Grega Repovž

28. 3. 2025  |  Mladina 13  |  Uvodnik

Uvodnik / Zakaj?

Bila je nedelja zvečer, 2. marca letos. Voditeljica TV Slovenija Tanja Gobec je v oddaji Aktualno le dva dni po brutalnem javnem obračunu ameriškega predsednika Donalda Trumpa z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim gostila nekdanjega predsednika republike in bivšega visokega predstavnika Združenih narodov Danila Türka ter profesorja obramboslovja in evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča. Türk je izrekel nekaj, kar sicer ni zbudilo posebne pozornosti, a je bilo pomembno: da ni bilo presenetljivo, kako sta se Trump in podpredsednik Vance vedla, ker to niti ni tako nenavadno za takšna srečanja, na pogajanjih za zaprtimi vrati besede, dejanja in toni niso vedno izbrani, presenetljivo je bilo, da sta se odločila to Zelenskemu narediti na odprti sceni, med pogovorom pred novinarji in pred kamero.

Deška jeza

Tole besedilo ni recenzija novega Netflixovega hita številka ena, britanske miniserije Adolesence, zgodbe o nenavadnih, um begajočih motivih za umor trinajstletne deklice Katie, ki ga je zagrešil njen sošolec Jamie – zafrustrirani, izgubljeni in odtujeni mladenič, čigar krhki um je na spletu zastrupila postopna radikalizacija sovraštva do žensk. Članek bi se – tako kot poplava navdušenih kritik, ki so seriji skorajda soglasno namenile pet zvezdic – zlahka osredotočil na prepričljivost igralskega ansambla, prizemljen scenarij ali to, da je serija brez dvoma tehnični presežek, saj je vsak od štirih delov mojstrsko posnet »v enem šusu«, brez rezov, za kar je bilo nujno zares kompleksno usklajevanje snemalne ekipe. A pravzaprav je bistvo drugje. Omenjeni tehnični dosežki so zgolj odlično plovilo za obravnavo žgočih družbenih vprašanj. Stephen Graham, soavtor scenarija in igralec, ki v srce parajočem nastopu upodobi morilčevega očeta, jih je strnil takole: »Kaj se danes dogaja z mladimi fanti in kakšnim pritiskom vrstnikov, spleta in družbenih omrežij so izpostavljeni?«

»Prepričanje, da je zgolj pri nas vse narobe, drugod pa se cedita med in mleko, je mit«

Prvak opozicije Janez Janša že napoveduje zmago na naslednjih volitvah v državni zbor, ustoličil bi rad ustavno večino razuma in uresničil svoje načrte o drugi republiki. Na shodu pred celjskim sodiščem, kjer poteka sojenje Janši v primeru Trenta, je za pravosodje – ali raje »krivosodje«, kot mu pravi – že povedal, da je to hiša, ki jo bo treba postaviti na novo, nevladnim organizacijam, ki mu niso po godu, napoveduje vojno, nedavno pa je tudi zapisal, da bodo z naslednjo vlado »brutalno odpravljeni dvojni vatli, nepotrebna ministrstva in birokratske ovire«. O Janševih zloveščih napovedih in politični aritmetiki leto pred volitvami smo se pogovarjali z dr. Marinkom Banjacem, politologom in izrednim profesorjem na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Nevarne otroške sobe

Specialna pedagoginja Maša Gril poudarja, da je tisto, kar odrasli prepoznavamo kot spletno nasilje, za veliko najstnikov postalo povsem običajna komunikacija, »v kateri najstniki stalno preklapljajo med različnimi vlogami – vlogo storilca, žrtve in opazovalca.« Ko Maša Gril tovrstne oblike nasilja primerja s tradicionalnimi, ugotavlja, da so za pedagoge in starše veliko težje obvladljive in izsledljive: »Navadno so skrite, opazimo jih šele, ko so njihove posledice zelo hude.«

Muskovi fantje

Jonathan Kamens, priznani strokovnjak za informacijsko varnost, si je drznil izraziti drugačno mnenje od Elona Muska, in prepričan je, da so ga ravno zato odpustili iz državne službe. Diplomiral je na elitnem Massachusetskem tehnološkem institutu in več kot tri desetletja delal na visokih položajih v gospodarstvu. Leta 2023 se je za bistveno slabšo plačo zaposlil pri državni službi za digitalne storitve, katere naloga je bila vitkejša in varnejša javna uprava.

Zakaj ne nepremičninski davek?

