• Uredništvo

    16. 7. 2024  |  Kultura

    »Prva štiri leta se je na Kitajskem zelo čutil optimističen duh«

    Migracijski tokovi so zadnja leta vse bolj usmerjeni proti Zahodu, predvsem proti Evropi, slovenski fotograf Matjaž Tančič (1982), ki je kariero začel kot fotoreporter – na Mladini – in se nato uveljavil tudi kot modni fotograf, pa se je pred 12 leti odločil za obratno pot: delovne podvige je začel iskati daleč na Vzhodu, natančneje na Kitajskem, po številu prebivalcev drugi največji državi na svetu (do lani celo prvi), po površini tretji, sicer pa politični in gospodarski velesili. Njegovo raziskovanje Kitajske je bilo mednarodno opaženo, številne reportaže je objavil v največjih svetovnih medijih, njegova fotografija s kitajskega podeželja je bila leta 2013 na natečaju Sony World Photography izbrana za najboljšo v 3D-tehniki na svetu, še zlasti pa so odmevale fotografije iz Severne Koreje, ki so bile na ogled na razstavah od New Yorka do Moskve, od Švice do Singapurja. Zadnja leta se intenzivno posveča avtorskemu projektu o raziskovalcih vesolja, ki ga je popeljal od puščave Gobi do ameriškega Utaha.

  • Uredništvo

    16. 7. 2024  |  Družba

    »Medtem ko Joe Biden govori, da potrebujemo zeleni prehod, je Amerika največji izvoznik fosilnih goriv na planetu«

    "Amerika je trenutno, medtem ko Joe Biden govori, da potrebujemo zeleni prehod, največji izvoznik fosilnih goriv na planetu! Še več kot Savdska Arabija, kar se je v zadnjih letih zgodilo zaradi frackinga (hidravlično drobljenje).Med tem, kar je počel Trump, in kar zdaj počne Biden, je neverjetna kontinuiteta. Trump je govoril o tarifah za kitajske dobrine in zaščiti za domačo industrijo, da bo razcefral neoliberalni pravilnik svetovne ekonomije, prišel je Biden in naredil prav to. Če bo spet izvoljen Trump, kaže tako, bo zagotovo še naprej podpiral obnovljive vire energije, zakaj bi uničil ta velik del industrije? Delal bo, kar dela Biden, morda z malce manjšim poudarkom na obnovljivih virih in malce več svobode za industrijo fosilnih goriv. Še naprej pa bo mešanica obojega, tako kot zdaj."

  • Uredništvo

    16. 7. 2024  |  Kultura

    »Na svojo umetnost ne gledam kot na nekakšne napotke za pravilno ravnanje«

    "Osebno menim, da se vsaka umetnost tako ali drugače odziva na čas, v katerem nastaja, a to še ne pomeni, da ponuja neposredno izjavo oziroma sodbo o svetu okrog nje – in tudi ne, da bo s tako izjavo razrešila kakšen antagonizem. Lahko pa ponudi možnost refleksije in drugačnega pogleda, s katerim nato na družbo morda vpliva vsaj posredno. Skratka, na svojo umetnost ne gledam kot na nekakšne napotke za pravilno ravnanje, je pa res, da se dogaja na različnih presečiščih, kjer lahko dogajanje v družbi osvetli z manj običajne perspektive."

  • STA

    15. 7. 2024  |  Politika

    Popoplavna obnova / Policija preiskuje sume kaznivih dejanj 

    Policija vodi dva predkazenska postopka glede sumov nepravilnosti v povezavi z lanskimi poplavami, poroča portal Necenzurirano. Informacij o tem, katere občine in sume kaznivih dejanj preiskujejo, na Policijski upravi (PU) Celje niso razkrili, ker "predkazenska postopka aktivno potekata", navaja portal.

  • STA

    15. 7. 2024  |  Svet

    Zavrnili kazenski postopek proti Trumpu

    Ameriška zvezna sodnica Aileen Cannon je danes zavrnila kazenski postopek proti bivšemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zaradi zaupnih dokumentov, ki jih je po izteku mandata odnesel iz Bele hiše in jih ni hotel vrniti vladi, poročajo ameriški mediji.

