-
Na prvih treh mestih Logar, Pirc Musar in Brglez
Med kandidati za predsednika republike so po javnomnenjski podpori na prvih treh mestih poslanec SDS Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar in evropski poslanec Milan Brglez, kaže raziskava Valicona za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS). Logar bi dobil 21,5 odstotka glasov, Pirc Musar 19,7 odstotka, Brglez pa 12,1 odstotka. Več
-
3. 10. 2022 | Družba
Po tem, ko je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje Družinskega zakonika z ustavo in parlamentu naložilo, da ga v šestih mesecih odpravi, je julija vlada v parlamentarno proceduro vložila predlog njegovih sprememb. Na pristojnem odboru je bil Zakon o spremembah Družinskega zakonika sprejet pred dvema tednoma, parlamentarci pa ga obravnavajo danes. Več
-
Rusko ustavno sodišče potrdilo priključitev štirih ukrajinskih regij
Rusko ustavno sodišče je danes uradno potrdilo priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v petek razglasil pripojitev Luganska, Donecka, Hersona in Zaporožja. Več
-
2. 10. 2022 | Politika
Grims trdi, da so bile volitve nelegalne. Je torej nelegalni poslanec v nelegalnem parlamentu?
"Opozicija v Sloveniji išče sebe: ni ji lahko, priznam, po dveh letih udobnega vladanja z avtoritarnostjo in arbitrarnostjo, za kateri so pokritje našli v epidemiji, pa zapravljivostjo in kadrovskimi orgijami. Ob sedanjih mukah je logično, da se pojavijo znaki izgubljanja nadzora - najprej predvolilna histerija, povsem zunaj časa, prostora in okoliščin, potem očitno tudi razsipanje kadrov. Skratka, vedno manj je možnosti, da se opozicija najde in postane funkcionalna. Zato je smiselno našteti najočitnejše težave in s tem pomagati vsem, še posebej pa tisti večini, ki je izvolila sedanjo vlado. Opozicija bi morala za uspešnost najprej razumeti, da je izgubila volitve, a ji pri tem naporu nihče ne more pomagati, zlasti pa ne Grimsu, ki trdi, da so bile volitve nelegalne in je torej nelegalni poslanec v nelegalnem parlamentu." Več
-
2. 10. 2022 | Politika
»Pacient bi moral biti v središču zdravstvenega sistema, a je daleč od njega«
"Reforme v zdravstvu so možne le, če imata predsednik vlade in vlada jasno vizijo in strategijo. Minister za zdravje to vizijo pripravi, predsednik vlade jo mora potrditi, komunikacija med predsednikom vlade in ministrom mora biti dnevna in skupaj morata voditi zadevo. Minister za zdravje je potem izvršni direktor vlade v dogovorjenem procesu sistemskih sprememb." Več
-
Sindikat za ustvarjalnost in kulturo Zasuk
V Ljubljani so ustanovili sindikat za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, ki bo združeval delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju (KKS), ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij. V prvem letu delovanja si bodo med drugim prizadevali za izboljšanje plačilne discipline in socialne varnosti. Več
-
2. 10. 2022 | Družba
Bizantinska kultura je globoko zakoreninjena v političnem življenju Rusije
V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli. Več
-
Kdo je nastavil dinamit in sprožil detonacijo, šlo naj bi za 100 kilogramov na vsakem mestu poškodovanja, s tem pa razstrelil in onesposobil Severni tok 1 in Severni tok 2, plinovoda, ki vodita od Rusije do Nemčije – in potem naprej po Evropi? Več
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
Do tega tedna so javnomnenjske agencije merile možnost vseh kandidatov za predsednika republike, ki so napovedali možnost kandidature ali pa se lotili zbiranja uradno podpisanih izjav podpore. Javnomnenjska anketa, ki jo je ta teden opravila agencija Ninamedia za Mladino, pa je prva merila dejanske kandidate, ki so zadostili formalnostim, dobili torej podporo politične stranke oziroma volivcev, da se volitev udeležijo. Več
-
Jure Trampuš | foto: Uroš Abram
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
»Ne, jaz nisem radikalen, radikalna je realnost kapitalizma, ki jo živimo«
Miha Kordiš (letnik 1989) je na filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti. Kot študent je bil aktivist, sodeloval je pri zasedbi fakultete, spal je pred borzo, od leta 2014 pa je poslanec Levice v državnem zboru. Kordiš je glasen poslanec, vztraja pri svojih stališčih, brez težav govori o dobrobitih socializma in komunizma. A ne na nostalgičen način, je eden od redkih politikov, ki vseskozi sistemsko in marljivo razgrajuje prepričanje, da je kapitalistični sistem, ki ga poznamo danes, edina alternativa. Nekje daleč v prihodnosti bi Kordiš najraje živel v demokratičnem socializmu. Če bo Kordiš izvoljen, bo najmlajši predsednik republike, kar jih je doslej imela Slovenija. Več
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
Strah, da bo prišel fašizem na oblast s pučem, je bil povsem odveč in neupravičen – fašizem danes na oblast pride z volitvami. Brez težav. Več
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
Nevladne teroristične organizacije?
