• Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Uvodnik / Kaj je bil Anže Logar?

    Na večer evropskih volitev, ko je postalo jasno, da je SDS pod vodstvom Janeza Janše ne samo zmagala, ampak povečala število svojih poslancev, je bilo jasno, da je veliki poraženec še nekdo drug poleg levoliberalne vladajoče koalicije: to je namreč poslanec stranke SDS, človek, ki je sicer medlo in mencajoče napovedoval, da se bo postavil kot druga izbira na desnici, Anže Logar.

  • Luka Volk

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Kaj je TikTok?

    Analitiki zdaj že dva tedna poskušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo na evropskih volitvah. V Nemčiji je delež mlajših od 25 let, ki so volili skrajno desno Alternativo za Nemčijo (pri čemer so na teh volitvah prvič lahko svoj glas oddali tudi 16-letniki), občutno poskočil. Med zadnjimi volitvami leta 2019 in letošnjimi naj bi se povečal za 11 odstotnih točk. V Franciji, po drugi strani, je skrajno desnemu Nacionalnemu zboru uspelo prepričati 25 odstotkov volivcev, mlajših od 25 let, kar je, podobno, za 10 odstotnih točk več kot leta 2019. Mladi volivci so vseeno, kot je v navadi, bolj podprli liberalne kot konservativne stranke. Skrb, da bi takšen »zasuk v desno«, če bi se trend nadaljeval, lahko pomenil popolno spremembo politične podobe Evrope, je resna. In še bolj je resno vprašanje, kakšno vlogo pri vsem skupaj igra specifično družbeno omrežje – TikTok.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    »Vsakih pet let si v EU oddahnejo, češ, saj ni tako slabo, je pa vedno malo slabše, in v neki točki vsi vemo, da bo že precej slabo«

    Sabina Lange je znanstvena sodelavka na Centru za mednarodne odnose, na Fakulteti za družbene vede, zadnjih 15 let pa je delala tudi na Evropskem inštitutu za javno administracijo (EIPA) v Maastrichtu. Tam je diplomate in uradnike držav članic EU usposabljala za predsedovanje EU, uradnike in diplomate, zaposlene v EU-institucijah, pa je učila o delovanju unije. Je torej ena naših najboljših poznavalk notranjega ustroja Evropske unije v vseh njenih odtenkih.

  • TikTok kot velesila

    Začelo se je kot kratkočasje, kot hec. Tako ga začne uporabljati tudi večina posameznikov – zaradi kratkočasja si ogleduje pojoče ljudi ali ljubke mačke in pujske, ki lovijo ravnotežje na žogi. Aplikacijo odpre, da prežene dolgčas in se nasmeji.

  • Monika Weiss

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Za koga dela javni zavod?

    Septembra lani je občina Kanal ob Soči zahtevala od Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) podatke o okoljskih meritvah, ki jih kot pooblaščeni izvajalec izvaja za cementarno-sosežigalnico odpadkov Salonit Anhovo, po novem Alpacem Cement. Vendar NLZOH, ki je javni zavod, podatkov noče dati. Še več; ko mu je razkritje okoljskih podatkov konec aprila letos naložila Informacijska pooblaščenka, je namesto razkritja sprožil tožbo in zdaj odločbo pooblaščenke spodbija na sodišču.

  • Stanka Prodnik

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Le kaj je rekel Matjaž Nemec?

    Tudi plačani gledalci televizije, torej podpisana Stanka Prodnik kot avtorica teh vrstic, včasih ne moremo več, na primer ne moremo po mesecu predvolilnih oddaj in štirih dneh povolilnih analitičnih oddaj pogledati še ene Tarče na to isto temo s temi istimi ljudmi, ki smo jih morali gledati en mesec. Saj, če bi bil kdo drug, kakšen nov, morda sociolog ali kulturolog, ampak ne: spet so bili v studiu kandidati. Razumemo, razumemo, pač gospa Erika in gospa Tarča tudi hočeta dodati svoj lonček k volitvam. Pa res ni drugih ljudi? Ni mogoče najti res nič novega? Je to načrtno mučenje nas gledalcev? Je gledanost previsoka?

