• Peter Petrovčič

    2. 12. 2022  |  Politika

    Ministrica Bobnar odhaja?

    Če bi še nedavno spraševali, kateri ministrici ali ministru se maje stolček, ker ne izpolnjuje predvolilnih obljub – še posebej tistih o prelomu z nezakonitimi praksami prejšnje vlade, očiščenju sistema in ponovni vzpostavitvi vladavine prava – potem bi res čisto nazadnje pomislili na ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar. Nenazadnje je bila nedavno interpelirana s strani opozicije prav zato, ker (tudi) na področju migracij zagovarja strogo spoštovanje domače in mednarodne zakonodaje in s tem človekovih pravic. A kljub temu se zdi, da je prihodnost Tatjane Bobnar negotova.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Uvodnik

    Uvodnik / Kriminal na RTV Slovenija, III.

    Dan po referendumu, na katerem je spremenjeni zakon o RTV, ki ga je napisala civilna družba, sprejela pa vladajoča koalicija, dobil dvotretjinsko podporo volivcev, je ekipa Janeza Janše pod vodstvom Andreja Graha Whatmougha in Uroša Urbanije nadaljevala nadlegovanje tam zaposlenih. Že zjutraj se je začelo, kot da se dan prej ni zgodilo nič. Gre za brutalno nadlegovanje in šikaniranje, kakršnih v Sloveniji še nismo videli – in vse to se dogaja na očeh javnosti in inšpekcije.

  • Grega Repovž

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Golobova vlada / Zavezujoča zmaga

    V Sloveniji imamo v tem trenutku tri izrazito močne, zgodovinsko sicer mlade organizacije civilne družbe: Inštitut 8. marec, Pravno mrežo za varstvo demokracije in Glas ljudstva. Danes vsi Slovenci vedo, kako se imenuje nova vladajoča stranka pod vodstvom Roberta Goloba, vedo pa tudi za te tri organizacije. Tako močna je bila namreč njihova vloga pri ponovnem vzpostavljanju demokratičnih standardov v Sloveniji. A pred jesenskimi volitvami in referendumskim dnevom so se vse znašle v nehvaležni situaciji: zaradi višjih ciljev, torej normalizacije družbe po populistični oblasti skrajno desne SDS in njenega vodje Janeza Janše, so v vseh treh organizacijah morali odločiti, da bodo morda nekoliko nežneje obravnavali vlado Roberta Goloba. Ker so tako velevale razmere, zlasti reševanje RTV Slovenija iz rok SDS, so bili v kritiki, zlasti javni, previdni.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Danijel Bešič Loredan / »Čez leto dni bodo meje med javnim in zasebnim zdravstvom jasno zarisane«

    Na pogovor z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom smo se pripravili ofenzivno: Zakaj ne želi omejiti popoldanskega dela zdravnikov, tako imenovanih dvoživk med zdravniki? Zakaj se upira ukinitvi dopolnilnega zavarovanja kljub koalicijski pogodbi? Zakaj ne želi jasneje ločiti javnega zdravstvenega sistema od zasebnega? A nas je minister presenetil. Dopolnilno zavarovanje bo reformirano v roku leta dni, pravi, prav tako tudi popoldansko delo zdravnikov: čez leto dni naj bi bila tudi ločnica med javnim in zasebnim jasneje zarisana. Podrobnosti o tem minister sicer še ne želi razkriti, a iz njegovih odgovorov smo lahko razbrali, da bodo zdravniški popoldanski sp-ji prepovedani in da bodo lahko zdravniki delali le tam, kjer so zaposleni. Kar recimo pomeni, da bodo morali tudi zasebniki za njih plačevati dopuste, pa delovno dobo … Vse to so sicer obljube, je pa sedaj znan datum, ko bomo lahko prvi sveženj obljub preverili: to je 31. marec 2023.

  • Luka Volk

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Kako ostati radikalen v normalni družbi?

