Galeta želijo odpustiti

Ivan Gale, najslavnejši slovenski žvižgač, bo očitno v kratkem izgubil službo. Novo vodstvo zavoda za blagovne rezerve mu je namreč ta teden prepovedalo opravljati delo na zavodu, kjer je še vedno zaposlen, danes pa se je moral oglasiti pri direktorju zavoda Toniju Rumpfu na »zagovoru«, tik pred izredno odpovedjo delovnega razmerja. Več

Grega Repovž

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Uvodnik

Ustavilo se bo

Eden redkih resnih dokumentov o poteku šolanja v času koronavirusa v Sloveniji je dopis, ki ga je ta teden ministrici za šolstvo Simoni Kustec poslal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Želimo si, da bi tak dokument pripravilo ministrstvo, ki ga vodi Simona Kustec, z občutljivim razumevanjem razmer in hkrati jasnim popisom nevralgičnih točk, ki lahko, če ne bodo obvladovane, dejansko ustavijo celoten proces. Več

Zbudite se!

Tako, čisto na tiho, sredi interpelacije zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in prepirov o tem, kdo naj bi bil, če in ko bo odšla Aleksandra Pivec, novi podpredsednik vlade, je v parlamentu na seji mandatno-volilne komisije potekala običajna razprava o imenovanjih. Poslanci so se pogovarjali o izvolitvah v sodniške funkcije, o državni volilni komisiji ter o novem človeku, ki naj bi na predlog vlade postal član nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije. Več

Nagrajen tudi Mladinin Proglas

V Festivalni dvorani v Ljubljani se je včeraj s podelitvijo prestižnih nagrad zaključil celoletni projekt WEBSI Spletni prvaki, ki ga je zaznamovala epidemija, a tudi rekordno število prijavljenih projektov. Kot Naj agencija je ponovno slavila Agencija 101, kot Naj naročnik pa podjetje A1, ki je s projektom Live shop v sodelovanju z DROM Agency postal tudi Generalni spletni prvak. Več

Pred petkovim protestom: »Ta vlada dela za elite, bogate in kapital na račun delavk in delavcev!«

Organizatorji protestov so sporočili, da bodo po Sloveniji tudi danes že tradicionalno potekali petkovi protivladni shodi. Ob tem so opozorili na nekaj zahtev in podatkov ter jih delili na družabnih omrežjih. "Ta vlada dela za elite, bogate in kapital na račun delavk in delavcev!" so zapisali v naslovu, nato pa navedli, da "primerjalno po raziskavah danes 40 odstotkov Slovencev zasluži manj kot leta 1980".  Več

Protest mladih podnebnih aktivistov

Pod okriljem pobude Petki za prihodnost mladi podnebni aktivisti danes po vsem svetu znova pripravljajo množične proteste. Gre za prvo takšno akcijo od izbruha pandemije novega koronavirusa. Proteste v središču Ljubljane napovedujejo tudi slovenski Mladi za podnebno pravičnost. Več

»To epidemijo in vse, ki bodo prišle za njo, smo si nakopali sami« 

Prvi val epidemije sta zaznamovala obračun z neposlušno stroko in medčloveška solidarnost, ob vnovičnem povečevanju števila okuženih pa so se v ospredje prerinile druge stvari. Stroka je vsaj na videz poenotena, toda ljudje so zaradi vmešavanja politike in utrujenosti od neprestane koronske pripravljenosti vse bolj skeptični do njenih priporočil, po družabnih omrežjih cvetijo alternativne razlage. Poudarjanje solidarnosti je zamenjalo sklicevanje na osebno svobodo. Več