  • Borut Mekina

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Slovenija gre naprej

    Devetdeseta leta so bila čas tako imenovane Slovenije kot zgodbe o uspehu, kot je sebe in državo v tistem času oglaševala vladajoča Liberalno-demokratska stranka (LDS). Ne sicer brez podlage: politične razmere so bile v državi stabilne, tedanje tri Drnovškove vlade so sledile nekakšni konservativni politiki ekonomskega gradualizma, ki je s svojimi gospodarskimi rezultati kljuboval tedaj prevladujočim neoliberalističnim težnjam v mednarodnem okolju. Slovenija je bila tedaj čudež na zemljevidu EU, bila je motnja v poplavi siceršnjih prepričanj, da sta zasebna iniciativa ali privatizacija izvor splošnega dobrega. Hkrati pa tudi ni bila država, ki bi jo morali v Bruslju posebej voditi in podučevati. Za to prvo obdobje sta bila značilna močno državno gospodarstvo in usklajenost delovanja med podjetji in politiko, med katerimi ni bilo prave ločnice. Da bi si kak predsednik uprave NLB privoščil ponavljati, kako zanič je vlada, je bilo v devetdesetih nepredstavljivo. Značilen trenutek, ki je dobro ponazoril tedanje razmere in je hkrati tudi napovedal začetek nove dobe, je bil skrivni posnetek pogovora tedanjega premiera Antona Ropa s predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem. »Politika te je nastavila, jaz sem te nastavil!« mu je zažugal.

  • STA 

    15. 7. 2024  |  Svet

    Trump / »Nikoli se ne bom predal«

    Bivši predsednik ZDA Donald Trump je v nedeljo popoldne svojim podpornikom že poslal sporočilo s prošnjo za nakazila za svojo predsedniško kampanjo s fotografijo poskusa atentata, ki jo je objavila tiskovna agencija AP, poroča Politico. S poskusom atentata služijo tudi druge organizacije in podjetja.

  • Komentar / Pred kom nas brani Nato?

    Nato, največja in najvplivnejša vojaška asociacija na svetu, praznuje v Washingtonu 75- letnico obstoja. Častitljiva starost transatlantske enotnosti EU in ZDA, namenjena povojni zaščiti miru in napredka, ima danes vse več stranpoti. Zato je praznovanje tokrat hkrati tudi iskanje izhodov, kakšna naj bo varna prihodnost sveta. Dolgoročni političnoekonomski vojni cikli govore o menjavi Pax Americana s Pax Sinica. Stari mednarodni red razpada, novega očitno ne moremo dobiti po mirni poti. Nato v tej zastavitvi ni več varnostni dežnik, temveč nevarno in provokativno vojno sredstvo zahodnega sveta. Ni nosilec miru, temveč podpihovalec vojne, kar je v nasprotju z željami in interesi ljudi na obeh straneh Atlantika. Politična legitimnost vodstvenih elit v Bruslju glede vojn je majhna, demokratični primanjkljaj glede mirovnih pobud pa velik. EU bi zato morala iskati alternativo v lastnih obrambnih silah ali pa se zavezati miroljubnejši ureditvi sveta. Slovenija je tukaj v političnem klinču večnega neizpolnjevanja zavez in najbolj skeptične drže ljudi med članicami Nata. In Nato je očitno del problema in ne rešitve.

  • STA

    15. 7. 2024  |  Svet

    Trump na strankarski konvenciji / »Želel sem govoriti še naprej, a so me ustrelili«

    Nekdanji predsednik ZDA in kandidat republikancev na novembrskih volitvah Donald Trump je v nedeljo, dan po poskusu atentata, prispel na strankarsko konvencijo v Milwaukee. V pogovoru z mediji na poti v Winsconsin je sobotni incident opisal kot "zelo nadrealistično izkušnjo", za danes pa napovedal govor s pozivom k enotnosti.

  • Uredništvo

    15. 7. 2024  |  Kultura

    »V Franciji vsak drugi dan moški ubije žensko«

    Édouard Louis je že s prvim romanom Opraviti z Eddyjem, ki je v Franciji izšel leta 2014 (pri nas leta 2020, Beletrina, prev. Andrej Pleterski), rosno mlad postal tako velika literarna zvezda, da je njegovo udejstvovanje v literaturi, gledališču, aktivizmu in v drugih sferah javnosti nemogoče spregledati ali preslišati, tudi če ne sodite med tiste, ki bi jih s svojim delom nagovarjal. Takšen preboj ni nikoli samoumeven, v njegovem primeru pa so bile možnosti, da pristane v svetovni literarni in intelektualni eliti (med svoje najbližje prijatelje na primer uvršča francoska filozofa Geoffroyja de Lagasnerieja in Didiera Eribona), izrazito nične. Napor pobega iz nižjega delavskega razreda, v katerem razen homofobije in šovinizma ni bilo ničesar v obilju, je opisal v prvencu, o katerem so mu prvi založniki ob zavrnitvi rekli, da 'takšna revščina v Franciji ne obstaja'. 