Ko je vlada konec lanskega leta predstavila izhodišča za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin, so na ministrstvu za finance posebej poudarili, da ne predlagajo uvedbe nepremičninskega ali stanovanjskega davka, ampak želijo uvesti premoženjski davek. Razlika med obema naj bi bila velika: nepremičninski davek bi bil sicer po mnenju številnih strokovnjakov recimo najčistejša odločitev, a po prepričanju vladnih uradnikov bi v tem primeru šlo za nekakšen sistemski zakon, katerega uvajanje bi bilo zelo težavno in dolgotrajno in pri katerem je treba upoštevati množico omejitev. V internih dokumentih ministrstva za finance, o katerih je v zadnjem letu na to temo razpravljal strateški svet za davke, recimo piše, da bi celovita uvedba nepremičninskega davka po njihovem predvidevanju trajala do tri leta, ker bi bilo treba v postopek usklajevanja vključiti vseh 212 občin, ki pa so doslej spremembi davkov na tem področju nasprotovale. In končno, po mnenju ministrstva za finance s takšno rešitvijo ne bi mogli podpreti stanovanjske politike, domnevno zaradi prakse, ki jo je v Sloveniji uvedlo ustavno sodišče.

Ni prostora za protest

V času, ko so RTV Slovenija prevzeli nameščenci stranke SDS, ki so se v strukture javnega zavoda zažrli pod tretjo Janševo vlado, je bilo politično nadlegovanje zaposlenih del vsakdanjika. Tudi del vsakdanjika Zemire A. Pečovnik, tedaj urednice oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija. Uroš Urbanija, takratni direktor te televizije, je od nje, denimo, večkrat zahteval seznam sodelavcev uredništva, ki so se pridružili stavki proti političnemu zavzetju RTV in izživljanju vodstva nad zaposlenimi. Sodelavcev ni nikoli izdala. Še več, pri stavki je dejavno sodelovala tudi sama.

Stiska kmeta Burje

Alojz Burja je upokojeni kmet z Bleda. Kot je povedal, imata z ženo še vedno nekaj svinj, kokoši in predvsem nekaj glav goveda, da popase travo, ki raste med domačijo in Blejskim jezerom. »Da ni sramote, da je trata lepa,« je povedal v očitni skrbi za blejsko veduto, tako priljubljeno med turisti. A Burja je te dni bolj čemeren. Izvedel je, da Gurs vrednost njegove domačije s približno 200 kvadratnimi metri uporabne površine, zgrajene leta 1500 in 1990, ocenjuje na 3,1 milijona evrov. To bi lahko bila dobra novica, a če bo uveden premoženjski davek, pravi, ne ve, kako ga bo plačeval. »Na papirju sem največji bogataš tod okoli. Okoli mene so sicer postavljeni pravi gradovi, a očitno vredni pol toliko kot moja kmečka bajta.« Pred tremi leti, ko je bila vrednost trikrat nižja, je že šel na občino, a naj bi ga bili tam osorno odslovili, češ: »Če boste bajto prodali, jo želite prodati za manj?« Toda prodati je noče, ne ve pa, ali bo nove davke s pokojnino sploh lahko plačeval. »In kaj zdaj? Kam naj se zdaj pritožim? Na tramvajkomando?« se je pošalil, vdan v usodo.

Rdeča groza

Donald Trump hoče bogatim znižati davke, zato krči javne izdatke – javne izdatke pa krči tako, da serijsko ukinja javne ustanove in zvezne agencije. Nedavno je z izvršnim ukazom ugasnil radio Glas Amerike (Voice of America), vse zaposlene pa dal odpustiti. You’re fired! Glas Amerike je bil del zvezne Agencije za globalne medije ( ja, v celoti so jo ukinili, z vsemi ostalimi radijskimi postajami – Radio Free Europe, Radio Free Asia in Radio Martí – vred), ustanovili pa so ga med II. svetovno vojno – da bi pomagali zaveznikom zlomiti nacizem. Glas Amerike – 3200 programov v 40 jezikih – je bil strup za Goebbelsov propagandni stroj, po vojni – v času hladne vojne – pa je deloval kot ameriško propagandno orožje, kot orodje ameriške »mehke moči«: oporekal je propagandi in vrednotam avtoritarnih – komunističnih, socialističnih, neuvrščenih – režimov ter širil ameriške vrednote (demokracijo, svobodo govora, vladavino prava, človekove pravice ipd.). Ljudi onstran železne zavese je razvajal z glasbo in alternativnimi novicami, ki so bile pogosto tak fake news kot uradne, režimske novice.

