-
15. 7. 2025 | Politika
Fajon / »Ustaviti moramo to grozljivo vojno«
Evropska unija ima dolžnost ukrepati, da bi ustavila grozljivo vojno v Gazi, je pred današnjo razpravo zunanjih ministrov članic EU o možnih ukrepih proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovenija po njenih besedah podpira vse ukrepe, ki so na mizi.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Dva leva Za naročnike
Članarina za Nato kot mafijska varščina?
Ni kaj, evropska komisarka Marta Kos je v intervjuju navedla nekaj tehtnih ugotovitev o stanju v Evropski uniji. A žal izstrelila puščice v popolnoma napačne tarče. Res je, da konsenzualni princip odločanja blokira učinkovitost. Res je tudi, da razni Orbáni in drugi vzhodnoevropski in v zadnjem času tudi zahodnoevropski nestrpni populisti obremenjujejo zvezo. A o tem ni kaj stokati. Orbán et consorts seveda so nadloga, niso pa, vsaj za zdaj še ne, usodni problem. Zares problem je evropska komisija; zaščitniška politika Ursule von der Leyen do Izraela, njena brezdušnost do civilnega prebivalstva Gaze, militantna, nediplomatska vizija končanja ukrajinsko-ruskega konflikta, brezbrižnost do dogajanja v Srbiji … Viktor Orbán je slej ko prej zastopnik zgolj ene od držav zveze, Ursula von der Leyen predstavlja Unijo kot celoto. In ta Ursula ne samo, da ni pripravljena »reči bobu bob« in obsoditi genocidne politike Izraela v Gazi, tudi ob zadnji vojaški intervenciji v Iranu je šokantno poenostavljala: »Izrael ima pravico do samoobrambe«, ker pač »Iran ne sme posedovati jedrskega orožja«. No, da ga poseduje tudi Izrael, se ji ne zdi pomembno. Še do vprašanja, ali je ta intervencija v opreki z mednarodnim pravom, se ne opredeli.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Ekonomija Za naročnike
Banka Slovenije je izdala prvo oceno lanskih tujih neposrednih naložb v Sloveniji. Prvi podatki kažejo, da so tuje neposredne naložbe lani dosegle nov rekord – 23 milijard evrov. V primerjavi z letom 2023 so zrasle za 0,8 milijarde evrov, v primerjavi z letom 2020, torej v zadnjih petih letih, pa so se skupaj povečale za 6,3 milijarde evrov ali 38 odstotkov.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Svet Za naročnike
Večina mrtvih je pokopana, prvi prah se je polegel. Dvanajstdnevna vojna, kot jo je poimenoval ameriški predsednik Donald Trump, je končana, izraelski in ameriški letalski napadi na iranske jedrske naprave so zavrli jedrski program v tej državi; strokovnjaki se še ne morejo zediniti, ali za mesece ali morda celo za leta. Ni verjetno, da so objekti in naprave popolnoma uničeni, kot je trdil Trump, vendar pa bo moral režim v Teheranu zdaj resno pretehtati, ali naj sestavi bombo. Niso zadnji izraelski in ameriški napadi pokazali, da se mora zaščititi in svoje nasprotnike odvrniti od vnovičnega napada?
-
15. 7. 2025 | Svet
»Dober znak je, da so tudi ZDA ugotovile, da si Rusija ne želi miru«
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas upa, da bodo države članice unije še danes ali v sredo dosegle politični dogovor o 18. svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Pred zasedanjem zunanjih ministrov članic unije je pozdravila pripravljenost ZDA, da še naprej pošiljajo orožje Kijevu.
-
15. 7. 2025 | Svet
Varnostni svet podaljšal mandat uradu ZN na Haitiju
Varnostni svet ZN je v ponedeljek soglasno podaljšal mandat uradu ZN na Haitiju (Binuh) do 31. januarja 2026. Predlog resolucije sta sestavila Panama in ZDA. Haiti je že več let v primežu brezvladja in nasilja tolp, v katerem je umrlo več tisoč ljudi, okrog 1,3 milijona pa je razseljenih.
-
15. 7. 2025 | Svet
WHO / »Evropa zaostaja pri cepljenju otrok«
Precepljenost otrok v Evropi in Srednji Aziji je lani ostala pod ravnjo iz časa pred pandemijo covida-19, je v danes objavljenem poročilu ugotovila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Njeni predstavniki ob tem opozarjajo na večje število primerov bolezni, kot so ošpice in oslovski kašelj, ki bi jih bilo s cepljenjem mogoče preprečiti.