Politika lepih misli

Slovenija je nedavno v Bruslju izgubila bitko za teran. Kar je seveda absurdno: bitko za teran je bilo namreč lažje dobiti kot izgubiti. Natanko na to sem pomislil ob interpelaciji ministra Aleša Hojsa: to interpelacijo je bilo lažje dobiti kot izgubiti. Lažje je bilo uspeti kot pa zamočiti. A zgodilo se je prav to: opozicija je izgubila. Pomagalo ni niti Mladinino petkovo jutranje darilo – razkritje, da je Hojs izredno poceni kupil parcelo s pogledom na morje. Živo si lahko predstavljate, kako uboga, že kar dolgočasno nemočna bi bila interpelacija brez tega razkritja, saj bi se vse skupaj zvedlo na vprašanje, katera Hojsova odločitev je bila spornejša: to, da je odpravil odločbo o prepovedi koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona, ali to, da je odredil nadzor nad delom kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada? Nenadoma se je zdelo, da je nemara še najspornejša njegova odločitev, da zelo poceni kupi parcelo s pogledom na morje. Več

Koronaprofiterji

Način, kako v Sloveniji zbiramo denar za javno zdravstvo, je svetovni unikum. Poleg javne zdravstvene zavarovalnice imamo še zasebne – dopolnilne, ki pa se v tem sistemu ne obnašajo kot prave zavarovalnice, temveč kot posredniki. Od nas pobirajo davek in nato bolnišnicam plačujejo določen delež od opravljenih storitev, razliko med prejetimi premijami in izplačili škod pa zadržijo zase. Več

»Začnite končno delovati kot zaščitnik kulture«

Janez Janša dobro ve, zakaj je marca, ko je tretjič prevzel vlado, nad kulturnike, ki mu gredo s svojo svobodomiselnostjo v nos – nad te, po njegovem, »parazite«, »prisesane na državne jasli«, ki ustvarjajo »izrojeno umetnost« –, ponovno poslal Vaska Simonitija. Ker je njegov vojščak. Za dosego cilja, politike stranke SDS, je sposoben pohoditi vse – vsa dejstva, opozorila, proteste, tudi največje strokovne avtoritete. To je enkrat, v mandatu prve Janševe vlade (2004–2008), že dokazal, ko se je kot minister ukvarjal skoraj izključno s političnim nastavljanjem direktorjev kulturnih ustanov (SNG Drama Ljubljana, Filmski sklad, Slovenska filharmonija, Slovenska kinoteka ...) in političnimi pritiski na medije (novi zakon o RTV Slovenija, spremenjeni zakon o medijih), kritike, ki so na račun njegovega dela letele od vsepovsod, tudi iz Sveta Evrope, pa je v vsej svoji oholosti preprosto ignoriral. Več

Maske so v šolah postale obvezne zato, da bi se izognili šolanju od doma

Prejšnji četrtek je vlada napovedala zaostritev ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. Med drugim je napovedala, da bo raba zaščitnih mask obvezna za učence od sedmega razreda, dijake in študente, prav tako pa za vse pedagoške delavce v vrtcih in šolah. Po valu pritožb je bil vladni odlok, sprejet naslednji dan, nekoliko omiljen. Vzgojiteljicam in vzgojiteljem v vrtcih mask ni treba nositi pri neposrednem delu z otroki, učiteljem in učencem od sedmega razreda pa mask v razredih ni treba nositi, če je mogoče zagotoviti ustrezno medosebno razdaljo. Več

Se šalijo: Rupel, slovenski kandidat za medijskega komisarja OVSE? 

Avtor tega članka ima z Dimitrijem Ruplom precej negativno novinarsko izkušnjo. Zgodilo se je takole: ko je leta 2007 Rupla obiskal romunski zunanji minister, je bil avtor po srečanju dogovorjen za intervju. Pred ministrskim sestankom je romunski zunanji minister pripravil tiskovno konferenco, ko pa bi po sestanku moral priti na vrsto intervju, je romunska delegacija spontano pripravila še eno tiskovno konferenco in intervju je zaradi pomanjkanja časa odpadel. Več

Tožba za 38 tisoč evrov

Barbara Furjan, sestra pokojnega Blaža Furjana, je 17. septembra na Facebooku zapisala, da je na svoje ime prejela tožbo treh oseb, ki so se prepoznale v dokumentarnem filmu V imenu resnice, v katerem je tragična Blaževa zgodba opisana skozi oči pričevalcev in komentatorjev. Blaževa smrt je zavita v tančico skrivnosti, saj nekateri viri trdijo, da 20-letnik, ki je leta 1997 služil vojaški rok v Vojašnici Staneta Rozmana, ni napravil samomora, temveč je bil umorjen. Več