Sedemindvajsetega januarja letos je vlada Janeza Janše sprejela akcijski načrt za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma 2022–2024. Besedilo načrta je pripravila medresorska delovna skupina za protiterorizem, a neposredno na seji je notranji minister Aleš Hojs zahteval, da se med tiste, ki jih je v okviru boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu treba nadzorovati, dodajo tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko beguncev. Več
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Družba Za naročnike
Ljudje ljubezni, ki nikogar ne sovražijo
Pred tremi leti, bil je 27. september, se je na Trgu republike na podnebnem štrajku v Ljubljani zbralo več kot tisoč mladih. Od odločevalcev so zahtevali, da podnebne spremembe rešujejo kot krizo globalnih razsežnosti. Med drugim so se zavzemali za varovanje narave, pravičen prehod na nizkoogljične vire energije, dostopen javni potniški promet in energetsko učinkovita najemna stanovanja. Zavzemali so se torej predvsem za to, da bi jim odločevalci prisluhnili in se zavezali k varovanju tega planeta kot edinega, na katerem je mogoče živeti, ter k temu, da ga moramo kot takega ohraniti tudi za naše zanamce. Mladi so se tistega dne torej zavzeli za prihodnost – za svojo lastno, kot ne nazadnje tudi za prihodnost svojih otrok in vnukov. Več
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
Koliko poslov z državnimi podjetji in institucijami se pri nas dodeljuje prek političnih navez ter ali pri tem klientelističnem deljenju javnega denarja niso najaktivnejši ravno najglasnejši borci proti klientelizmu? Predstavljamo primer rosno mlade odvetniške pisarne Roka Jerovška, sina dolgoletnega poslanca SDS in gromovnika stranke SDS v programskem svetu RTV Jožefa Jerovška. V času vlade Janeza Janše je njegova pisarna pristala na plačilnih listah ministrstva za kulturo, agencije za knjigo in celo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Javna agencija za knjigo (JAK) ima s pisarno g. Jerovška sklenjeno pogodbo o pravnem svetovanju. Razpis ni bil potreben, ker gre za sodelovanje, ki glede na zakon o javnem naročanju ne dosega mejne vrednosti. Lp Rupel.« Tako odgovarja direktor Javne agencije za knjigo, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je vodenje JAK dobil junija 2021 pod vlado Janeza Janše kljub številnim pomislekom o usposobljenosti na področju založništva. Rupel kot direktor JAK ni razkril, za katere storitve je najel odvetnika Jerovška. Iz baze protikorupcijske komisije Erar izhaja, da je odvetnik Jerovšek od aprila letos od JAK prejel 12.645 evrov. Več
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
Minuli teden je Slovenski državni holding (SDH) na izredni skupščini Darsa zamenjal štiri nadzornike. Oditi je moral Robert Rožič, dolgoletni član SDS, ki je Janezu Janši v preteklosti pomagal pri osebnih nepremičninskih poslih. Pa recimo Štefan Šumah, občinski svetnik SDS na Ravnah na Koroškem, odšla sta tudi Jože Oberstar in Jožef Zrimšek, ki sta pod vlado Janeza Janše prišla do funkcij s podporo strank SMC in DeSUS. Je pa na položaju člana nadzornega sveta ostal Anton Guzej, ki je tja prišel s podporo NSi. Več
-
2. 10. 2022 | Družba
»Jaz z Janezom Janšo nimam nobenih stikov«
"Ne vem. Jaz z Janezom Janšo nimam nič, nobenih stikov, tako da bi to težko komentiral. Dvakrat, trikrat je bil tukaj, a to so bila povsem običajna srečanja, ko vodstvo zavoda najvišje predstavnike države ob prihodu na RTVS pričaka in po potrebi tudi sprejme. In ob teh priložnostih ga nisem nikoli vprašal, zakaj me je tako poimenoval, sam tega tudi nisem nikoli jemal kot nekaj posebnega." Več