  • Uredništvo

    15. 7. 2024  |  Kultura

    »Etnonacionalizem je uničil naše dostojanstvo«

    Dino Mustafić je bosansko-hercegovski režiser z bogatim opusom gledaliških predstav, dokumentarnih in igranih filmov, za katere je prejel številne nagrade. Že pri 27 letih je postal direktor gledališkega festivala MESS, danes je direktor Narodnega gledališča v Sarajevu. Režiral je več kot sto predstav klasičnih in sodobnih piscev, igrajo jih po številnih mestih nekdanje Jugoslavije in tudi drugod v tujini, predstava Helverjeva noč Kamernega teatra 55 pa je dobila največ mednarodnih priznanj v zgodovini bosansko-hercegovskega gledališča. Nikjer se ne počuti tujec, ker je, kot pravi, eno s kulturno dediščino Danila Kiša, Mirka Kovača, Andrića, Selimovića, Krleže, pa tudi Ekaterine Velike in Indeksov.

  • STA

    15. 7. 2024  |  Svet

    Izrael znova napadel zatočišče za razseljene Palestince

    Izraelske sile so v nedeljo napadle še eno šolo, ki služi kot zatočišče za razseljene Palestince, in pri tem ubile najmanj 17 ljudi, je sporočila civilna zaščita v Gazi. Gre za peti tak napad na civiliste v osmih dneh, ki ga Izrael tudi tokrat opravičuje s ciljanjem "teroristov".

  • Uredništvo

    15. 7. 2024  |  Politika

    »Stanovanjska kriza je ena glavnih družbenih kriz v Sloveniji«

    "Mislim, da se vsi dobro zavedamo, da je stanje na stanovanjskem trgu slabo oziroma celo zelo slabo. Soočamo se s hudo stanovanjsko krizo, ki je v zadnjih letih vse bolj opazna. To je ena glavnih družbenih kriz v Sloveniji. Tisti, ki nimajo lastniškega stanovanja, so pogosto primorani najeti stanovanje, ki je drago in pogosto v slabem stanju, kar otežuje kakovostno bivanje. Ta realnost kaže, da je država v zadnjih 30 letih zanemarjala stanovanjsko politiko. Na ministrstvu za solidarno prihodnost si prizadevamo to spremeniti in popraviti. Veliko hodim po terenu in se pogovarjam z župani, ki mi pogosto povedo, da se nova stanovanja pogosto kupujejo kot naložbe in ostajajo nezasedena, kar pomeni, da ne služijo svojemu namenu kot domovi, ampak kot investicije za posameznike."

  • STA

    15. 7. 2024  |  Svet

    Precepljenost otrok po svetu še vedno pod stopnjo iz časa pred pandemijo

    Ravni precepljenosti otrok po svetu so še vedno pod stopnjo iz časa pred pandemijo covida-19, niti enega odmerka cepiv proti davici, tetanusu in oslovskem kašlju pa ni prejelo 14,5 milijona otrok, sta danes opozorila Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija. Lani je bilo proti tem ključnim boleznim polno cepljenih le 84 odstotkov vseh otrok.

  • STA

    15. 7. 2024  |  Svet

    Izbiranje gostitelja Evrovizije na referendum?

    Zmaga švicarskega pevca Nema na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije bo televizijski spektakel prihodnje leto popeljala v Švico, kjer poteka izbiranje mesta, ki bo prevzelo organizacijo in finančne stroške. V igri so štiri mesta, a desničarski stranki EDU in SVP razmišljata o referendumih proti javni finančni podpori v potencialnih mestih.