-
15. 7. 2025 | Družba
»Za bolj ali manj vse stereotipe v družbi je kriva religija«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor s Tomažem Miheličem, ki deluje kot novinar, pisec, modni agent in pevec, sicer član Mačjega kalifata Svetlane Makarovič, lani pa je izšla tudi njegova knjiga 33 – To ni še ena knjiga o Caminu, ki jo je napisal po vrnitvi z romarske Jakobove poti v Španiji. V njej opisuje stiske in tegobe ljudi, ki jih je srečal na poti; za te pravi, da so lahko težko breme, zato je lažje, če jih nosimo skupaj. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Luka Volk, je med drugi dejal, da se zaveda svoje večplastnosti in tako tudi dojema svet, na tak način živi, čustvuje, gradi odnose.
-
15. 7. 2025 | Družba
»Fašizem je od začetka uspešno uporabljal estetiko, še posebej maškarado in teatralnost«
"Lahko, da je bil Thompsonov koncert videti bolj performans kot strastno politično gibanje ljudi, ki sledijo določeni ideologiji in njihovim vodjem, toda dobro se je spomniti, da je fašizem od začetka uspešno uporabljal estetiko, še posebej maškarado in teatralnost."
-
15. 7. 2025 | Svet
Kaj je najbolj paradigmatičen primer moralne kapitulacije EU?
"V zadnjih desetih letih je prišlo do krize in poraza centra, stare konservativne stranke in liberalne demokracije, establišmenti so v krizi, tako tudi njihovi ključni slogani: vsi drugačni, vsi enakopravni; doma v Evropi, varni v Natu. Najbolj paradigmatičen primer moralne kapitulacije EU je Palestina. Nekdo pred našimi očmi izvaja genocid in evropske institucije ne naredijo nič. Amerika jih podpira, Netanjahu se sprehaja po Evropi, čeprav je za njim razpisana tiralica. Seveda se vprašamo, zakaj imamo mednarodno sodišče. Ali se nismo vedno sklicevali na človekove pravice, na spoštovanje zakona? Zakaj v Srebrenici tako, v Palestini drugače? Govorili ste nam, da smo mi z vzhoda manj demokratični, manj razviti. Zdaj, ko so merila dvojna, nihče več ne more verjeti v te institucije."
-
15. 7. 2025 | Politika
Tonin zanika zlorabo nadzora Knovsa in odtekanje informacij
Predsednik NSi Matej Tonin je ob robu obiska vodstva in poslanske skupine v Mariboru zanikal zlorabo nadzora komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) in odtekanje informacij. Tako se je odzval na navedbe portala N1, ki je danes razkril nova imena, za katera so člani Knovsa na policiji preverjali, ali jim ta prisluškuje.
-
14. 7. 2025 | Kultura
»Bil je edina oseba, ki jo poznam, da je jokala, ko je umrl Hitler«
Švedski igralec Stellan Skarsgord je na nedavno končanem mednarodnem filmskem festivalu v Karlovyh Varyh na Češkem spregovoril tudi o svojem rojaku, režiserju in scenaristu Ingmarju Bergmanu (1918-2007). Kot je povedal, ta ni bil prijazna oseba.
-
14. 7. 2025 | Svet
Trump potrdil prodajo orožja za Ukrajino in zagrozil Rusiji s carinami
Ameriški predsednik Donald Trump je danes na srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem v Beli hiši naznanil, da bodo evropske zavezniške države od ZDA za Ukrajino kupovale sisteme zračne obrambe in drugo orožje. Rusiji je dal še 50 dni časa za premirje, sicer je napovedal povišanje carin na 100 odstotkov.
-
14. 7. 2025 | Politika
Glasovanje o umiku referenduma o obrambnih izdatkih še ta teden
O predlogu za umik referenduma o obrambnih izdatkih bo DZ na izredni seji odločal pred parlamentarnimi počitnicami, načeloma še ta teden, je danes dejala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Predlog Svobode sicer še nima vnaprej zagotovljene zadostne podpore, po večini se bodo poslanske skupine do glasovanja o tem še pogovorile.
-
14. 7. 2025 | Politika
Ministrstvo že preučuje pobudo GZS za aktivacijo sheme skrajšanega delovnika
Ministrstvo za delo že preučuje pobudo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za aktivacijo sheme skrajšanega delovnika. Če se izkaže, da okoliščine upravičujejo aktiviranje ukrepa, bodo vladi aktivacijo tega ukrepa tudi predlagali, so pojasnili za STA.