  • Walter Mayr

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Svet  Za naročnike

    Putinovi prijatelji v Bruslju

    Med najvidnejšimi diplomati Evropske unije je Putinov ljubljenec, 45-letni madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, ki ne skriva naklonjenosti Rusiji. Szijjártó ima tesne in zaupne odnose z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki ga imenuje prijatelj. Poznavalci pravijo, da med svojimi pogovori pošljeta proč celo varnostnike. Madžar je od začetka vojne v Ukrajini Rusijo obiskal več kot petkrat. Leta 2021 so mu podelili eno najvišjih priznanj, dovoljenih za nekoga, ki ni Rus, to je red prijateljstva.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Zdrava telesa SDS

    Janez Janša se rad predstavi kot maturant klasične gimnazije v Stični. Gimnazija vsekakor da omiko, a ker kvari telo, so številni ignorirali njeno učenje. Tako tudi Janša ne v gimnaziji, pa tudi ne na (takrat še) režimskem študiju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ni izvedel, da se v izvirnem zapisu starorimski pesnik Juvenal pravzaprav norčuje iz predpostavke o zdravem telesu kot prvem pogoju zdravega duha in vzklikne: Molimo, da bi bilo v zdravih telesih vsaj malo zdravega duha! Torej, zapisano je v optativu (želelnem naklonu), ne pa v indikativu (povedni naklon potrjevanja opisane realnosti). No, Janša ni edini, ki replicira ponesrečeno interpretacijo satirikove krilatice. Hitler se je v Mein Kampfu in tudi v več drugih govorih in pogovorih pritoževal nad imperativom meščanske sekuritete, ki je glorificirala in fetišizirala vednost. Zato je videl prednacistično šolsko in splošno izobraževanje ljudstva, ki ni bilo podrejeno urjenju teles kot prvemu pogoju usvajanja vednosti, kot škodljivo. Njegov sopotnik Robert Ley je v tistem času zapisal, da je »vednost brez karakterja naravnost škodljiva za ljudstvo«. Nacistični pedagog Karl Seibold pa, da je »pomembnejše kot razum srce, pomembnejša kot vednost pa vera«. Pač zato, da bi dosegel pri sledilcih duh žrtvovanja in brezprizivno pripadnost. Zato telesna vadba ni zgolj in predvsem v funkciji pridobivanja in preizkušanja veščin in spretnosti, ampak v funkciji ostrenja karakterja. A po drugi strani je »bolno telo« nosilec izrojenega duha. Kar posledično proizvede tudi izrojeno umetnost. Tako imenovano Entartete Kunst. Tudi z zgodovinskim kontekstom in razumevanjem tega pojma ima Janša hude težave. A to ne zmoti njegovih sledilcev in članov stranke, ker njihova zdrava telesa povozijo njihov zmerno zdravi duh.

  • Peter Petrovčič

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Slovenija zgolj sramežljivo spremlja porast neonacističnih gibanj v državi

    Marsikdo se bo še spomnil, s kakšno lahkoto je policija razpustila povsem mirne shode proti avtoritarnosti vladanja v času zadnje vlade Janeza Janše. Včasih je bilo dovolj že, da so množici očitali oviranje prometa. Ko pa so se v središču prestolnice dva dni pred evropskimi volitvami zbrali neonacisti, dvigovali iztegnjene desnice in razobešali nacistične simbole, se to ni zgodilo.

