu in prodaji žilnih opornic kasneje sicer vodila poslanka SDS Jelka Godec, a ofenzivo je začel Janez Janša, februarja leta 2016 na odboru za finance. Več

»Zahod, kakršnega poznamo, propada«

Nekateri ga imajo za zvezdniškega filozofa, ker se pojavlja v medijih in na festivalih. Drugi pravijo, da je Platona in Junga prekuhal za gospodinje. Tretji ga obtožujejo plagiatorstva. A vendar ga v njegovi državi vsi, ampak res vsi, berejo. Galimbertijeva najnovejša knjiga, Il libro delle emozioni, Knjiga občutij, je izšla ta teden, njegova založba Feltrinelli pa jo že promovira kot novo uspešnico. Več

Kako Janševa vlada sistematično krepi zdravstvene lobije

Vladajoča koalicija, ki se je ob svojem nastanku lani spomladi v koalicijskih izhodiščih zavezala h krepitvi zasebnega zdravstva, ni posebej zavzeta borka za javno zdravstvo, niti nima velikega interesa za boj proti klientelizmu in korupciji v zdravstvu. Postavimo boj SDS za zniževanje cen medicinskih pripomočkov v kontekst. Če bi vse slovenske bolnišnice kupovale poceni srčno-žilne opornice, bi v enem letu prihranile 810.000 evrov, so leta 2017 izračunali na RTV Slovenija. Interesu, da se cene in marže znižujejo, ni mogoče ugovarjati – mogoče ga je le podpreti. A v slovenskem zdravstvu obstaja še večji odtok denarja, ki se je v času koronakrize še povečal in za zamašitev katerega vladajoča koalicija ni naredila nič. Več

Tudi Janševi madžarski kolegi na jahtah po Jadranu

Medtem ko je Janez Janša konec avgusta leta 2016 z družino dopustoval na krovu jahte v lasti poslovneža Andreja Marčiča, je na družbenih omrežjih kazal malce drugačno podobo. Janša je 26. avgusta 2016 na Twitterju recimo komentiral Mladinin intervju s Tanjo Fajon, češ: »Še ena, ki bi delila tisto, kar ustvarijo drugi. V rastlinskem svetu so to paraziti, v politiki pa socialisti.« A nekako je že prav značilno, da imajo največji borci za prvorazredne najraje največji luksuz, Janša se očitno tudi pri tem zgleduje pri svojih najboljših, madžarskih kolegih. Viktor Orbán o sebi rad pravi, da je človek ljudstva, impulzivno in spontano se odpravi med ljudi, na njihovih kmetijah obeduje, a ko gre za pravi oddih, je najraje z najbogatejšimi madžarskimi oligarhi. Več

Župani bodo odstavljali ravnatelje?

»Naj ne bo dvoma, gre za največjo spremembo v organizaciji šol v zadnjih dvajsetih letih,« pravi Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. In kakšne so reformne novosti, ki so jih spisali na ministrstvu za izobraževanje? Z vidika ministrstva nikakršne, saj gre za poslanski zakon, ki so ga v zakonodajni postopek vložili koalicijski poslanci. In predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) predvideva spremembo sestave svetov osnovnih in srednjih šol ter vrtcev, ki bi (lokalni) politiki omogočila politični vpliv na šole prek imenovanja ravnateljev. Več

Dežela s pomanjkanjem sočutja

Danska je 10. septembra odpravila vse ukrepe, omejitve javnega življenja, povezane z epidemijo. Covid-19 na Danskem ne predstavlja več pravega tveganja za javno zdravje, ukrepi veljajo samo za tiste, ki pridejo na Dansko. V državo se je vrnilo življenje, zmago nad epidemijo je praznovalo več kot 50.000 ljudi na koncertu danskega postpunk banda The Minds Of 99. Koncert bi moral biti že lani, a ga, logično, ni bilo. »Zdaj smo tukaj leto dni pozneje,« je navdušeno množico med koncertom nagovoril frontman skupine Niels Brandt, »to je jebeno ponovno odprtje Danske … najlepša hvala, ker ste tukaj. To nam pomeni vse in prekleto smo vas pogrešali!« Koncert v Kopenhagnu je potekal brez omejitev, na način, kot so takšni koncerti potekali nekoč, brez mask, brez testov. Več