Iskreno neodvisni / Rojstvo novega medijskega projekta na desnici

Slovenski medijski prostor naj bi kmalu obogatil nov konservativni portal Zanima.me. Tega bo ustvarjal tim »medijskih operativcev«, odpadnikov iz Domovine, ki so zaradi nesoglasij z lastnikom Alešem Štrancarjem, podjetnikom in dolgoletnim podpornikom SDS, ta medij zapustili, zdaj pa računajo, da bodo ob pomoči prijaznih pokroviteljev lahko ustanovili novega – kot pravijo takšnega, ki bi bil resnično neodvisen.

Dan Z za zdravstvo

Tik pred zdajci, tik pred sprejetjem najpomembnejšega dela zdravstvene reforme, to je zakona o zdravstveni dejavnosti, je v koaliciji ta teden potekala drama: na eni strani so se znašli koalicijski poslanci, ki so zakon o zdravstveni dejavnosti še zaostrili in koncesionarjem prepovedali izplačila dobičkov, na drugi strani pa sta bila ministra za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in za finance Klemen Boštjančič, ki sta poslance prosila, naj določbo spremenijo, saj naj bi »administrativna« prepoved izplačil dobičkov zmanjševala učinkovitost, inovacije in je morebiti celo ustavno sporna. Ustavno sodišče naj bi bilo namreč že dvakrat odločilo, da si zdravstveni koncesionarji dobičke lahko izplačujejo, saj naj bi bilo to osnovno načelo svobodne gospodarske pobude. Tako sta ministra zapisala v pismu upornim poslancem.

Vlado Miheljak

28. 3. 2025  |  Mladina 13  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Ko obrazi prihodnosti obmolknejo

Saj se spomnite, ko se je na mirovni poziv skupine javnih osebnosti ( junija 2022), med drugim tudi bivših predsednikov Kučana in Türka, s protipeticijo odzvala skupina »nazorsko mešanih podpisnikov«? Ti so še bolj kategorično kot v istem času britanski jastreb Boris Johnson, ki je zavrnil tako imenovano istanbulsko mirovno pobudo, podprli oboroževanje Ukrajine in »vojaško rešitev ukrajinske vojne«. Po srhljivem epilogu triletne krvave vojne z velikimi izgubami ozemlja, uničenjem državne infrastrukture in predvsem izgubo na tisoče življenj, je zdaj na mizi precej manj, kot je bilo v Istanbulu. Podpisniki, ki so agitirali za vojno, pa so se pritajili. Ne pišejo novih protestnih pozivov in peticij, s katerimi bi obsodili plenilsko naravo Trumpove Amerike in sprenevedavo držo združene Evrope. Tudi Ukrajine ne pozivajo, naj kategorično zavrne Pax Trumpiana ...

Dva posiljevalca nista več oseb

Avgusta 2017 so trije fantje, udeleženci fantovščine, na stranišču avtokampa Lucija nad dekletom, ki je zvečer prišla na stranišče, izvajali spolno nasilje – dva sta jo drug za drugim zgrabila od zadaj in jo dlje otipavala po intimnih delih telesa, po prsih, zadnjici in mednožju, tretji pa je opazoval in se naslajal. Zadeva je šla na sodišče in spolna napadalca sta bila obsojena na leto zapora, a je potem višje sodišče kazen spremenilo v zgolj pogojno zaporno kazen. In sicer zato, ker naj ne bi bil izpolnjen pogoj za hujšo obliko kaznivega dejanja, saj dve osebi zaporedoma še ne pomenita »več oseb«. To bizarno odločbo je konec lanskega leta potrdilo vrhovno sodišče.

TV komentar / Oddaja TV klinika z Davidom Zupančičem je še ena mineštra TV Slovenija

Ko je v javnost prišla novica, da TV Slovenija pripravlja novo oddajo, tokrat o zdravstvu in boleznih, z imenom TV Klinika, vodil pa jo bo zdravnik David Zupančič, infektolog mlajše generacije, ki ga je javnost spoznala v času pandemije kot tistega mladeniča, ki nam je znal res dobro pokazati, kako je biti zdravnik v nemogočih razmerah – smo lahko le dahnili »Končno!«. Oddaje o zdravju in boleznih so pač koristne, veliko bolj od našega tavanja po medmrežju, ki se neizogibno konča s samodiagnosticiranjem ter sem pa tja tudi s samozdravljenjem in poseganjem po šamanskih zvarkih, ki nam jih ponudi sam stric Google. Vse skupaj pa se, če nam je sreča seveda naklonjena, konča zgolj z razočaranjem, anksioznostjo in končno obiskom pri pravem zdravniku ali vsaj farmacevtu. Rekli smo si torej: ja, potrebujemo oddajo, ki nam bo razlagala, pojasnjevala, nas branila pred lastnimi strahovi in pametovanjem, hkrati pa sem pa tja tudi primerno prestrašila. Predvsem pa pomagala razumeti in spoznavati razvoj. Predstavljali smo si oddajo, ki bo daleč od šamanstva, ki ga sicer tako rada goji RTV Slovenija od jutranjega programa naprej. Če o avtomobilih govorijo avtomehaniki, smo se veselili, bodo končno o boleznih in zdravju govorili zdravniki, farmacevti in drugi zdravstveni strokovnjaki. Ok, moramo priznati, da imamo do Davida Zupančiča nekaj zadržkov, njegove knjige so na meji priročniškega zvodništva, a hkrati je njegova zmožnost govoriti o zahtevnih stvareh z jezikom, ki ga lahko res vsi razumemo, prevagala.