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Kultura  Za naročnike

    Zakaj je Kevin Spacey padel z ladje

    Tema. Noč. Nenadoma slišimo hrup in zaviranje avtomobila, tresk – in pasji cvilež. Avtomobil je očitno povozil psa. Iz hiše butne moški, ki pogleda sem ter tja, stopi do psa, ki leži na ulici, in počepne, rekoč: »Obstajata dve vrsti bolečine. Bolečina, ki te ojača, in nekoristna bolečina. Vrsta bolečine, ki pomeni le trpljenje. Nimam potrpljenja z nekoristnimi stvarmi.«

  • Peter Petrovčič

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    SDS / Stranka protiustavnih zavez

    Po poročanju medijev je Janez Janša v prvem komentarju volilnega rezultata evropskih volitev dejal, da so vsi njihovi kandidati za evropske poslance in poslanke vnaprej podpisali zavezo, da se vrnejo v Slovenijo, če bo SDS v prihodnje sestavljala vlado in jih bo mandatar potreboval doma.

  • Matic Gorenc

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba

    Zakaj vzhodna Slovenija najbolj podpira legalizacijo konoplje za osebno uporabo?

    Ob evropskih volitvah so državljani glasovali na štirih posvetovalnih referendumih, dva izmed njih pa sta se ukvarjala z zakonskim statusom konoplje v Sloveniji. Prvi, ki je preverjal, ali se volivci strinjajo z gojenjem in predelavo konoplje za medicinske namene, je uspel z veliko razliko: za je glasovalo 66,7 odstotka volivcev. Pri drugem referendumu o legalizaciji omejene osebne rabe pa je bil rezultat bolj tesen: za je glasovalo 51,5 odstotka volivcev.

  • Matic Gorenc

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Slovenski šolarji so manj ustvarjalni od vrstnikov po svetu 

    V torek so na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani predstavili izsledke raziskave PISA o podpovprečni sposobnosti ustvarjalnega mišljenja slovenskih petnajstletnikov. PISA je mednarodna raziskava, ki jo koordinira OECD, in na nekaj let meri bralne, matematične in naravoslovne sposobnosti petnajstletnikov. Rezultate za leto 2022 smo dobili decembra lani, ti pa so pokazali, da je glede na leto 2018 Slovenija nazadovala pri vseh treh kategorijah glede na ostale članice OECD. Kljub temu so bile matematične in naravoslovne sposobnosti še vedno nadpovprečne, medtem ko je bilo bralno razumevanje slovenskih šolarjev podpovprečno. »Priznam, kar nekaj dni sem potreboval, da sem sprejel, da smo padli tako globoko,« je takrat izjavil nekdanji minister za šolstvo Slavko Gaber.

  • Luka Volk

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba

    Parado ponosa so zaznamovali manjši, četudi neopravičljivi incidenti

    Po lanskoletni ljubljanski paradi ponosa, ki so jo zaznamovali izbruhi nasilja, prisotnost identitarcev, ki so udeležencem povorke kradli zastave in jih zažigali, ter propagandna akcija podmladka SDS – ne nazadnje pa tudi shod neonacistov v Ljubljani dober teden prej –, ni bilo ravno hvaležno pobirati stav, ali bo letošnja povorka minila v miru. K sreči so jo tokrat zaznamovali zgolj manjši, četudi neopravičljivi incidenti, predvsem pa močan pridih solidarnosti številnih udeležencev s Palestinci, ki še vedno trpijo pod škornjem izraelske oblasti, in dejstvo, da je povorka letos potekala ob okrogli 40-letnici gibanja mavrične skupnosti pri nas.

  • N'toko

    N'toko

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Žive meje  Za naročnike

    Komentar / Kaj hočejo volivci?

    Vtednu po evropskih volitvah smo bili priča vrsti nenavadnih odzivov. Kot je pripomnil eden izmed analitikov, bi človek ob opazovanju kandidatov dobil občutek, da so zmagali prav vsi. Tudi stranke, ki so izgubile tisoče volivcev, so praznovale. Iz zmage desnice in kolapsa leve sredine se je izcimila medijska zgodba, da je center preživel in da so volivci vendarle še vedno naklonjeni liberalnim idejam. Ne le da liberalci svojega poraza niso doživeli kot poraz, ampak so slavili nekakšno duhovno zmago, češ: »dobili smo vse referendume!« – in takoj dodali, da rezultatov ne bodo takoj uzakonili, ampak bodo za to »iskali družbeni konsenz« … Čez leto dni bodo torej tudi te zmage postale nove neizpolnjene obljube na seznamu razočaranj. Odziv strank na poraze je bil še najbolj podoben Golobovemu obisku košarkarske tekme v Dallasu, od koder je objavljal nasmejane selfije, medtem ko je Dončić izgubljal ključno tekmo finala.