Jesenski »naval« na cepilna mesta ne bo ustavil širjenja epidemije 

Vlada, njeni predstavniki, tudi mediji zadnje dni optimistično poročajo, kako dolge vrste se vijejo pred cepilnimi centri. »Ljudje čakajo po uro ali dve,« trdijo eni, »presegli smo mejo 10.000 cepljenj na dan,« drugi. Statistika temu pritrjuje, v prvem tednu septembra se je povprečno na dan cepilo nekaj več kot 5000 ljudi, ta številka pa se je sredi septembra dvignila. 14. septembra se je cepilo 13.738 ljudi, 10. septembra 10.844 posameznikov. Porast zanimanja za cepljenje je očitna. Več

Javnofinančno politiko Janševe vlade bomo čutili še leta

Janševa vlada se hvali malodane z gospodarskim čudežem, neodvisne nadzorniške institucije in ekonomisti pa prižigajo rdeče luči. Kljub gospodarskemu okrevanju je luknja v državnem proračunu rekordna, sposojene milijarde evrov, ki jih bodo morale vrniti prihodnje generacije, vlada namesto v strateške projekte usmerja v tekočo porabo. Namesto srednje- in dolgoročne rasti so vodilo Janševe javnofinančne politike volitve prihodnje leto. Bo kdo potegnil zavoro? Več

Napad na celoto?

V Ljubljani, tako se imenuje ljubljansko občinsko glasilo, je bilo junija letos objavljeno pomembno obvestilo. Ni bilo posebno dolgo. Zasedlo je le tretjino strani. A bilo je pomembno, saj je prebivalce našega glavnega mesta seznanilo, da Mestna občina Ljubljana spreminja občinski prostorski načrt in da je osnutek sprememb tudi javno razgrnila, zato jih vabi k dajanju pripomb, za kar imajo na voljo mesec dni. Več

Minister Zdravko Počivalšek bi rad privatiziral Lipico 

»Lipica je naš biser in seveda moramo tak zaklad preudarno razvijati ter pri tem paziti na kulturno in naravno dediščino. Vendar sem trdnega mnenja, da morata tudi kultura in konji delati denar,« je ob obisku kobilarne Lipica ta teden povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Navrgel je, da je ministrstvo, ki ga vodi, po prevzemu upravljanja Lipice vanjo vložilo več kot 23 milijonov evrov sredstev, sedem milijonov v obnovo javnega dela in 11 milijonov v razvoj dela za tržno dejavnost. »Sedaj pa moramo ugotoviti, ali bomo lahko vse potenciale tega zaklada uresničili v državni režiji ali pa bo bolje poiskati model koncesije, ki se je odlično izkazal v primeru Postojnske jame.« Minister Počivalšek je pljunil v lastno skledo. Ministrstvo za gospodarstvo, pod katerega spada tudi direktorat za turizem, vodi že od 4. decembra 2014 in je torej prvi naslovnik lastne kritike, najbolj odgovoren za (ne)razvoj potencialov Lipice oziroma za to, da kultura in konji (še) ne delajo denarja. Več

Zapornik in lobist

V kateri evropski državi se na vratih ministrov izmenjujejo pravnomočno obsojeni zaporniki in lokalni strankarski voditelji? Odgovor je na dlani. Čeprav je osamosvojitelj Igor Bavčar zaprt na Dobu že od jeseni 2017, očitno to ne ovira njegovih družabnih in lobističnih dejavnosti. Sredi avgusta je bil namreč ta nekdanji urednik (z Janezom Janšo sta leta 1988 uredila knjigo Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča), kasnejši politik (soodgovoren je za izbrisane) ter menedžer (zaprt je zaradi pranja denarja in milijonskih oškodovanj) na sestanku pri ministru Zvonku Černaču na Službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK). Tja je prišel z direktorjem in lastnikom svetovalnega podjetja Espero Igorjem Vajdo. Več

Vrhovni sodniki so sklenili, da je Janez Janša žalil novinarko

Novinarka TV Slovenija Evgenija Carl že nekaj let po sodiščih išče pravico zaradi razžalitve na Twitterju. Janez Janša je marca 2016 tvitnil, da »na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #ZvodnikMilan.« Druga razžaljena novinarka je Mojca Šetinc Pašek. Gre za seksistično izjavo, za katero se Janša novinarkama ni opravičil. Na sodišču se je v različnih postopkih skliceval na svobodo govora, trdil je tudi, da naj bi razžaljeni novinarki »izrekli kopico laži«. Žrtev pogroma naj bi bil Janša, ne pa novinarki. Več

Ali kdo razmišlja o posledicah dolgotrajnega zaprtja šol?