    Progresivna civilna družba je danes verjetno močnejša, kot je bila kdaj prej v samostojni Sloveniji. Primerljivo močna je celo s političnimi strankami, kar dokazuje tudi zadnji referendum o zakonu o javni radioteleviziji, da o neverjetnem uspehu na lanskem referendumu o vodah ne govorimo. Za to se ima nekako zahvaliti prav prejšnji vladi z Janezom Janšo na čelu. Bo zdaj, ko je Janši z referendumom zadala še zadnji udarec v tako imenovanem super volilnem letu, ko sta Janša in SDS praktično razorožena, usmerila pogled v trenutno oblast? Vprašanje, s katerim je torej soočena, je preprosto: kako naj ostane radikalna tudi zdaj, ko je na oblasti liberalna vlada, družbene in politične razmere pa so bistveno manj turbulentne?

  • Grega Repovž

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Čas je, da veteran odide

    Le dan po referendumu, na katerem sta SDS in Janeza Janša doživela poraz, saj so volivci podprli vse tri vladne predloge zakonov, se je sestal izvršilni odbor Nove Slovenije in se ogradil od prihodnjega sodelovanja z Janezom Janšo. Na izvršilnem odboru so sprejeli sklep, da v vlado, ki jo bo vodil Janez Janša, ne gredo več. Kot je razložil Tonin, naj bi bil Janša tisti, ki onemogoča desnosredinsko politiko, da bi ta lahko v prihodnosti še vodila državo, saj ljudje v Sloveniji ne odločajo o vsebini, ampak se odločajo za Janeza Janšo ali proti njemu. Tonin je ob tem posebej izpostavil, da za Novo Slovenijo ni problem sama stranka SDS, tudi v vladi naj bi dobro sodelovali, delo vlade, ki je sicer dobila nezaupnico na aprilskih volitvah, pa je ocenil kot zelo dobro in učinkovito. Tonin je ob tem večkrat ponovil, da je čas, da politični veteran (torej Janša, op. p) zapusti politiko.

  • STA

    2. 12. 2022  |  Politika

    Srečanje / Golob in Orban na kosilu v Mariboru

    Predsednik vlade Robert Golob in madžarski premier Viktor Orban sta se po skupnem kosilu v Mariboru popoldne v Cirkovcah udeležila slovesnosti ob zaključku gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince. Projekt 2x400-kilovoltnega daljnovoda je bil zaključen junija, stal je okoli 160 milijonov evrov, od tega je bilo na voljo 48 milijonov evropskega denarja.

  • Uredništvo

    2. 12. 2022  |  Družba

    Marko Filli / »Vido Petrovčič sem opozoril na netočnosti in neresnice«

    "Urednici in voditeljici niza oddaj o RTV sem se tudi sam ponudil kot gost, dolgoletni generalni in tehnični direktor, edini generalni direktor z dvema mandatoma, z obilico izkušenj, tudi v EBU, in tudi z uspešnimi projekti, ki so zaznamovali in spremenili RTV, mislim, da na bolje ... Opozoril sem jo tudi na netočnosti in neresnice, ki so bile izrečene v oddajah in bi jih lahko popravil ali pojasnil. A, kot kaže, nisem zaželen sogovornik. Kdo ve, zakaj?"

  • STA

    2. 12. 2022  |  Politika

    Zelenski / »Ukrajina bo omejila delovanje verskih organizacij povezanih z Rusijo«

    Ukrajina bo omejila delovanje verskih organizacij, ki so povezane z Rusijo, je v četrtek v svojem nagovoru sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ob tem poudaril, da mora Ukrajina svojo neodvisnost braniti tudi na verskem področju, je zapisano na uradni spletni strani ukrajinskega predsednika.

  • Peter Petrovčič

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Prihajajo, ker smo jih povabili?