Janko Lorenci

28. 3. 2025  |  Mladina 13  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Kdo je res skrajen?

Zemlja se neusmiljeno segreva naprej. Morska gladina se zato zvišuje, ozračje postaja divje, ledeniki, ki skrbijo za vodo in hrano milijard ljudi, se talijo. Biblijske suše, poplave in viharji pestijo nekoč mile dele sveta. Napovedi znanosti so črne – podnebna kriza ogroža našo civilizacijo.

Neonacistični napadi

V kulturnem centru in lokalu Pritličje je decembra lani potekal spremljevalni program festivala LGBT-filma. Neznanca, obritoglavca, oblečena v hlače z maskirnim vzorcem, sta stala pred vhodom in po besedah solastnice Nine Hudej z gnusom in zgražanjem opazovala dogajanje skozi steklo vrat. Nato sta vstopila v lokal, izvedla nacistični pozdrav, z vrat odtrgala plakat, ki je napovedoval prireditev, namenjeno skupnosti LGBT, zbežala iz lokala in plakat odvrgla na tla.

Prihodnost učenja

Ekonomska fakulteta v Ljubljani je svojim študentom poslala dopis, v katerem jih opozarja, da »je nepooblaščeno objavljanje, razširjanje in prilagajanje avtorskih del Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete, prepovedano … Avtorskih del brez soglasja avtorja pisnega dela ne smete posredovati nikomur. Študentje dobite ob vpisu le pravico do lastne uporabe avtorskih del, katerih avtorji so učitelji oziroma sodelavci Ekonomske fakultete, in jih ne smete deliti z nikomer, ki ni študent naše fakultete. Vsak študent pridobi pravico do individualne uporabe naših avtorskih del za svojo lastno uporabo, to pa izključuje nepooblaščeno širjenje, distribucijo, kopiranje itd.«

Razkrajanje policije

Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Boštjan Poklukar, predlaga znižanje zakonskih pogojev za zasedbo položaja generalnega direktorja policije. V zakonu o organiziranosti in delu v policiji želi razširiti nabor delovnih mest, ki bi veljala za vodstvena, ter znižati raven delovnih in tudi vodstvenih izkušenj, ki jih mora imeti policist, da se lahko poteguje za vodenje policije. To za policijo, v kateri vladajo iz leta v leto bolj kaotične razmere in ki jo je zadnja leta vodil policist, ki ni izpolnjeval zakonskih pogojev za imenovanje na ta položaj, ni dober obet.

Kontrarevolucija

Če bi morali izbrati nekaj, kar lepo ponazarja spremembo kulture v Združenih državah Amerike, bi se morda odločili za serijo Landman, v kateri Billy Bob Thornton igra neprijaznega menedžerja v teksaški naftni industriji – Tommyja Norrisa, redkobesednega moškega v škornjih in kavbojski srajci, ki prvo cigareto prižge še pred prvo jutranjo kavo.

Kdo bo vodil ljubljansko univerzo?

Univerza v Ljubljani je največja izobraževalna in raziskovalna ustanova v Sloveniji, nanjo je vpisanih nekaj manj kot 40.000 študentov, v letu 2023 je imela 497 milijonov evrov prihodkov. Jasno je, da je izredno pomembno, ne le za študente in zaposlene, temveč za celotno družbo, da ima univerza čim boljše vodstvo, to vodstvo pa se izbira na volitvah, ki bodo potekale naslednji teden, 2. aprila. Kandidati so trije, dosedanji rektor Gregor Majdič, izzivalki sta Metka Tekavčič in Irena Mlinarič Raščan.