Tudi v letošnje šolsko leto so številni učitelji in ravnatelji zaradi pomanjkanja pravočasnih informacij ministrstva vstopili z negotovostjo. Več

»Čaka nas pandemija necepljenih«

T: Odvisno od tega, kaj si predstavljate kot konec. Recimo, da covid-19 ne bo več zbujal takšne groze. Več

Čeferin: »Hoteli so ubiti nogomet«

Spomnim se, kako je zagovarjal kosovske rudarje, ki so jih obdolžili veleizdaje, ker so protestirali proti Miloševićevemu režimu. Oče me je podučil, da je treba vztrajati pri svojih vrednotah, ne glede na nasprotovanje. Spomnim se še, kako je leta 1989 odšel od doma in smo se v družini spraševali, ali ga bomo še videli. Več

Opravičilo in »dvojni vatli«

»Vsem, ki jih je oddaja prizadela, se opravičujem,« je zapisala odgovorna urednica informativnega programa na TV Slovenija Manica J. Ambrožič. To se ne zgodi velikokrat – pravzaprav bi se težko spomnili, kdaj so stvari pripeljale tako daleč, da se je urednica informativnega programa na nacionalki opravičila. Tokrat sta ji zagodla voditelj oddaje Intervju Jože Možina, ki svojega simpatizerstva do oblasti ne skriva, in gost, ki ga je povabil v studio, Igor Vovk, direktor zavoda Iskreni. Več

Transparentna policija

26. junija je na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal protivladni shod, ki ga je zmotila skupina neonacističnih provokatorjev, rumenih jopičev, ki so zavzeli protestniški oder ob Prešernovem spomeniku. Ker se vsiljivci niso odzvali na policijska navodila, naj prenehajo z verbalnimi provokacijami, ki so prerasle v fizične, jih je policija odstranila. Več

Vlado Miheljak

17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Dva leva  Za naročnike

Tolovaji, premetenci in njihove stranke

Danes lahko brez odvečnega patosa rečemo, da je DeSUS nekaj najslabšega, kar se je upokojencem in starejšim generacijam v politiki zgodilo od osamosvojitve. A starejše generacije in upokojenci so preverjeno najbolj trpežna in potrpežljiva skupina podalpskih domorodcev. Prenašajo nategovanje že polnih trideset let. DeSUS je, danes se to nekoliko pozablja, vstopil v državni zbor že leta 1992. Takrat resda skozi zadnja vrata. Namreč takratni predsednik Sisinger se je na skupni listi predvolilne koalicije Združena lista uvrstil v parlament. Stranka, ki je izšla iz lokalne mariborske zgodbe, je nagovarjala predvsem tisti del starejšega volilnega telesa, ki je rad slišal prazne obljube o ohranjanju socialne države, javnega zdravstva, o medgeneracijski solidarnosti, o dostojnih pokojninah … – pač predvsem nezahtevni del levo usmerjenih volivcev. Bazen volivcev, ki ga je pretežno nagovarjal, je velik, a domet stranke je bil vselej omejen. Še zlasti po zaporednih prelomljenih predvolilnih obljubah. Stranka je dokončno dobila zdajšnjo podobo prevrtljive, premetene, tolovajske združbe od nastopa Rousa. Ta je, potem ko je Janša po zaporednih porazih končno zmagal leta 2004, najprej pohitel k njemu, da mu izreče lojalnost, potem pa k svojim in jih presenetil z evforičnim vzklikom: »Gremo v koalicijo! Sedaj Janša tala.« Bili so presenečeni, a le redki od strankinih veljakov so temu oporekali. Pač, ni politike in politikov brez strank. Ne le strank kot političnih organizacij, ampak kot mreže klientov, odjemalcev, »mušterij«. Nekako na splošno pač velja, da se politika in politiki redijo na slabem spominu volivcev. A spomin volivcev DeSUS je še slabši. Ne presega spomina zlate ribice. Več

