Otroke od staršev so ločevali le najhujši diktatorji sodobnega časa

Dogajanje na meji med ZDA in Mehiko, kjer Američani staršem beguncem iz naročja jemljejo otroke in jih dajejo v rejništvo ali v taborišča, Yoko Verdoner spravljajo v jok, ker ve, kaj preživljajo in kakšni problemi in trpljenje jih čaka do konca življenja. Tudi njo so skupaj s sorojencema ločili od staršev. Kot piše v Guardianu, so njeni starši bili Judje, ki so živeli na Nizozemskem. Leta 1942, ko so to državo okupirali nacisti, so Judje svoje otroke poskrili pri rejniških družinah. Te rejniške družine, ki so tvegale, da jih bodo nacisti, če jih kdo izda, pozaprli in pobili, so te otroke ščitile, imele rade. Danes so zelo srečni, da so preživeli vojno in da je bilo zanje dobro poskrbljeno. Več

Erdogan na volitve z neupravičeno prednostjo

Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so ocenili, da se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan na volitve podal z neupravičeno prednostjo. Med kampanjo so bile namreč medijska svoboda, svoboda govora in pravica do javnih zborovanj zaradi izrednega stanja okrnjene. Več

Grega Repovž

22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Uvodnik

Osebno pismo

Novinar Mladine Borut Mekina je ta teden pisal naslovno temo revije z naslovom Kaj želimo od nove vlade. In zamislil si je, da bi temo napisal kot nekakšen osebni nagovor, osebno pismo Marjanu Šarcu, najverjetnejšemu mandatarju, če se strankam centra in Levici uspe povezati v koalicijo. Vendar smo mu to odsvetovali, ker je takšen način res izjemno novinarsko sredstvo, uporabljati ga je mogoče le izjemoma in pogosto izpade neskromno in prevzetno. Več

Radio Mladina: Kaj si želimo od nove vlade

Pogovor je nastal na podlagi članka NOVA SMER, ki ga lahko preberete v novi številki Mladine >> #Mladina25

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/461391378&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Nova smer

Iskanje grešnih kozlov, beguncev in drugih šibkih članov naše skupnosti, stavljenje na avtoritarnega voditelja, jeza in strah so pričakovane posledice neuspelih politik, pomanjkanja solidarnosti in obupa. V naši neposredni okolici lahko opazujemo, kako so državljani po desetletju (neo)liberalnih politik, obljubah o nevidni roki, ki da bo sama poskrbela za pravičnost, obupali nad demokracijo. Več

Ilegalnih prehodov meje je manj, ne več

V sredo je bil v Ljubljani in drugod po državi topel poletni dan. A drugače kot drugod po državi je na muzejski ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja sonce sijalo na obraze različnih barv. Begunci in prosilci za azil so kuhali kavo, predstavljali kraje, od koder prihajajo, ter tamkajšnje običaje, prepevali in recitirali pesmi … Dan je bil namenjen spoznavanju drugačnosti in premoščanju razlik med lokalnim prebivalstvom in novimi prebivalci Slovenije. Ali kot so zapisali organizatorji dogodka »Med nami in z nami«, je bil ta namenjen »soustvarjanju vključujoče družbe, prostora za vzajemno učenje med lokalno skupnostjo in prosilkami in prosilci za mednarodno zaščito, begunkami in begunci ter osebami z migrantsko izkušnjo…«. V sredo je bil namreč svetovni dan beguncev. Več

Rudi Klanjšek, sociolog

Je docent na oddelku za sociologijo mariborske Filozofske fakultete, njegova kritika neoliberalnega modela, ki skupnost vleče v dirko proti dnu, iz njenih prebivalcev pa dela otopele zombije, je med najbolj argumentiranimi. Ko je v kolumni za Finance opozoril na problematičnost razvpite animacije z vlakcem, s katerim je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predstavljala ostale družbene podsisteme kot zaviralce gospodarske rasti, so delodajalci zagnali vik in krik. Toda Rudi Klanjšek, ki ima ob doktoratu iz sociologije še diplomo iz ekonomije, se je v letih kritičnega delovanja pritiskov že navadil. Še naprej razmišlja o prehodu v novo fazo družbenega razvoja in pozorno proučuje stanje v družbi, še posebej med mladimi, ki jih s sodelavci analizira v okviru periodičnih raziskav. Več

"Ni potrebno, da obstaja samo ena beseda, ki bi nas vse opisala"

Rudy Loewe svoje izkušnje uporablja za pripovedovanje zgodb skozi stripe in ilustracije, v katerih se primarno osredotoča na življenja temnopoltih oseb, obenem pa načenja diskusije o intersekcionalnosti. Rasizem, spolna identiteta, spolna usmerjenost so med osrednjimi temami, ki jih obravnava Rudy Loewe, gost_ja letošnjega ljubljanskega festivala Parada ponosa, ki bo svoj sklepni dogodek, torej povorko oziroma pohod po središču mesta in osrednjo prireditev na Novem trgu, obeležil v soboto, 23. junija. Več

REJVikend

Ne veste kam v petek in soboto zvečer? Zadnji dogodek klubske sezone v K4 bo SOLVD obeležil z domačo zasedbo. Nastopili bodo Evident, Christian Kroupa / Alleged Witches in Alex Ranerro. V Klubu Tiffany in Monokel bo potekala zaključna zabava Parade ponosa, na kateri bodo za glasbo poskrbeli: Protein, Naj, Karin Bossman in Volk. Več