    Glavni očitek interpelacije zoper ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar je bil, da je odgovorna za povečan pritisk migrantov na slovensko južno mejo. »Danes bomo v SDS soglasno podprli interpelacijo zoper ministrico Bobnarjevo, zato ker ne spoštuje zakonov, kar se je izkazalo tudi danes, zato ker je zavajala javnost v zvezi z ograjami na južni meji, zato ker ne najde ustreznih odgovorov na čedalje večji val, ki ga je izzvala sama z začetkom podiranja ograje, s tem napačnim signalom, ki je šel do ilegalnih migrantov,« je 14. novembra v zaključni besedi v državnem zboru dejal prvopodpisnik interpelacije, poslanec SDS Branko Grims. V politiki se izreče marsikaj. A vsaj akt interpelacije, predčasnega odpoklica, odstavitve najvišjih vladnih funkcionarjev, naj bi vseboval čim resničnejše očitke o kršitvah zakonodaje in ustave. Podatek, da je zadnje mesece prosilcev za azil dejansko več, recimo drži. Pa drži tudi naglavni greh iz interpelacije, na prvi pogled povsem logičen očitek, da več migrantov prihaja v Slovenijo, ker je nova vlada dajala znamenja, da se bodo njihove osnovne pravice tu po novem bolj spoštovale kot v preteklosti?

  • STA

    2. 12. 2022  |  Kultura

    Prešernove nagrade / Kdo so prejemniki nagrad za leto 2023?

    Prešernovo nagrado prejmeta multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Skladove nagrade pa prejmejo pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.

  • Stanka Prodnik

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Ko končno pride klinični psiholog na TV Slovenija

    Čeprav gre za medijsko priljubljeno zgodbo, jo ponovimo: Obveščevalca japonske vojske Hiruja Onodo so leta 1944 z ukazom, da se ne sme nikoli vdati, poslali v džunglo na otoku Lubang na severozahodu Filipinov. Tam je skupaj s še tremi vojaki ostal do leta 1974 – brez stika s civilizacijo. Ko je srečal nekega znanstvenika, ki je raziskoval filipinsko džunglo, mu je ta povedal, da je bilo vojne že zdavnaj konec. Onoda je v 20 letih v džungli ubil 30 »sovražnikov«, ljudi, ki niso vedeli, da je tam neki japonski gverilec, ki je še vedno sredi druge svetovne vojne, on pa tudi ni vedel, kdo so ti v kmete zamaskirani sovražni vojaki.

  • Luka Volk

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika

    Slovenija kot Nemčija leta 1933?

    Ob razglasitvi izidov trojnega referenduma so se na Trstenjakovi pred kamerami zvrstili trije poslanci SDS, Branko Grims, Zvone Černač in Alenka Jeraj, vsi vidno razočarani. Pri tem je Grims izrazil dvom, da so se ljudje sploh zavedali, o čem odločajo, saj je menda »namesto o vsebini uspelo prek medijev kanalizirati razpravo v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je bolje zanje, kaj je bolje za njihovo denarnico«. In dodal, da »potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933«.

  • Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike

    Prof. dr. Dušan Keber je v 47. številki Mladine navedel, da se število ljudi, ki so registrirani pri zdravnikih družinske medicine v evropskih državah, precej razlikuje (od 1600 pa vse do 6000). Žal takšne primerjave nič konkretnega ne povedo o dejanskih obremenitvah zdravnikov družinske medicine, saj se organizacija dela v različnih državah precej razlikuje. Na Švedskem, na primer, v timu z zdravnikom delata dve diplomirani medicinski sestri, ki s svojimi kompetencami samostojno obravnavata velik delež (predvsem kroničnih) bolnikov. Tako je lahko število registriranih pacientov na ambulanto precej večje kot pri nas. V nekaterih državah (npr. Avstrija, Danska) imajo zdravniki družinske medicine le delno vlogo vratarja zdravstvenega sistema (ali pa je sploh nimajo), kar tudi vpliva na njihove obremenitve. Razlika je poleg tega v administrativni obremenitvi, in ta je v Sloveniji med največjimi v Evropi.

  • Monika Weiss

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Družba  Za naročnike

    Podnebni milijonar

    Podnebni migranti so ljudje, ki so zaradi podnebne krize prisiljeni migrirati iz svojih držav, del iste zgodbe pa so posamezniki, bistveno manjša skupina, ki s podnebno krizo legalno služijo. Na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Finance Manager, je eden največjih skokov – s 23. na 4. mesto – uspel Boštjanu Bandlju. To je lastnik podjetja Belektron, ki se ukvarja s (pre)prodajo emisijskih kuponov in je lani ustvarilo že 78 milijonov evrov čistega dobička ali dobrih osemkrat toliko kot leto prej. Ob taki rasti se poraja več vprašanj, zlasti, ali je sistem trgovanja z emisijskimi kuponi v EU res ustrezen, če zasebnim trgovcem legalno omogoča večdesetmilijonske čiste dobičke. Ali drugače: zakaj sistem, ki ga EU predstavlja kot »ključni instrument strategije EU v boju proti podnebnim spremembam«, ustvarja podnebne milijonarje, namesto da bi usmerjal vse dobičke iz sistema v zmanjšanje izpustov in nujne podnebne ukrepe?