Zakaj poslanec Simonovič ni podprl predloga ureditve preživnin

Zakaj se lahko poslanke in poslanci enostavno izognejo glasovanjem na sejah? Gre za vse bolj pogosto taktiko, s katero se predstavniki ljudstva domnevno operejo moralne odgovornosti, ko z odsotnostjo – in ne z glasom proti – poskrbijo, da neki potreben in smiseln zakon pade, v resnici pa ga ne smejo podpreti zaradi lastnih političnih interesov in kupčkanja. Več

Misija preverjanja vladavine prava 

Vlada Janeza Janše je že daljši čas pod drobnogledom EU – zaradi istih tem kot določene višegrajske države, s katerimi vlada prijateljuje. Evropsko unijo tako zanima domnevno upadanje stopnje vladavine prava, medijske svobode in demokratičnih standardov na splošno. Več

Zamujena priložnost

Prejšnji torek je potekala seja odbora za notranje zadeve, na kateri je bil obravnavan predlog novele zakona o tujcih; ta naj bi odpravila določbo zakona, ki tujim študentom iz tretjih držav nalaga zahtevo po izkazovanju zadostnih sredstev za bivanje v času študija v Sloveniji. Če je nekoč ta pogoj izpolnjeval zgolj podpis staršev, ki je zagotavljal, da jih bodo v času študija preživljali, bi morali po tolmačenju novega zakona študenti za vse študijsko leto na svojem računu prikazati skoraj 5 tisoč evrov. Predlog Levice je bil zavrnjen. Več

Janko Lorenci

17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kolumna  Za naročnike

Zakockano

Evrobarometer je izmeril, kaj si mislijo prebivalstva unije o cepljenju, porabi evropskih sredstev, okolju, smeri, v katero koraka posamezna država. Rezultati so za Slovenijo porazni, njihov skupni imenovalec pa je izjemno nizko zaupanje v državo, politiko oz. trenutno oblast. Več

Maja Novak

17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Ihta  Za naročnike

Nespodobno povabilo k branju kolumne

Derem se. Ali me slišite? Derem se! DEREM! Po drugem odstavku 7. člena. Ob tem mi tako odleže, da bi bilo skoraj vredno jurja. Takole se derem: »Ti zabušantski lenuh! Politikant prevarantski! Ti z inteligenčnim kvocientom, ki ne presega stotice! Res ne moreš premakniti riti, če te kdo ne podkupi? Ali se zavedaš, koliko me staneš? Da o tvojem subvencioniranem stanovanju sploh ne govorim! Ves dan se samo poigravaš z mojimi živci, počivaš, žreš in paziš na svojo medijsko podobo. Sem se za to borila? Parazit si, hujši od kulturnikov! Zaverovan vase! Samo nase misliš in pričakuješ, da te bom vzdrževala še naslednja štiri leta! Slikaj se, lučka! Samo še enkrat naj te zalotim s šapo v marmeladi, samo še ena izpričana kraja, pa ti bom izrekla nezaupnico!« Črni maček me prezirljivo pogleda in gre mačkovat tja, kjer je manj hrupa. Več

Bila je priložnost ... in ostala je priložnost

Res smo bili veseli, ko je TV Slovenija napovedala večerni pogovor z direktorjem NIJZ Milanom Krekom, navkljub temu ali pa kar zato, ker ga bo vodil novinar Jože Možina. Zavedajoč se, da se Možina in Krek poznata, da sta si ideološko blizu, ker sta oba navdušenca nad likom in delom Janeza Janše in SDS, smo vedeli, da bo to eden tistih intervjujev, ki bo prelomen, ker bosta vnaprej naredila scenarij, smejala se bosta in bosta vredna zaupanja, lok intervjuja bo imel veliki finale. Krek bo imel končno čas in prostor, da nagovori javnost, da prepriča skeptike, objame nacijo, prelomi iz negativizma, ki se lepi na njegove prste, v razum, veselili smo se, ker bo Krek pred nami nastopil z novimi dognanji, spregovoril na primer o cepivu za pet- do 12-letnike, ki prihaja na trg, poglejte, človek je pred časom, bomo vzklikali, presenetil nas bo s svojo lucidnostjo, ko bo potegnil kakšno zgodovinsko primerjavo, kesali se bomo, ker bo tako dobro nastopil, mi pa smo ga črtili več kot leto dni, postregel nam bo s krajevnimi značilnostmi, ki so se pokazale med epidemijo, priznal bo seveda kakšno napako, nam razložil, kaj ga lomi s to masko sredi obraza in nepristriženo brado, skupaj z Možino pa bosta izkazala sočutje do ljudi, ki imajo dolgi covid, pa seveda do pokojnih, in pokazala, da je boj zoper epidemijo pač dejanje za drugega, za druge, sodelovanje in zvestoba družbi, tista najvišja oblika imeti rad svojo domovino. Več