-
14. 7. 2025 | Svet
Zelenski želi na čelo vlade imenovati gospodarsko ministrico
V Ukrajini bi se lahko obetal nov politični pretres. Predsednik države Volodimir Zelenski je namreč danes predlagal, da bi dosedanja ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko postala nova predsednica vlade in s tem zamenjala trenutnega premierja Denisa Šmihala. Njeno imenovanje na položaj premierke bodo morali potrditi poslanci.
-
14. 7. 2025 | Svet
V spopadih med oboroženimi skupinami na jugu Sirije je bilo ubitih najmanj 89 ljudi, vključno s 14 pripadniki sirskih varnostnih sil, več deset ljudi je ranjenih, je danes sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Gre za nov primer medverskega in medetničnega nasilja, ki povzroča skrbi od menjave oblasti v Siriji decembra lani.
-
14. 7. 2025 | Svet
Bruselj Srbijo zaradi pritiskov na novinarje pozval k spoštovanju svobode medijev
Evropska komisija je Srbijo danes pozvala k spoštovanju svobode medijev in izrazila zaskrbljenost zaradi vse večjih pritiskov na novinarje, ki poročajo o študentskih protestih. Opozorilo prihaja po grozilnem pismu, ki ga je pred dnevi prejela redakcija N1 Srbija, avtor pa v njem navaja sporno primerjavo z napadom na Charlie Hebdo.
-
14. 7. 2025 | Svet
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič bo kljub grožnji predsednika ZDA Donalda Trumpa s 30-odstotnimi carinami za uvoz iz EU še danes nadaljeval pogovore z ameriškimi sogovorniki. Ob prihodu na današnje zasedanje trgovinskih ministrov EU je dejal, da bi s 30-odstotnimi carinami praktično prepovedali trgovanje.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Kultura | TV
Že enajsto leto – da, prav ste prebrali – na TV Slovenija gledamo najbolj amatersko oddajo na javni televiziji v Evropi. Namreč Pričevalce. Jože Možina se odpelje k nekomu domov, potem mu postavlja vprašanja, kakor mu padejo na pamet, o človeku ve malo ali še manj, malo napaberkuje, malo podpihuje, malo podtika, in že imamo pred sabo oddajo dolžine enega in pol celovečerca, ki bi jo tudi na mali TV Idea gladko zavrnili kot popolnoma neprofesionalno narejeno. Pač to, kar dela Možina, ni televizija, ampak dokumentarni zapis za arhiv. To ni oddaja, ampak gradivo. Zadnja njegova »oddaja« je bila dolga 165 minut – kar je več kot katerakoli oddaja na katerikoli televiziji.
-
14. 7. 2025 | Svet
Proti Gazi odplula nova ladja z aktivisti
Po nedavni izraelski ustavitvi poskusa preboja blokade Gaze so se aktivisti iz organizacije Freedom Flotilla Coalition (FFC) ponovno podali na pot v Palestino. V nedeljo je s Sicilije proti razdejani palestinski enklavi odplula humanitarna ladja Handala.
-
14. 7. 2025 | Politika
Maljevac / »Večji del mreže za dolgotrajno oskrbo na domu bo vzpostavljen med poletjem«
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pričakuje, da bo večji del mreže za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu vzpostavljen med poletjem. Tako bo jeseni pravica lahko v polnosti zaživela tudi na terenu, je dejal danes. Prve odločbe napoveduje jeseni. Poudaril pa je, da vzpostavitev informacijskega sistema ni pogoj za izdajo odločb.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba Za naročnike
Na Thompsonovem koncertu smo imeli dopisnika, Janeza Janšo, ki je v nekaj stavkih povedal vse: »Morje luči, vere in domoljubja. Čestitke, sosedi! SI & HR. 500.000 ljudi, predvsem mladih, in nobenega incidenta. Manifestacija večnih vrednot naše civilizacije, izraženih tudi v besedah Ivana Cankarja: Mati, domovina, Bog…«
-
14. 7. 2025 | Svet
Trump / »ZDA bodo Ukrajini dobavile več sistemov zračne obrambe, ki jih bo v celoti plačala EU«
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bodo ZDA Ukrajini dobavile več sistemov zračne obrambe patriot, ki jih bo v celoti plačala Evropska unija. Podrobnosti posla niso znane. Na obisk v Washington medtem danes prihaja generalni sekretar Nata Mark Rutte.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Komentar Za naročnike
V poosamosvojitvenem času Slovenije v evropski prostor še ni bila poslana večja polresnica, cela laž, kot sta jo v evropski parlament plasirala slovenska evropska poslanca dr. Milan Zver in Romana Tomc. Najprej z odprtjem razstave v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju Macesnova gorica – slovenski Katin avtorja dr. Jožeta Dežmana. Gre za razstavo fotografij izkopavanj 3450 umorjenih, pogreznjenih v jami pod Macesnovo gorico v času od 2. do 10. junija 1945. Nato pa še s peticijo, ki jo je sestavil dr. Mitja Ferenc in jo je evropski parlament sprejel na julijski seji.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Svet Za naročnike
Nekatere države so nevtralne, nekatere nimajo svoje vojske
Slovenija zdaj za obrambo prispeva okoli 1,3 odstotka BDP, do konca leta naj bi se ta izdatek – sicer predvsem na račun infrastrukturnih projektov, ki jih že izvajamo in jih bomo zdaj opredelili kot del Natove mobilnosti, recimo gradnjo drugega tira – zvišal na dva odstotka BDP. A obstajajo tudi druge možnosti. Države, ki so nevtralne ali celo brez vojske, za obrambo praviloma plačujejo vsaj na prvi pogled veliko manj.