-
2. 10. 2022 | Politika
»Za SDS nobena politika ni tako skrajno desna, da bi jo bilo treba brzdati«
"Tudi strategija SDS v Sloveniji sloni na prepričanju, da ni nobene politike ali ideje, ki bi bila tako skrajno desna, da bi jo bilo treba brzdati ali izolirati. To je danes jasno vsem. Jasno je promotorjem takšne politike 'široke desne fronte' in jasno je njenim nasprotnikom. Edini, ki si pred tem še vedno zatiskajo oči, so zmernejši pripadniki desne sredine, ki jih je morda malo sram spričo svojih novih zaveznikov." Več
-
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
Ko je kancler Olaf Scholz julija nemški javnosti predstavil vladne ukrepe za energetsko preživetje zime – h katerim sodi tudi nacionalizacija nemškega plinskega velikana Uniper – je navedel balado in priljubljeno nogometno himno liverpoolske skupine iz šestdesetih let Gerry and the Pacemakers You’ll never walk alone, ne boste torej sami in ni vam treba protestirati na ulicah. Slovenski premier Robert Golob se je ta torek, ko je nakazal možnost nacionalizacije Geoplina, držal lokaliziranega utemeljevanja. Vnaprej je zanikal komunistično-socialistične težnje: »Čisto možno je, da boste v kratkem roku naslednjega meseca slišali, da bo Slovenija nacionalizirala takšno podjetje, ne zato, ker bi si to želeli, ampak zato, ker to od nas terja energetska situacija, in pri tem se ne bomo šli nobenega socializma ali komunizma, ker tudi Nemci se tega ne grejo, ampak se bomo šli reševanje energetske situacije, ker je primarni cilj, ki ga bomo zasledovali, stabilna oskrba z energenti, in to je tisti ultimativni cilj, ki ga bomo morali ves čas imeti pred očmi.« Več
-
1. 10. 2022 | Politika
»Ključna energetska in infrastrukturna podjetja nikoli ne smejo biti nedržavna«
"Ključna energetska in infrastrukturna podjetja nikoli ne smejo biti nedržavna oziroma premalo državna. Zaradi pomena teh podjetij mora imeti država zadosten vpliv v njih. V preteklosti smo na to premalo pazili. Energetska kriza nas napeljuje k nekoliko bolj konservativni drži. Tržno gospodarstvo je idealen recept v nekriznih razmerah. V krizi – ali pa ko se ta približuje – pa mora imeti država vzvode, da servisira državljane, in to lahko počne samo prek državnega lastništva. Ob tem bi spomnil, da je že prejšnja vlada nacionalizirala Gen- I. Ta družba sprva ni bila v večinski državni lasti, to je postala v procesu spreminjanja lastništva." Več
-
1. 10. 2022 | Družba
"Končuje se obdobje, v katerem je tema enakopravnosti parov istega in različnih spolov okupirala zelo veliko število ljudi na eni in drugi strani. Na eni smo bili aktivisti in vsi istospolno usmerjeni ljudje, ki se s temo nismo ukvarjali po svoji izbiri, v to smo bili prisiljeni, saj nismo imeli osnovnih pravic – od pravice do dedovanja do zdravstvenega zavarovanja po partnerju; na drugi strani so si nekateri nasprotovanje pravicam izbrali kot svojo življenjsko bitko." Več
-
1. 10. 2022 | Kultura
V sklopu projekta Naši filmi doma, ki ga Slovenski filmski center v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira od jeseni 2017, bo v petek, 7. oktobra ob 20. uri, v Cankarjevem domu ob prisotnosti filmske ekipe, slavnostna predpremiera filma Dedek gre na jug režiserja Vinci Vogue Anžlovarja. Gre za zgodbo o ostarelih glasbenikih, ki se v iskanju drage ljubezni iz preteklosti srečata z vzhajajočo mlado pevko, ki ju popelje na pustolovščino življenja. Več
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika Za naročnike
Legalizacija konoplje v Sloveniji?