»Ta film je postal svetovni problem«

Čeprav je Mako Sajko (rojen leta 1927 v Tržiču) – dobitnik letošnje Štigličeve nagrade za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije – ustvarjalno pot neprostovoljno končal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je njegov opus izjemno bogat in vpliven: posnel je kar 17 kratkih dokumentarnih filmov, ki so bili po izbiri obravnavane tematike, slogu pripovedovanja in tehnični izvedbi nedvomno pred svojim časom. Njegovi eksperimentalni, družbenokritični filmi kažejo tako napredno miselnost, da so izjemno relevantni še danes. Na letošnjem umetniškem trienalu EKO8 v Mariboru so predvajali njegov dokumentarec Strupi (1964), ki v svetu velja za pionirski izdelek v žanru okoljevarstvenega dokumentarca, na letošnjem festivalu kratkih filmov FeKK v Ljubljani pa je bil predstavljen njegov film Stopnice ljubezni (1971), ki govori o ljubezenskih zvezah, nastalih na podlagi ženitnih oglasov. Ker Sajko verjame, da je vloga dokumentarnega filma spodbujanje družbenih sprememb, je snemal napredne filme, ki jih je močno zaznamovala družbena angažiranost: obravnavali so teme, o katerih je javnost molčala. Slavica Exception (1971) iz feministične perspektive portretno pripoveduje o delavski etiki mlade striptizete, Promiskuiteta (1974) govori o nevarnosti nezaščitenih spolnih odnosov, Kje je železna zavesa (1961) preroško napoveduje konec strogo varovane meje med vzhodno in zahodno Evropo. Njegov daleč najbolj razvpit dokumentarec pa je Samomorilci, pozor! (1967), ki je prekinil dolgoletni molk o žgoči problematiki samomorov med mladimi Slovenci, z njim pa je ugasnila tudi Sajkova kariera. Film je oblasti stopil na žulj, ker je pokazal zlaganost idealne podobe srečne socialistične mladine, zato je vizionarskega režiserja izobčila iz filmskega sveta. Njegovo delo, čeprav ga je politični sistem utišal na vrhuncu ustvarjalne poti, živi naprej. Štiriindevetdesetletni Mako Sajko velja za eno največjih imen v zgodovini slovenskega filma. Več

Slovenski pasijon

Na Triglav se vzpenja ženska, ki na hrbtu nosi kurentovo glavo, skoraj večjo od lastnega telesa. V četici ji sledi skupina pohodnikov. Strumno in ponosno ubirajo pot proti cilju, Aljaževemu stolpu. Več

Vprašanje telesa in njegove performativnosti 

V prostorih Fundacije Ulay bo od 17. septembra do 30. oktobra na ogled razstava BODY ECSTATIC BODY ECLECTIC BODY ECCENTRIC (EKSTATIČNO, EKLEKTIČNO, EKSCENTRIČNO – TELO), na kateri bodo predstavljena dela Ane Mendiete, Annegret Soltau, Arvide Byström, Elene Tejada-Herrera, Ize Pavlina, Jeremy Shawa, Letície Parente, Marine Abramović, Molly Soda, Sanje Iveković, Ulaya in Ulrike Rosenbach. Več

»Zelo težko sprejmem možnost, da se nekateri niti testirati nočejo«

"Sama sem vedno bila zagovornica PCT-ja, ker je to edina možnost, da se epidemije rešimo. Zelo težko kot pravnica in državljanka sprejmem možnost, da se nekateri niti testirati nočejo." Več