  • Uredništvo

    15. 7. 2024  |  Kultura

    »Na novo je treba definirati tudi koncept moškosti«

    "Zagotovo se nekaj dogaja, čeprav mislim, da je kriza moškosti malo premočna beseda za to. Mislim pa, da koncept moškosti in koncept ženskosti ne moreta obstajati neodvisno drug od drugega. Vedno se prepleteta in sta soodvisna. Ne mislim na tradicionalno pojmovanje ženskosti, ampak na vprašanje, kaj danes pomeni biti ženska. To vpliva na to, kaj pomeni biti moški. In to se je v zadnjem stoletju zagotovo spremenilo, sploh pa v zadnji dekadi, zato je treba na novo definirati tudi koncept moškosti."

  • STA

    14. 7. 2024  |  Svet

    Trump / »Samo Bog je bil tisti, ki je preprečil, da bi se zgodilo nepredstavljivo«

    Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je danes, dan po poskusu atentata nanj, pozval Američane, naj ostanejo enotni. Prepričan je, da je napad preživel zaradi Božje pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    14. 7. 2024  |  Svet

    Poskus atentata na Donalda Trumpa

    Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je potrdil, da je šlo pri sobotnem napadu na predsedniškega kandidata republikancev Donalda Trumpa za poskus atentata. Identificirali so ga kot 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa iz Pensilvanije. Šlo naj bi za osamljenega strelca. Poleg napadalca je umrla še ena oseba, dve sta bili huje ranjeni.

  • Monika Weiss

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Ekonomija  Za naročnike

    Državi figo, sebi 768.447 bruto

    Že od začetka leta je znano, da so imele lani banke in hranilnice (tudi) v Sloveniji rekordne dobičke: skupni dobiček bančnega sistema pred davki je presegel mejnik milijarde evrov, skoraj polovico tega pa je pridelala največja banka NLB. A pričakovanje, da je NLB državi plačala tudi največ davka od dobička, je povsem zmotno. Nedavno objavljena letna poročila vseh desetih bank in treh hranilnic, ki delujejo pri nas, razkrivajo, da so lani v davčno blagajno največ davka od dobička, skupaj skoraj 50 milijonov evrov, plačale Intesa SanPaolo, SKB, Unicredit banka in Delavska hranilnica, NLB na čelu z Blažem Brodnjakom pa je uporabila vse možne davčne prilagoditve, optimizacije in odpustke – zlasti na račun preteklih izgub, ki smo jih v sanaciji krili davkoplačevalci, in si prek davka celo zvišala čisti dobiček.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    »Nekje moramo potegniti sanitarni kordon. In jasno je, kje je ta črta – pri SDS.«

    Na splošno podatki kažejo, da danes v Sloveniji živimo bolje kot nekoč, več si lahko privoščimo in srečnejši smo. Dohodkovna neenakost v Sloveniji ostaja med najnižjimi v Evropi, prav tako stopnja revščine. Vendar revščina ostaja, vedno globlja je in vse daljša, na udaru pa so bolj in bolj tudi tisti, ki so tik nad njenim pragom – medtem pa najbogatejši ves čas bogatijo. Ljudi vedno bolj preveva občutek ekonomske negotovosti. In to vodi v številne frustracije. V jezo, iskanje krivcev in razraščanje populizmov. O tem, kakšne posledice lahko to ima, predvsem pa o tem, kako preprečiti črni scenarij, kot so to minuli vikend uspešno storili Francozi, smo se pogovarjali z dr. Srečem Dragošem, sociologom in predavateljem na ljubljanski Fakulteti za socialno delo.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Uvodnik / Hišni ljubljenčki

    Leta 1997 je francoski novinar Serge Halimi, takrat novinar uglednega Le monde diplomatique, med letoma 2008 in 2023 pa je bil njegov odgovorni urednik, spisal drobno knjižico Novi psi čuvaji, neizprosno kritiko francoskega novinarstva. Za Nefrancoza je bilo to takrat naporno branje, polno imen in podrobnosti iz francoskega novinarskega, političnega in gospodarskega življenja. In vendar je bila ta knjiga izjemen in resen opomin ne le francoskemu, ampak celotnemu svetovnemu novinarstvu, da je zabredlo – da pa je hkrati poklic preveč pomemben, da bi si to lahko dovolili. A Halimi novinarjem ni očital korupcije, podkupovanja, ampak je nazorno pokazal na dejstvo, da so se novinarji ujeli v zanko in da v tej zanki celo uživajo, njihova vloga varuhov družbe pa je postala izmaličena, lažna, lažniva. Halimijeva knjiga je v delu novinarstva po vsem svetu postala mala ustava, upanje, da zdaj, ko je povedano vse, ko je vse razgaljeno, morda celo obstaja možnost, da se reši in spet postane – novinarstvo.