Z novo, liberalno vlado so se okrepili pozivi k bolj sproščenemu odnosu do prepovedanih drog, največ jih je povezanih s konopljo. Koalicijske stranke so dostopnost konoplje za medicinske namene obljubile v koalicijski pogodbi, niso pa se še lotile izpolnjevanja te obljube. Popolna legalizacija, torej tudi za rekreativne namene, za zdaj ostaja le »dolgoročni cilj« stranke Levica. Več
-
1. 10. 2022 | Kultura
Življenje znotraj super kapitalističnega sistema
V SNG Drama Ljubljana bodo novo sezono začeli danes, 1. oktobra ob 20.00 s premiero igre Pasji sin, ki sta jo po naročilu Drame napisala Árpád Schilling in Éva Zabezsinszkij. Režiser črne satire s podnaslovom Do koder te pusti veriga je Árpád Schilling, mednarodno priznani gledališki umetnik, ki prvič ustvarja v našem prostoru. Predstava naslavlja problem spletnih čistilcev in medijev, s katerimi manipulira madžarska vlada, in opozarja, da je umetniška intervencija nujen vzvod upora proti nasilju. Več
-
ZDA zaradi priključitve ukrajinskih regij napovedale nove sankcije proti Rusiji
Ameriški predsednik Joe Biden je danes dejal, da je priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji v nasprotju za mednarodnim pravom. ZDA so zato napovedale nove sankcije proti Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije. Več
-
Von der Leyen: »Nezakonita priključitev, ki jo je razglasil Putin, ne bo spremenila ničesar«
Voditelji Evropske unije so danes kmalu po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal dokumente o priključitvi ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson, obljubili, da ne bodo nikoli priznali nezakonite ruske priključitve. Kremelj so ponovno obtožili, da ogroža svetovno varnost in namerno spodkopava mednarodni red. Več
-
Putin razglasil priključitev ukrajinskih regij Rusiji
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na slovesnosti v Kremlju podpisal dokumente o priključitvi ukrajinskih regij Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk k Rusiji, skupaj s predstavniki proruskih oblasti vsake od štirih regij. Kijev je opozoril, da je "spoštovanje volje ljudstva edina pot do miru" in pozval, naj takoj ustavijo vojaške operacije. Več
-
30. 9. 2022 | Mladina 39 | Politika
Janševa vlada je v oglaševalskih kampanjah ministrstev in podjetij v večinski državni lasti videla priložnost za preusmeritev javnega denarja v medije, tako ali drugače povezane s SDS ali NSi. Z nastopom nove vlade je bila večina takšnih oglaševalskih dejavnosti ustavljena, stranke vladne koalicije so se pred volitvami zavezale, da ne bodo financirale »sovražnih medijev«, zato je bilo toliko večje presenečenje, ko je obrambno ministrstvo poleti Nova24TV namenilo 4000 evrov za zakup oglaševalskega prostora. Več
-
30. 9. 2022 | Politika
Urbanija in Nova24TV hvalita »svoje« novinarje na RTV Slovenija
Novinarja Luka Svetina in Nejc Krevs lahko predeta od navdušenja, bila sta pohvaljena. Ne čisto nepričakovano, javno hvalo je izrazil še direktor TVS Uroš Urbanija in nad svojimi novimi kadri je končno fascinirano tudi politično postavljeno vodstvo hiše. Komičen v trenutni situaciji ugrabitve javne radiotelevizije je zato predvsem popoln obrat: Trstenjakova in njena Nova24TV sta dolga leta pljuvala po programu in novinarjih javne radiotelevizije, pozivala k bojkotu plačila RTV prispevka in škandalizirala vsako tamkajšnjo potezo. Zdaj, ko je RTVS zaradi vodstva v rokah tistih, ki si jo želijo narediti za trobilo, pa strankarski mediji iste politične orbite občudujejo tamkajšnje izbrane pravoverne novinarje. Več
-
Človek ne more več na besedo verjeti prav nikomur. Če vam povedo, da ste v bolnišnici umrli, se, preden se s tem sprijaznite, vseeno prepričajte, ali ste zares. Da vas niso morda zamenjali za kakšnega sotrpina. A kaj smrt. Še času ne gre zaupati. V nedeljo sem imel pozno zvečer po rutini odprt televizor in opazil, da veselo nažigajo oddajo V nedeljo popoldan. Kako v nedeljo popoldan? Ura je bila čez enajsto zvečer, ko spodoben krščanski svet že zdavnaj opravi večerno molitev in leže k počitku. Zmeden sem pregledal spored in ugotovil, da ni nič narobe s časom, pač pa s programsko shemo in uredniško politiko nacionalke. Namreč, oddaja je bila na sporedu popoldan na prvem programu, za tiste, ki iz verskih, zdravstvenih, ideoloških ali ekoloških razlogov prvega ne spremljajo, pa zvečer še na drugem programu. V sedmih urah dvakrat! No, če ste zamudili obe priložnosti, ste si lahko oddajo ogledali še vsaj v sredo popoldan. Za naprej nisem preverjal sporeda. In to nategovanje programa do obisti razgalja podobo in stanje nacionalke po sovražnem prevzemu. Več
Iskanje brez piškotkov ni možno