-
11. 7. 2025 | Mladina 28 | Družba Za naročnike
V noči na nedeljo, 8. junija, je na plesišču na gasilski veselici v Ribnici med opitimi prišlo do fizičnega obračuna. To ne bi bila novica niti na kakem lokalnem spletnem portalu, če ne bi bil kratke potegnil ribniški župan Samo Pogorelc in če udarcev ne bi bil prejel od Romov. »Če pa zdaj ne bodo začeli zvoniti vsi alarmi, potem pa – se opravičujem – ne potrebujemo države, ne potrebujemo zakonodaje, ne potrebujemo nič več,« je med drugim tedaj dejal Pogorelc. Konec sveta, izredne razmere, zahteva se popoln obračun z Romi. Kolikokrat smo to že slišali? V zadnjega pol stoletja neštetokrat. In kaj to pomeni? Da so Romi problematični in da se ne morejo spremeniti? Ali da država in lokalne skupnosti v vsem tem času niso storile tako rekoč nič, da bi se socialni položaj Romov izboljšal? Odgovore, presenetljivo, najdemo že v medijskem zapisu iz nekega daljnega, res povsem drugega časa.
-
14. 7. 2025 | Svet
Žrtev številnih posilstev postala feministična junakinja
Francozinja Gisele Pelicot, ki je kot žrtev številnih posilstev postala feministična junakinja, potem ko se je odpovedala pravici do zaprtega sojenja, je pred današnjim osrednjim državnim praznikom prejela najvišje civilno odlikovanje v Franciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
-
14. 7. 2025 | Kultura
»Med vojno nas je kultura ohranjala pri življenju«
V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Jasmilo Žbanić, bosansko-hercegovsko scenaristko in režiserko, avtorico več nagrajenih filmov, v katerih pripoveduje predvsem o medvojnem trpljenju v Bosni. Njen film Grbavica je prejel številne nagrade, med drugim zlatega medveda na Berlinalu leta 2006, film Quo vadis, Aida?, ki se loteva mučne teme genocida v Srebrenici, pa je bil leta 2020 v kategoriji tujejezičnih filmov nominiran za oskarja, razglasili so ga za najboljši film tega leta, Jasmilo Žbanić za najboljšo evropsko režiserko, Jasno Đuričić pa za najboljšo evropsko igralko. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Heni Erceg, je med drugim dejala,, da od svojega 15. leta posluša nacionalistično retoriko, ki se ni niti malo spremenila. Ljudje razmišljajo o umetni inteligenci, podnebnih spremembah, novih tehnologijah, oni pa o tem, kdo je Srb, Hrvat ali Bošnjak.
-
14. 7. 2025 | Politika
"Preprosto nimamo sreče z oblastniki. Na volitve gremo z upanjem, da bo odtlej vse drugače. Potem pa vedno fašemo oblast, ki se hitro spridi. Veliko upanja na začetku, še več razočaranja na sredini in obupno iskanje novega rešitelja pred iztekom roka trajanja. Zdaj smo med to drugo in tretjo fazo. Razočarano se oziramo po novih ali starih tekmovalnih konjih, na katere bomo stavili. Vmes pa se samo čudimo, kaj se dogaja z oblastjo."