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Svet  Za naročnike

    Naj ostane ali gre?

    Kaj torej: naj Joe Biden ostane ali gre? Naj ostane v igri in ponovno kandidira za ameriškega predsednika ali pa naj se – zaradi starosti, utrujenosti, senilnosti, izgubljenosti, obnemoglosti ipd. – predsedniški kandidaturi odpove? Preden karkoli rečete in preden tudi sam karkoli rečem, bi rekel le tole: če bi bile zdajle normalne okoliščine, če bi bila situacija normalna, če bi bil svet normalen, potem bi Donalda Trumpa premagalo truplo. Naj ponovim: če bi bilo vse tako, kot je bilo nekoč, bi Trumpa porazilo truplo. Če bi bilo vse po starem, bi ljudje raje volili truplo kot Trumpa. Proti Bidnu – staremu, utrujenemu, senilnemu, izgubljenemu, obnemoglemu – ne bi imel nobene možnosti, saj bi ga ta gladko zmlel. In odpihnil.

  • Manca G. Renko

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Kultura  Za naročnike

    Reportaža s koncerta Taylor Swift / Intima med spektaklom in algoritmom

    Že na poletu iz Ljubljane v London je bilo vzdušje drugačno kot navadno. V moji vrsti je sedela punca, ki je skoraj vso pot izdelovala zapestnice prijateljstva. Eva je sedela s puncama, ki sta se pogovarjali, koga si v Londonu najbolj želita srečati. Paula Mescala in Andrewa Scotta, sta rekli, kakor da nič na svetu ni nemogoče. Pa saj res ni, če si na poti na The Eras Tour, največji koncertni spektakel zadnjega leta, pa tudi v zgodovini. Ko mi je Eva povedala za željo punc, sem začutila univerzalno povezanost z mladimi ženskami, kot bi plavale v skupnem tolmunu idej, želja in pričakovanj – pa čeprav smo si morda povsem različne. Tovrstno povezanost sem dan pozneje začutila še večkrat, ko sem opazovala skoraj 90 tisoč utripajočih lučk na Stadionu Wembley. Toliko popolnoma različnih ljudi z istimi pesmimi na ustih. Samo v Londonu si je koncert v treh dneh ogledalo približno 250 tisoč ljudi, do konca leta pa bo nastopila še 40-krat, med drugim tudi avgusta na Dunaju, ki je Ljubljani najbližje koncertno prizorišče.

  • Luka Volk

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Primčev »opus magnum«

    Novi evroposlanec Branko Grims je v času zadnje Janševe vlade, med interpelacijo tedanje šolske ministrice Simone Kustec, v državnem zboru predstavil model javnega šolstva po meri vrednot svoje matične stranke SDS. Po njegovem bi morali od šole danes pričakovati, kar se je nekoč pričakovalo od družine – da v otroka vcepijo »temeljne«, predvsem pa »prave vrednote«. Kako to doseči? Recept naj bi bil preprost: »Ven je treba nagnati vso LGBT in ostalo kulturno-marksistično indoktrinacijo, ki je je šolstvo polno, notri prinesti pravo slovensko tradicijo in slovensko kulturo.« Domnevna ideologija »LGBT+«, piše v svoji knjigi Zmaga dobrega: vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu, naj bi se širila po slovenskih šolah kot požar. V tem strašenju pa ni edini – enako že več let počne tudi borec za tradicionalne družine in ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, ki je nedavno izdal »priročnik za mame, očete in učitelje za zaščito otrok pred LGBTQIA+ ideologijo« – Za otroke gre!.

  • Matic Gorenc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Kultura

    Brščič je (znova) fašist?

    Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sklep okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je ministra za delo Luko Mesca spoznalo za krivega razžalitve Bernarda Brščiča, ker ga je označil za fašista. Sojenje se bo zdaj ponovilo na nižjem sodišču. Morda bomo v drugo končno enkrat za vselej izvedeli, ali je Bernard Brščič res fašist.