Občinski referendumi imajo veliko hibo

Oktobra lani se je izjalovil poskus pobudnikov, da bi zbrali dovolj podpisov prebivalcev, ljubljanskih volivcev, za razpis občinskega referenduma o spremembi odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pobuda, ki sta jo vložila Arne Vehovar in Saša Đorđević z več kot sto občani, je nasprotovala odločitvi večine v mestnem svetu, ki je sprejela spremembe omenjenega odloka. Ta razplet je, kot se spomnimo, sledil nasprotovanju Zavoda za varstvo narave in dela javnosti Magnificovemu koncertu, ki je bil načrtovan na tivolski zelenici, a ga tam nazadnje vendarle ni bilo. Tudi referenduma o spornem odloku ni bilo, saj pobudnikom ni uspelo zbrati zahtevanih 11.260 podpisov. Čeprav je bilo razlogov za neuspešnost zbiranja overjenih podpisov več, je ta primer spodbudil razprave, ali so referendumi na občinski ravni ustrezno urejeni.

Kako malomeščana spraviti s kavča

Ob imenu Mateja Koležnik najprej pomislimo na presežke na področju gledališča. A preden je postala naša mednarodno najbolj iskana gledališka režiserka, je bila kantavtorica in nastopala po vsej Jugoslaviji. V svojem značilnem prostodušnem tonu zase pravi, da je bila »v času, ko se je v Jugoslaviji začel novi val, kot nekakšna netalentirana Joni Mitchell«. Tako pravzaprav ne preseneča, da se je glasbeni karieri sčasoma odpovedala. Sprejetja na študij gledališke režije sicer ni pričakovala, a uspelo ji je in gledališče jo je nato silovito posrkalo.

N'toko

28. 3. 2025  |  Mladina 13  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar/ Inovativna podjetja

Verjetno je bila kriva plesen. Tiste temno sive lise v kotih in nad okenskimi zavesami, na katere so se vztrajno usmerjale kamere Tednika RTV SLO. Ogabna cvetoča trohnoba se je razlezla po medijskih objavah, dokler ob pogledu na sobe, v katerih so bili nastanjeni filipinski delavci podjetja Arriva, nismo mogli več ostati ravnodušni. Nekdo je moral odgovarjati za tisti hlad, ki se zažre v kosti, ko človek spi v vlažnem prostoru – podjetje, posredniška agencija, ministrstvo za delo, policija, Tanja Fajon, celo poslanci stranke NSi … vsi so se morali zvrstiti pred kamerami in obsoditi glive na stenah. Tako se enostavno ne sme ravnati z ljudmi. In tako smo znova doživeli enega tistih redkih trenutkov, ko so tuji delavci v Sloveniji deležni javne naklonjenosti.

dr. Bogomir Kovač

28. 3. 2025  |  Mladina 13  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Zmešnjava

Fiskalna zmešnjava v Bruslju in tudi Ljubljani se v letu 2025 stopnjuje. Nova fiskalna pravila EU so začela veljati aprila 2024, toda slabo leto kasneje so jih evropski voditelji zaradi nove agende evropske obrambe že zamejili. Nova oborožitvena tekma in obrambni izdatki ne spadajo med zapovedane fiskalne omejitve, podobno, kot je to veljalo za pandemijske in energetske izdatke v zadnjih štirih letih. EU v nizu vedno novih izjemnih kriznih razmer očitno nima ustreznih fiskalnih pravil ali pa jih sploh ne potrebuje več. Rigidni fiskalni okviri so očitno povsem neprimerni za sedanjo geopolitično, okoljsko in socialno krizo, stopnjujejo ekonomsko divergenco in politično fragmentacijo EU. Tudi nova fiskalna pravila in sistem ekonomskega upravljanja EU ne odpravljajo bistvenih težav glede trajnostne rasti in konkurenčnosti, finančne stabilnosti in zadolženosti. Slovenija je znotraj teh zagat pripravila nov zakon o fiskalnem pravilu glede na nove usmeritve evropske komisije. Toda navidezno ohlapnejša pravila zahtevajo večjo odgovornost, zato celo povečujejo javnofinančna tveganja države. Dolgoročni izzivi slovenskih javnih financ so še vedno nerešljiva uganka slovenske politične srenje.

Bernard Nežmah

28. 3. 2025  |  Mladina 13  |  Pamflet  Za naročnike

Komentar / Enoumje, tokrat v EU

Evropska komisija je predstavila novo strategijo, po kateri bi imeli državljani tridnevno zalogo hrane. Se spominjam svoje babice, ki je imela vedno zalogo moke, olja, sladkorja in drugih živil vsaj za mesec. Doživela je dve svetovni vojni, ki sta jo opremili z mislijo, kaj če bo jutri vojna? A zakaj ta nenadni preobrat v EU in to v dneh, ko so po treh letih spopadov v Ukrajini in Rusiji zdaj prvič resna pogajanja o podpisu mirovnega sporazuma?