  • Jure Trampuš

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Sto milijonov za gradnjo javnih stanovanj

    Stanovanjska kriza je, kot pravi nekdanji koordinator Levice Luka Mesec, največja socialna kriza pri nas. Ima prav, lastniško stanovanje je za mlade, predvsem v Ljubljani, nekaj nedosegljivega. Vlada se je odločila poseči na trg nepremičnin in v prihodnjih letih se obeta pospešena gradnja javnih stanovanj. Kakšni so načrti? Kako ljudi privabiti v javna najemniška stanovanja in ali bo finančna intervencija države res ustavila skokovito rast cene kvadratnega metra stanovanj?

  • Vanja Pirc

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Podpora najranljivejšim

    Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb uredbe o samozaposlenih v kulturi, ki bi lahko pripomogle, da bi približno 3200 kulturnikov s tem statusom, ki predstavljajo četrtino vseh samostojnih delavcev v kulturi, poslej živelo vsaj nekoliko dostojneje. Področje kulture je namreč v primerjavi z drugimi panogami nadpovprečno, celo izrazito prekarno, kar je značilno zlasti za ožje področje žive kulture, hkrati pa so prihodki večine delavcev v panogi podpovprečni, kar velja tudi za samozaposlene, ki so najranljivejši in pravno najmanj zaščiteni kulturni delavci. Zato ne preseneča, da so napovedane spremembe usmerjene prav k izboljšanju njihovega ekonomskega položaja.

  • Monika Weiss

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Svet  Za naročnike

    Avstrijska ministrica, ki je rešila evropsko zakonodajo o obnovi narave

    »Evropska unija je ta ponedeljek dokazala, da lahko še vedno sprejme zeleni zakon. Vse, kar je bilo potrebno, je bila drzna avstrijska ministrica, ki je bila pripravljena zavreči svojo službo, tvegati tožbo lastne vlade in potencialno uničiti svojo koalicijo.« Tako je vplivni bruseljski medij Politico v ponedeljek zvečer pikro strnil okoliščine, v katerih je bila po vseh zapletih le sprejeta uredba EU o obnovi narave.

  • Arne Vehovar, arhitekt

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Komentar  Za naročnike

    Propadanje kulturnega spomenika

    V središču Ljubljane imamo spomenik. Državljani Slovenije ga imamo v lasti 52 odstotkov, v našem imenu pa z njim upravlja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Tisti, ki stanujemo v Ljubljani, imamo v lasti še preostalih 48 odstotkov spomenika; v našem imenu ga upravlja mestna uprava. A ker je Ljubljana tudi del države, imamo torej državljani v lasti celoten spomenik. Spomenik, ki vidno in nezadržno propada.

  • Jure Trampuš

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Pesnico Svetlano Makarovič zdaj toži samo še novinar Jože Možina

    Potem ko se pravni proces, ki ga je zaradi domnevne razžalitve zoper pesnico Svetlano Makarovič sprožil novinar TV Slovenija Jože Možina, vsebinsko sploh še ni začel, saj se je na prvi obravnavi zapletlo zaradi proceduralnih razlogov, se je RTV Slovenija kot ena izmed dveh tožečih strank iz postopka preprosto umaknila. Svetlano Makarovič zdaj toži le še Možina, ker naj bi v svoji satirični pesmici Utrip laži grobo posegla v njegovo čast in dobro ime ter ga obtožila lažnivega novinarstva. »Pisanje toženke je objektivno žaljivo, neetično in nedostojno,« je zapisano v tožbi, sama pesem pa naj bi bila »v zadevah javnega pomena puhla, brez vsebine in namenjena žaljenju, blatenju in očrnitvam.« Možina sicer zahteva opravičilo, objavo sodbe in plačilo odškodnine (v znesku 2000 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi).