  • Matic Gorenc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Družba

    Urban Purgar je kriv

    Urban Purgar, bivši predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot in bivši urednik skrajno desne Nacionalne tiskovne agencije (NTA), je bil v torek spoznan za krivega kršenja zakonskih določil z javnim spodbujanjem sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter grožnjami dvema osebama, Tanji Fajon in Jaši Jenullu. Izrečena mu je bila pogojna zaporna kazen enega leta in štirih mesecev s preizkusno dobo petih let.

  • 12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Obrtniki / »Za visoko rast smo zaslužni mi!«

    So dobri gospodarski rezultati le posledica mednarodnih okoliščin in sreče ali je k temu prispevala tudi vlada, smo vprašali Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Od tam so nam odgovorili, ne vlada ne sreča, zaslužni smo mi(!): »V OZS menimo, da imajo zasluge za to predvsem naši obrtniki in podjetniki, ki se kljub visokim stroškom plač – na kar nas opozarja tudi OECD – in številnim birokratskim oviram vsak dan trudijo izboljšati svoj konkurenčni položaj na trgu, razvijati svoja podjetja in zaposlovati.« Dobri gospodarski rezultati Slovenije naj bi bili plod večletnega truda in razvoja obrtnikov in podjetnikov, »ne pa zgolj kratkoročnih ukrepov te vlade«, so kritični.

  • Borut Mekina

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Vlada / »Zagotovo smo zaslužni tudi mi.«

    So dobri gospodarski rezultati le posledica mednarodnih okoliščin in sreče ali je k temu prispevala tudi vlada, smo vprašali ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo. Iz vlade so nam seveda odgovorili, da gre za kombinacijo obeh dejavnikov, »zagotovo pa so k ohranjanju gospodarske aktivnosti v Sloveniji kot tudi ekonomski uspešnosti države prispevali ukrepi vlade«, so poudarili. Že, že, a kako?

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Ne Pen

    Francija je v nedeljo ponovila precej znano zgodbo. Namreč, da se reševanje krize neredko izide tako, da so – glede na aspiracije – rešitelji hujši od problema. Skratka, francoske volitve so tipična zgodba o napačnih zmagovalcih. Problem je sicer univerzalen in nenehno ponavljajoč se. Gotovo se spomnite prvih poosamosvojitvenih volitev v Sloveniji. Nekateri sicer radi prezrejo, da je bila Demosova zmaga na prvih večstrankarskih volitvah mit, ki prodira celo v šolske učbenike. Demos je bila ohlapna idejna platforma. In Demos na volitvah sploh ni sodeloval. Na prve večstrankarske volitve (8. 4. 1990) so šle posamične stranke. In ne koalicija Demos. In zmagala je, tudi to se kar pozablja, Zveza komunistov - Stranka demokratične prenove kot naslednica predosamosvojitvene ZKS s 17,28 odstotka. Druga je bila Zveza socialistične mladine (zamudili so zakonski rok za preimenovanje v kasnejšo LDS!) s 14,49 odstotka. In šele na tretjem mestu je bila najbolje uvrščena stranka tako imenovanega Demosa: Slovenski krščanski demokrati z 12,98 odstotka. Najbolj »prava« stranka Demosa, Slovenska demokratična zveza (SDZ), s koncentracijo hiperzaslužnih osamosvojiteljev je zasedla šele peto mesto z 9,51 odstotka. V številnih neuradnih komentarjih in pogovorih so ključni Demosovi »osamosvojitelji« resignirano ugotavljali: »Lažje je sprejeti bivše komuniste na prvem mestu in naslednico starorežimske ZSMS na drugem, kot na tretjem mestu SKD kot najbolje uvrščeno stranko Demosa.« Slednje seveda ni bilo brez posledic. Ker zmagovalni ZKS zaradi nekakšnega zgodovinskega kompromisa (takrat je ob neki priložnosti Capuder vzkliknil: »Zdaj smo mi na vrsti!«) sploh ni bilo podeljeno mandatarstvo, pa tudi realnih možnosti za sestavo večinske vlade ni imela, je »neki« Peterle iz »neke« SKD postal mandatar onkraj zaslug in »zaslug« osamosvojiteljev. In ta »Peterletova zgodba« ni bila nikoli do konca izživeta. Tudi razpad prve koalicijske vlade je v precejšnji meri posledica tega dejstva.