  • Luka Volk

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Državni svet zapušča Alojz Kovšca – in še kdo 

    Poleg lokalnih volitev in trojnega referenduma so nedavno potekale še ene volitve – elektorji v volilnih telesih interesnih organizacij in lokalnih skupnosti so pred kratkim posredno izvolili nove predstavnike v državnem svetu. Sedemnajst dosedanjih svetnikov bo delo opravljalo še naprej, 23 pa je novih. Pri tem je posebej zanimivo, da so izpadli nekateri dolgoletni člani državnega sveta, med njimi nekdanji mariborski župan in državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, ki je v državnem svetu sedel zadnjih deset let, in celo predsednik tega organa Alojz Kovšca, ki je državni svetnik postal leta 2007. Odhaja še Matjaž Gams, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik raziskovalne dejavnosti, večkrat pa je razburil s trditvijo, da je za zaton Slovencev kriva emancipacija žensk in spolnih manjšin.

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Svet  Za naročnike

    Napad na Evropo

    Ameriške vojne so dveh vrst – ene so javne, druge pa tajne. Skrivne. Recimo: vietnamska vojna je bila javna. Trajala je 14 let in potekala na odprti sceni, pod žarometi. Vsi so vedeli zanjo. Našteli so več kot pol milijona ameriških letalskih bombardiranj. Pa so znali na zemljevidu pokazati, kje je Vietnam? Američani stežka. So znali na zemljevidu pokazati, kje je Laos? Niti slučajno. In vendar so med vietnamsko vojno masivno bombardirali tudi sosednji Laos – skrivaj. Tajno. Nihče ni ničesar vedel. Vse je potekalo zunaj dosega radarja. To je bila ameriška skrivna vojna. General Donald Bolduc, nekdanji poveljnik ameriških posebnih enot v Afriki, je leta 2018 razkril, da ima ameriška vojska »svoje fante v Keniji, Čadu, Kamerunu, Nigru in Tuniziji, kjer počnejo to, kar naši fantje počnejo v Somaliji«. Hotel je reči – Amerika je v skrivnih vojnah v Keniji, Čadu, Kamerunu, Nigru in Tuniziji.

  • Gregor Kocijančič

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Kultura  Za naročnike

    Mladinin prednovoletni disko eskapizem

    Kot se spodobi, je decembrski kulturni program v prestolnici tudi letos tako pester, da ta trenutek še ni čisto jasno, kdaj točno se nam bo zadnji mesec v letu sploh uspelo naspati. Vseeno pa smo na seznam prireditev, ki jih nikakor ne gre zamuditi, dodali še eno: prednovoletno zabavo, ki jo Mladina pripravlja skupaj z večnim pajdašem, ljubljanskim Kinom Šiška. Te prireditve imajo pravzaprav že dolgoletno tradicijo, a zaradi pandemije je bila ta začasno prekinjena, zdaj, ko se svet spet vrti, pa je ponovna združitev prazničnih moči tako rekoč neizogibna.

  • Peter Petrovčič

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Varna hiša tudi za ženske

    Prejšnji teden je ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami potekala Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami, na kateri so sodelovali najvišji predstavnice in predstavniki oblasti. Med njimi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je napovedala uzakonitev novosti, s katero bi pomembno prispevali k zaščiti žensk, žrtev nasilja.

  • Izak Košir

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Družba

    Na svidenje, Twitter!