  • Peter Petrovčič

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    »Romski«, slabšalni pridevnik

    Ko se je prejšnji teden na Osnovni šoli Velika Dolina v občini Brežice zgodilo medvrstniško nasilje, je župan Ivan Molan na Facebook profilu občine Brežice objavil opis dogodkov, ki se začne z besedami, da je »romski učenec napadel osmošolca v razredu«. Je to sovražni govor? Je brežiški župan storil kaznivo dejanje spodbujanja nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika, ki se kaznuje z zaporom do dveh let? Pretiravamo?

  • Vesna Teržan

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Forenzična arhitektura in urbicid / Tokrat žal o rušenju domov in ne o njihovi gradnji

    V Gazi smo priča enemu največjih genocidov in urbicidov v 21. stoletju. Izraelska vlada je na Hamasov teroristični napad 7. oktobra 2023 odgovorila silovito, tako silovito, da še vedno, že osem mesecev, bombardira gosto naseljeno palestinsko Gazo. Do nedavnega sta v njej živela okoli dva milijona prebivalcev. Doslej so ubili 40.000 civilnih prebivalcev, med njimi je največ otrok in žensk; torej tistih, ki pomenijo prihodnost Palestine. In kot poročajo le nekateri mediji, izraelska vojska prodira na palestinsko ozemlje, ruši domove in mori civilno prebivalstvo. Zob za zob, a hkrati so na delu tako imenovani kriteriji umetne inteligence za identificiranje sovražnih ciljev, ki v vojaških akcijah predvidevajo, koliko civilistov naj bo žrtvovanih ob iskanju Hamasovih vojakov. Nekateri podatki pravijo, da je en Hamasov vojak »vreden« 15 civilnih prebivalcev oziroma tistih, ki so tako imenovana kolateralna škoda. Grozno in nedoumljivo! O človeški »kolateralni škodi« odloča več med seboj povezanih izpopolnjenih računalniških sistemov, s katerimi v realnem času vojaški štab spremlja število ciljev na zemlji. Brez omahovanja lahko trdimo, da se na ozemlju Gaze izvajata urbicid in genocid.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar / Brez odgovora

    Nenavadno mednarodno politično srečanje o miru v Ukrajini sredi junija 2024 v švicarskem letovišču Burgenstock je skrbno izbran zaključek globalne medijske podpore vojni v Ukrajini. V Berlinu so najprej gostili mednarodno konferenco o obnovi Ukrajine, potem je vrh skupine G-7 v Italiji zgolj potrdil politični dogovor o vsestranski in dolgoročni pomoči tej nesrečni državi. Odločitev je jasna, Zahod si želi nadaljevanje vojne in ne miru. To preprosto ustreza geostrateškim interesom ZDA, manj EU, koristi Zelenskemu, manj Ukrajini. Zanj je vojna politična rešitev, podobna Netanjahujevi usodi v Izraelu. Za zahodni svet pa je to zgodba katastrofalnih izbir, hipokrizije, izgube kredibilnosti. Politični mesečniki v Bruslju, Washingtonu in drugod nas korak za korakom vodijo v novo evropsko in svetovno vojno. In ko grozote Ukrajine postanejo EU in apokaliptična Gaza podoba sveta, potem ni več poti nazaj. Dejansko se pod krinkami mirovnih konferenc in povojnih obnov skrivajo vojno hujskaštvo, politične manipulacije, banalnost zla. Žal v tretji svetovni jedrski vojni v dobi navdihujočega antropocena ne bo zmagovalcev. Naša usoda tiči v igri prestolov vojnih zločincev od Moskve do Washingtona, Pekinga in Bruslja.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Kolumna  Za naročnike

    Komentar / Olajšanje

    Iz bližnjih francoskih volitev, ki jih je predsednik Macron sklical po svoji polomiji na evrovolitvah, se lahko izcimi karkoli: mršava Macronova zmaga (najmanj verjetno), zmaga po novem sodelujoče levice (ni povsem izključeno) ali zmaga skrajne desnice (najverjetneje). Slednje bi še bolj razmajalo unijo.