»Andrej, veš, zapreti moraš TEŠ!«

Prejšnji petek je skupina Mladih za podnebno pravičnost na Gospodarskem razstavišču prekinila predstavitev osnutka podnebne strategije Slovenije do leta 2050. Govor Andreja Vizjaka, ministra za okolje in prostor, je skupina mladih prekinila, opremljena z velikim napisom »Strategija za podnebni zlom«. Drugi plakat je prikazoval Vizjaka, ki ima hudičevske rogove in iz ust bruha zelene bankovce. Mladi so ob prihodu na melodijo pesmi Marko skače najprej zapeli njeno priredbo: »Vizjak sanja, Vizjak sanja o črnih elektrarnah.« In: »Brez premoga in brez nafte do zelenih virov.« Več

Kaj je v ozadju ukinitve laboratorijev?

V javni razpravi je novela zakona o nalezljivih boleznih. Razprava bo potekala do konca septembra 2020. Z novim zakonom se ukinjajo mikrobiološki laboratoriji bolnišnic, kar je absolutno sporno in absurdno, ne le strokovno, tudi finančno. Več

Vlado Miheljak

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Dva leva  Za naročnike

Slovenska biciklistična mentaliteta

»Spoštovani, iskreno se opravičujem in mi je žal, ker na včerajšnjem dogodku nisem nosila zaščitne maske. …. Z zaščitnih razlogov se bom preventivno testirala na COVID-19.«
— Šolska ministrica Simona Kustec je sporočila, da o odstopu ne razmišlja Več

Smo ljudje

Da policija po nareku notranjega ministra Aleša Hojsa že četrti mesec zapored prosilcem za azil omejuje gibanje in jih zapira v center za tujce v Postojni, ni več skrivnost. Kot tudi ne, da nekatere izmed njih zapirajo kar v opuščen industrijski objekt, kjer so zaprti 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Prav tako ni skrivnost, da so tam zaprti tujci povsem obupani, da se vrstijo samopoškodbe, poskusi samomora in gladovne stavke. Več

Izbris opomina na norost?

V gradu Cmurek na Tratah v obmejni občini Šentilj, ki sodi med najstarejše in največje gradove v Sloveniji, je od leta 1956 deloval Zavod za duševno in živčno bolne. Leta 2004 ga je država zaprla zaradi spoznanja, da takšne ustanove niso primerne za bivanje. »To je bil prvi primer razpustitve velike ustanove v Sloveniji,« pravi dr. Sonja Bezjak, direktorica zavoda Muzej norosti Trate, katerega prostovoljci so prostore nekdanjega zavoda preuredili v muzej, kraj opominjanja na neprijetno dediščino. A zdaj želi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti grad prodati, neuradno avstrijskemu kupcu. Več

Kavč epidemija

Ko se je maja po dveh mesecih končala zaustavitev javnega življenja zaradi epidemije in so se spet odprle tudi šole, so na nekaj več kot sto šolah še pred začetkom poletnih počitnic izvedli testiranje telesnih sposobnosti otrok za tako imenovani športnovzgojni karton v okviru programa SLOfit. Rezultati, ki so jih predstavili v teh dneh, so po besedah vodje programa SLOfit dr. Gregorja Starca s Fakultete za šport alarmantni. Ustavitev vseh šolskih in obšolskih športnih dejavnosti je povzročila drastičen upad gibalnih sposobnosti otrok. Več

Postaja ZOO štirideset let kasneje

Ljubljanska Cukrarna počasi dobiva novo podobo. Kjer so še pred nekaj leti na plesnivih razpadajočih tleh po kotih ob zasilnih ležiščih ležale injekcijske igle, danes polagajo svež beton. V zraku je vonj po novem, dan, ko bo stavba oživela v novi vlogi, ni več daleč. A kam so šli ljudje, ki so prej dobesedno živeli v teh prostorih? Varnih sob za narkomane v Ljubljani ni, ni niti nobenega drugega zatočišča zanje. Dovolj je stopiti na drugo stran. Prozorne brizgalke pri enem od temeljev Fabianijevega mostu ležijo kar vsevprek. Za večino »nevidni« uporabniki opiatov ves čas živijo med nami, že tako dolgo, da so nekateri med njimi že ostareli. Več