    V času, ko je mikroblogersko družabno omrežje Twitter prevzel najbogatejši Zemljan Elon Musk, ki je med tviteraše ponovno povabil zaradi sovražnega govora in lažnih novic cenzuriranega Donalda Trumpa, zdaj pa je še dopustil širjenje teorij zarot v povezavi s covidom-19, se je že več kot milijon uporabnikov odločilo zapustiti platformo. A številni od njih so storili napako, ki jih lahko drago stane, zato vam – če ste se odločili, da boste nehali tvitati – ponujamo nekaj koristnih nasvetov.

  • STA

    2. 12. 2022  |  Družba

    »Z mladimi se je treba odkrito pogovarjati o spolnosti, kajti ljudje smo spolna bitja«

    Internet poleg mnogih koristi prinaša tudi tveganja, še posebej za otroke in mladostnike. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je naloga odraslih seznaniti se s tveganji ter se aktivno vključiti tudi v področje spolne vzgoje otroka, ki bi sicer bila prepuščena agresivnosti okolja, tudi spletne pornografije.

  • Jure Trampuš

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika

    Svoboda brez Twitterja

    Gibanje Svoboda je sporočilo, da zapušča Twitter. Težave s tem družabnim omrežjem je imelo že prej, njegov račun tri tedne ni deloval zaradi »tehnične napake« – zaplet je nastal, ker je stranka pri ustvarjanju profila kot dan rojstva izbrala datum nastanka, to pomeni, da je bila mladoletna –, zdaj pa ga zapušča za vedno. Razlog za slovo naj bi bilo, tako pravijo predstavniki stranke, sovražno okolje, ki se širi po njem.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Lovci na župana

    Dvaindvajsetega oktobra 2006 so bile v Ljubljani županske volitve. Desnica je takrat začutila priložnost, da v slogu turških vpadov zavzame in ruralizira postarano in zaspano mesto, v katerem se kaj malo zgodi in še manj spremeni. A se je hitro pokazalo, da je Ljubljana dovolj rezistentna. Je pa vse do danes ostala odprta dilema, kako misliti mesto. Takrat, oktobra 2006, sem to dilemo poimenoval kot boj med vizijo metropole in nekropole. Pač, potencialnega spreminjanja mesta ljudi v mesto duhov. Ta razcep je aktualen še danes. Ljubljani je vseskozi manjkalo smelosti, korajže, ki bi ji utrdila, oziroma povrnila, oziroma utrdila urbani pečat. In vsak poskus razvojnega preboja, ambicioznega načrta prenove in nadgradnje je bil v kali zatrt. Morda je najbolj ilustrativen odpor proti ambicioznemu projektu atraktivnega, večfunkcionalnega kompleksa z veliko dvorano izpod skicirke biroja Neuteling Riedijk Architects, ki bi nadomestil ruševino starega, eklektičnega in spomeniško ne preveč pomembnega starega Kolizeja. Glede na originalno zasnovo bi nesojeni kompleks gotovo postal novo geometrično središče urbane Ljubljane. Bi postal, če ne bi najprej varuhi arhitekturne morale in dediščine dali porezati vitko osrednjo stavbo in bi bila kastrirana spaka, oropana izvirnih proporcev, na koncu nadomeščena z arhitekturno konfekcijo – kako že? – Palače Schellenburg. Od načrtovanih 20.600 kvadratnih metrov koncertno-gledališke dvorane je ostal odpustek za opuščeno gradnjo s pobotom poldrugega milijona evrov v času ministra Simonitija. In tako v poosamosvojitvenem obdobju Ljubljana, z izjemo res lepega islamskega centra z džamijo, ki je skrit v degradirano območje železniške remize, ni dobila fotogenične javne stavbe z arhitektonskim presežkom. No, res pa je, da oporekanje novemu in drznemu ni zgolj ljubljanska posebnost. Ko so v Parizu leta 1977 odkrili pročelje kulturnega centra Georges Pompidou, so se usule strahovite kritike in zmerljivke. Del pariške javnosti še danes naslavlja objekt, zaradi cevaste strukture, z zaničljivim »La Raffinerie«. A vseeno je kmalu postal ena od znamenitosti v kulturnozgodovinsko in arhitektonsko razvajenem velemestu. Ko so v Gradcu leta 2003 v okviru obeleževanja evropske prestolnice kulture odprli center sodobnih umetnosti Kunsthaus, so meščani sprva kričali: »Odvratno, kot svinjski mehur!« Danes je Kunsthaus največja atrakcija metropole avstrijske Štajerske. Ko pa je nekaj let kasneje tudi metropola slovenske Štajerske postala prestolnica evropske kulture, so po njenem izteku ostali le dolgovi in gradbena jama kot spomin na nerealizirani »Pandurjev« center Maks.