  • Vesna Teržan

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Prostori plemenitosti in človečnosti

    Arhitekturo Maruše Zorec sta že pred desetletjem slovenska in mednarodna strokovna javnost prepoznali kot izredno in odlično. Vrednote njene arhitekture so opazili tudi pri nemški Družbi Heinricha Tessenowa (Heinrich Tessenow Gesellschaft) in ji za njen izredni opus 8. maja letos v Arhitekturnem centru Severnega Porenja - Vestfalije v Dortmundu podelili medaljo Heinrich Tessenow 2024. Kot so zapisali na Skladu Heinricha Tessenowa, so prejemniki medalj ustvarjalci izjemnih ustvarjalnih dosežkov na področju arhitekture in industrijskega oblikovanja. Medaljo so ji podelili za njen arhitekturni opus in predstavili izbor projektov iz obdobja 1999– 2019. V obrazložitvi so zapisali, da se v nizu prenov kulturne dediščine »jasno odraža njena strokovna kompetentnost, ki jo dopolnjuje visoka občutljivost za posebnosti določenega kraja in arhitekture. Posebno pozornost namenja materialom ter hkrati zaupa v obstoječe možnosti in arhitekturne danosti objekta, ki ga prenavlja. S prenovo pa tudi odkriva njegove skrite vrednosti. K vsaki nalogi pristopi s spoštovanjem in v vsakem projektu je viden izrazit občutek za ravnovesje.«

  • Dora Trček

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Slovensko-avstralska oblikovalska naveza, ki briše meje med oblikovanjem in umetnostjo

    Kavna mizica s puščavskim peskom, pult iz »napihnjenih« opek, plešoča zibelka in stol, ki z zašiljenimi koničastimi robovi v spomin prikliče zobotrebce. Slovensko-avstralski oblikovalski tandem Soft Baroque svet arhitekture in oblikovanja že nekaj let navdušuje in pretresa s presenetljivimi, nekonvencionalnimi in osupljivo inovativnimi objekti, ki se udobno pozibavajo na meji med oblikovanjem predmetov in (konceptualno) umetnostjo.

  • STA

    21. 6. 2024  |  Svet

    »Izraelske taktične prekinitve ognja ne vplivajo na dostavo pomoči v Gazi«

    Domnevne "taktične prekinitve" vojaških aktivnosti v Gazi, ki jih je minuli konec tedna napovedala izraelska vojska, za zdaj nimajo nobenega vpliva na dostavo nujno potrebne pomoči za prebivalce palestinske enklave, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

  • Uredništvo

    21. 6. 2024  |  Družba

    »Od vlade pričakujem, da pred koncem avgusta dvigne tudi RTV-prispevek«

    "Mi pričakujemo predvsem, vsaj jaz osebno, razvojni načrt, ne sanacijskega. Kar se tiče samega financiranja: da, sam sem med tistimi, ki menimo, da potrebujemo drugačen model, da potrebujemo progresivno obdavčitev, vendar pa do te ni mogoče priti naenkrat. Zdaj zato od vlade pričakujem, da pred koncem avgusta dvigne tudi prispevek, kot neki začasen ukrep, če hočete, kot varovalko, če se z zakonom in spremembami, ki so napovedane, sfiži."

  • STA

    21. 6. 2024  |  Svet

    Armenija priznala Palestino

    Armenija je priznala Palestino, je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Erevanu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Armenija je tako postala zadnja v vrsti držav, ki so v zadnjem obdobju priznale Palestino v luči vojne v Gazi. Oblasti v Erevanu so ob tem izpostavile potrebo po takojšnji prekinitvi ognja na območju Gaze.