Prodajna razstava vodilnih domačih umetnic in umetnikov

V Pasaži Nebotičnika v Ljubljani bodo fanes. 25. septembra ob 20.00 odprli skupinsko prodajno razstavo Dom in svet, ki predstavlja dela 31 vodilnih domačih umetnic in umetnikov vseh generacij. Izhodišče razstave je serija grafik s konca 19. stoletja, ki prikazuje reprodukcije znanih in manj znanih svetovnih umetniških del. V času nastanka je grafična mapa služila kot prenosnik znanja, kot vmesnik med domom in svetom. V letu 2020 so v posamezno grafiko poljubno intervenirali izbrani umetniki, ki se predstavljajo na razstavi. Kuratorja razstave: Hana Ostan Ožbolt in Roman Uranjek. Več

Umetna čustvena inteligenca

Pred nekaj leti me je raziskovanje dejavnosti storitvenega prijateljstva pripeljalo do portala RentAFriend, na katerem posamezniki za plačilo ponujajo prijateljsko druženje. Na spletni strani je bilo za (platonske) zmenke na slepo mogoče najeti tudi nekaj lokalnih ponudnikov, zato sem se po službeni dolžnosti odpravil na serijo bizarnih druženj, da bi najemniško prijateljstvo preizkusil tudi na lastni koži. Eden izmed novih prijateljev, ki so mi v zameno za nekaj bruseljskih bankovcev posvetili svoj popoldan, je bil osemnajstletni programer in strasten igričar. Med drugim je razlagal, da mu je programiranje mnogo manj pri srcu kot nabijanje računalniških iger, saj lahko znotraj igre World of Warcraft komunicira s soigralci, pri programiranju pa je nekoliko osamljen. To težavo je skušal rešiti tako, da je razvijal svojega chatbota, pogovornega robota, nekakšno alternativno verzijo Applove digitalne spremljevalke Siri. V program, ki bi ga poganjala umetna inteligenca, si je prizadeval vkomponirati tudi čustveno senzibilnost, saj so se mu vsi obstoječi boti zdeli preveč hladni. Če mu do danes ni uspelo ustvariti robotskega kompanjona, s katerim bi si lahko krajšal čas med dolgimi urami programiranja, si lahko zdaj pomaga z izumom tech inovatorjev iz Silicijeve doline, aplikacijo Replika. Bistvo tega vedno bolj priljubljenega chatbota, ki deluje na osnovi umetne inteligence, je prav druženje. Avtorji digitalnega kompanjona celo trdijo, da je njegov namen vzpostavljanje pravega prijateljstva. Več

N'toko

25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Žive meje  Za naročnike

Ukradena zgodovina

Slovenska desnica obožuje debate o zgodovinskih krivicah, o belih in rdečih, o komunistih in disidentih ... Še danes, ko so se generacije zamenjale in je od stare države ostal komaj kak spomenik, so Janševi mediji polni obračunov s komunisti. Jasno, kulturni boj je bil desnici pomemben pripomoček pri osvajanju državnih institucij – pri pohodu na gospodarstvo, šolstvo in medije so se namreč lahko sklicevali na to, da so levičarji na položajih le zato, ker so jih podedovali od prejšnjega režima. Strategija je bila učinkovita in kmalu so vse nasprotnike, ne glede na starost ali politični izvor, začeli razglašati za dediče komunizma (za mlajše sicer raje uporabljajo od Američanov sposojeni izraz »kulturni marksisti«). Ključni del te operacije je seveda blatenje prejšnjega režima – bolj ko desnici uspeva slikati Jugoslavijo kot en velik gulag, Komunistično partijo pa kot krdelo krvoločnih avtokratov, manj legitimnosti imajo levičarji. V procesu se je resnična zgodovina jugoslovanskega komunističnega projekta zabrisala in zamenjala s preprosto enačbo »komunizem = totalitarizem«. Zrelativizirani niso bili le izjemni dosežki partije, ampak celo njena negativna zapuščina. Več