  • Danes je nov dan

    2. 12. 2022  |  Družba

    Vsak mesec november

    November je mesec ozaveščanja o transspolnosti in zato priložnost, da kot posamezniki in družba razvijemo boljše razumevanje transoseb in njihovih živetih resničnosti, okrepimo njihove glasove, zgodbe in izkušnje ter poudarimo številne pomembne prispevke transspolnih in nebinarnih oseb v svetu.

  • Vanja Pirc

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Knjižnica za novo tisočletje?

    Že vse od konca šestdesetih in še bolj od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je jasno, da Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), naš najpomembnejši varuh kulture in znanja, s tem pa tudi zgodovine, ki od leta 1941 domuje v eni najpomembnejših in najlepših Plečnikovih ljubljanskih arhitektur, poka po šivih. Tedanji ravnatelj Jaro Dolar se je boril za dograditev dodatnega poslopja in se leta 1974 pomirjen upokojil prav zato, ker je od oblasti dobil zagotovilo, da ga bodo v kratkem postavili. A to se ni zgodilo – ne tedaj ne v naslednjih petih desetletjih.

  • Monika Weiss

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Dohodnina in preobrat

    Državni zbor je potrdil novelo zakona o dohodnini, s katero bodo omiljene nekatere populistične, a javnofinančno nevzdržne in bogatim naklonjene rešitve, ki jih je tik pred aprilskimi državnozborskimi volitvami uzakonila Janševa koalicija SDS-NSi-Konkretno.

  • Luka Volk

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Družba  Za naročnike

    Varnost naših podatkov v oblaku

    Nemški nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov v pred kratkim objavljenem poročilu ugotavlja, da ameriški tehnološki velikan Microsoft kljub predhodnim opozorilom pri oblačnih storitvah – najbolj znan je Microsoft 365, ki omogoča rabo programov za urejanje besedil, obdelavo razpredelnic in druga orodja, pa tudi hrambo podatkov v oblaku s storitvijo OneDrive – še vedno ne upošteva splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Kolumna  Za naročnike

    Komentar / Bogati vrh

    Trije najvplivnejši politiki v državi – Robert Golob, predsednik vlade, Nataša Pirc Musar, ki bo vsak hip predsednica republike, in Janez Janša, večni prvak SDS – niso milijarderji, so pa za naše razmere odličnega finančnega zdravja. Milijonarji so, bogati.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar / V slepi ulici

    Evropska energetska politika se je znašla v slepi ulici. »Cenovne kapice« te dni vsevprek ponujajo nekaj zimskega pridiha. Dejansko pa takšna regulacija cen oznanja konec neoliberalne ureditve skupnega energetskega trga. EU jo je gradila domala trideset let, da bi na koncu povsem pogorela. Energetska kriza je zato veliko nevarnejša od finančne in ekonomske, celo zdravstvene in demografske krize. Zadeva osrčje evropske industrializacije in socialne države, razgalja temelje blasfemične tržne igre in konkurenčnosti. EU prav tu izgublja ekonomsko bitko z ZDA in Kitajsko, že zdavnaj se je ujela v rusko energetsko past. Nov model regulacije cen plina je zato čista političnoekonomska hipokrizija. Ni ga mogoče pametno uporabiti, še manj z njim kaj rešiti. Začasno regulirane cene plina in električne energije vodijo zgolj v novo fiskalno krizo, ogrožajo zlasti manj konkurenčne države. Reforma energetskih trgov in politik zahteva dvoje. Opustitev neoliberalne agende v EU in odgovorno ravnanje Nemčije. Oboje je za zdaj politična iluzija in to je tudi problem Golobovega vladnega paketa.