»Živeti Jugoslavijo«

Arhitekt Mirza Vranjaković ima v pisarni v Charlottenburgu, četrti za petičneže v Berlinu, dve fotografiji. Več

Družbotvornost v času covida

V preteklem tednu smo zabeležili poziv prve covid strokovnjakinje vlade, Bojane Beović, da je v boju zelo pomembna vloga medijev. Lahko se le strinjamo z njo, a morda bi bilo dobro, da to razloži svojemu prijatelju in dolgoletnemu strankarskemu tovarišu Janezu Janši, ki medije ves čas napada in jih poskuša uničiti, samo zato, ker nepristransko opravljajo svoje delo. Ali pa tudi ne – ker pač ne bi zaleglo. Več

Boj še ni končan

Marica Nadlišek Bartol, urednica, pisateljica in publicistka, je bila ena redkih žensk, ki so si na prelomu 19. in 20. stoletja kupile kolo in se začele učiti kolesarjenja. Dolgo je namreč veljalo, da kolo ženskam škodi, namenjeno je bilo izključno moški zabavi. Leta 1898 se je v časopisu Slovenski narod pojavil podlistek Ali naj dame kolesarijo?, njegov avtor je bil »Antikolesarjevič«, kakor se je podpisal pesnik Anton Aškerc. »Gosposka ženska je na kolesu živa karikatura svojega spola, prava ironija ženske gracije,« je pisal Aškerc, ki mu ženske na biciklu niso bile niti najmanj pogodu. »Pomislite, gospodična, kako malo se prilega kolesarjenju Vaša ženska – obleka! – Kakor na konju, tako utegne biti tudi na kolesu moški še lep, utegne nam popolnoma ugajati v estetičnem oziru, ako sedi pravilno in se zna voziti, oziroma jahati. Ženska nepraktična, svobodno gibanje nog ovirajoča obleka pa že na konju ni več lepa. Ženska nam že na konju ne ugaja več, še manj pa na kolesu! Ko Vam krilo takisto visi na obeh straneh kolesa in vihra v vetru, ko se Vam stresajo in trepečejo tisti široki rokavi – ali mislite, da je to estetično lepo?« je še spraševal. Odgovore žensk, da bodo na kolesu nosile moške obleke, pa je odpravil z besedami: »Mislim, da bi v marsikaterem oziru niti dobro ne bilo, če pade v obleki razlika med obema spoloma. Kontrast med moškim in žensko je tako velik, da že sam od sebe zahteva, da se ta razlika tudi na zunaj v obleki markira!« Več

Plenjenje Petrola

Okoljski minister Andrej Vizjak se ni zmogel upreti skušnjavi: Vlada je na včerajšnji seji sklenila sprostiti cene bencina in nafte izven avtocest, kar bo skoraj gotovo to vodilo do podražitve cen bencina in s tem posledično do višjih dobičkov naftnih družb. Več

Liberalizacija cen bencina – milijoni iz denarnic potrošnikov v žepe naftnih družb in njihovih delničarjev

Vlada je na današnji seji odločila, da državna regulacija cen pogonskih goriv ni več potrebna. Če so bile do zdaj marže pri bencinskem in dizelskem gorivu navzgor omejene z vladno uredbo, si bodo marže po novem določali kar trgovci sami. Edina posledica bo dvig cen goriv za potrošnike. Več

Slovenija med članicami EU, ki so v pandemiji najbolj nesorazmerno omejile svoboščine

Slovenija je med članicami EU, ki so v pandemiji covida-19 najbolj nesorazmerno omejile svoboščine, v danes objavljenem poročilu o demokraciji v času pandemije ugotavljata organizaciji Greenpeace in Civil Liberties Union for Europe. Izpostavljata, da je slovenska vlada boj proti pandemiji uporabila kot izgovor za omejevanje kritikov oblasti. Več