• Monika Weiss

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Ekonomija  Za naročnike

    Državi figo, sebi 768.447 bruto

    Že od začetka leta je znano, da so imele lani banke in hranilnice (tudi) v Sloveniji rekordne dobičke: skupni dobiček bančnega sistema pred davki je presegel mejnik milijarde evrov, skoraj polovico tega pa je pridelala največja banka NLB. A pričakovanje, da je NLB državi plačala tudi največ davka od dobička, je povsem zmotno. Nedavno objavljena letna poročila vseh desetih bank in treh hranilnic, ki delujejo pri nas, razkrivajo, da so lani v davčno blagajno največ davka od dobička, skupaj skoraj 50 milijonov evrov, plačale Intesa SanPaolo, SKB, Unicredit banka in Delavska hranilnica, NLB na čelu z Blažem Brodnjakom pa je uporabila vse možne davčne prilagoditve, optimizacije in odpustke – zlasti na račun preteklih izgub, ki smo jih v sanaciji krili davkoplačevalci, in si prek davka celo zvišala čisti dobiček.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    »Nekje moramo potegniti sanitarni kordon. In jasno je, kje je ta črta – pri SDS.«

    Na splošno podatki kažejo, da danes v Sloveniji živimo bolje kot nekoč, več si lahko privoščimo in srečnejši smo. Dohodkovna neenakost v Sloveniji ostaja med najnižjimi v Evropi, prav tako stopnja revščine. Vendar revščina ostaja, vedno globlja je in vse daljša, na udaru pa so bolj in bolj tudi tisti, ki so tik nad njenim pragom – medtem pa najbogatejši ves čas bogatijo. Ljudi vedno bolj preveva občutek ekonomske negotovosti. In to vodi v številne frustracije. V jezo, iskanje krivcev in razraščanje populizmov. O tem, kakšne posledice lahko to ima, predvsem pa o tem, kako preprečiti črni scenarij, kot so to minuli vikend uspešno storili Francozi, smo se pogovarjali z dr. Srečem Dragošem, sociologom in predavateljem na ljubljanski Fakulteti za socialno delo.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Uvodnik / Hišni ljubljenčki

    Leta 1997 je francoski novinar Serge Halimi, takrat novinar uglednega Le monde diplomatique, med letoma 2008 in 2023 pa je bil njegov odgovorni urednik, spisal drobno knjižico Novi psi čuvaji, neizprosno kritiko francoskega novinarstva. Za Nefrancoza je bilo to takrat naporno branje, polno imen in podrobnosti iz francoskega novinarskega, političnega in gospodarskega življenja. In vendar je bila ta knjiga izjemen in resen opomin ne le francoskemu, ampak celotnemu svetovnemu novinarstvu, da je zabredlo – da pa je hkrati poklic preveč pomemben, da bi si to lahko dovolili. A Halimi novinarjem ni očital korupcije, podkupovanja, ampak je nazorno pokazal na dejstvo, da so se novinarji ujeli v zanko in da v tej zanki celo uživajo, njihova vloga varuhov družbe pa je postala izmaličena, lažna, lažniva. Halimijeva knjiga je v delu novinarstva po vsem svetu postala mala ustava, upanje, da zdaj, ko je povedano vse, ko je vse razgaljeno, morda celo obstaja možnost, da se reši in spet postane – novinarstvo.

  • Borut Mekina

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Slovenija gre naprej

    Devetdeseta leta so bila čas tako imenovane Slovenije kot zgodbe o uspehu, kot je sebe in državo v tistem času oglaševala vladajoča Liberalno-demokratska stranka (LDS). Ne sicer brez podlage: politične razmere so bile v državi stabilne, tedanje tri Drnovškove vlade so sledile nekakšni konservativni politiki ekonomskega gradualizma, ki je s svojimi gospodarskimi rezultati kljuboval tedaj prevladujočim neoliberalističnim težnjam v mednarodnem okolju. Slovenija je bila tedaj čudež na zemljevidu EU, bila je motnja v poplavi siceršnjih prepričanj, da sta zasebna iniciativa ali privatizacija izvor splošnega dobrega. Hkrati pa tudi ni bila država, ki bi jo morali v Bruslju posebej voditi in podučevati. Za to prvo obdobje sta bila značilna močno državno gospodarstvo in usklajenost delovanja med podjetji in politiko, med katerimi ni bilo prave ločnice. Da bi si kak predsednik uprave NLB privoščil ponavljati, kako zanič je vlada, je bilo v devetdesetih nepredstavljivo. Značilen trenutek, ki je dobro ponazoril tedanje razmere in je hkrati tudi napovedal začetek nove dobe, je bil skrivni posnetek pogovora tedanjega premiera Antona Ropa s predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem. »Politika te je nastavila, jaz sem te nastavil!« mu je zažugal.

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Svet  Za naročnike

    Naj ostane ali gre?

    Kaj torej: naj Joe Biden ostane ali gre? Naj ostane v igri in ponovno kandidira za ameriškega predsednika ali pa naj se – zaradi starosti, utrujenosti, senilnosti, izgubljenosti, obnemoglosti ipd. – predsedniški kandidaturi odpove? Preden karkoli rečete in preden tudi sam karkoli rečem, bi rekel le tole: če bi bile zdajle normalne okoliščine, če bi bila situacija normalna, če bi bil svet normalen, potem bi Donalda Trumpa premagalo truplo. Naj ponovim: če bi bilo vse tako, kot je bilo nekoč, bi Trumpa porazilo truplo. Če bi bilo vse po starem, bi ljudje raje volili truplo kot Trumpa. Proti Bidnu – staremu, utrujenemu, senilnemu, izgubljenemu, obnemoglemu – ne bi imel nobene možnosti, saj bi ga ta gladko zmlel. In odpihnil.

  • Manca G. Renko

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Kultura  Za naročnike

    Reportaža s koncerta Taylor Swift / Intima med spektaklom in algoritmom

    Že na poletu iz Ljubljane v London je bilo vzdušje drugačno kot navadno. V moji vrsti je sedela punca, ki je skoraj vso pot izdelovala zapestnice prijateljstva. Eva je sedela s puncama, ki sta se pogovarjali, koga si v Londonu najbolj želita srečati. Paula Mescala in Andrewa Scotta, sta rekli, kakor da nič na svetu ni nemogoče. Pa saj res ni, če si na poti na The Eras Tour, največji koncertni spektakel zadnjega leta, pa tudi v zgodovini. Ko mi je Eva povedala za željo punc, sem začutila univerzalno povezanost z mladimi ženskami, kot bi plavale v skupnem tolmunu idej, želja in pričakovanj – pa čeprav smo si morda povsem različne. Tovrstno povezanost sem dan pozneje začutila še večkrat, ko sem opazovala skoraj 90 tisoč utripajočih lučk na Stadionu Wembley. Toliko popolnoma različnih ljudi z istimi pesmimi na ustih. Samo v Londonu si je koncert v treh dneh ogledalo približno 250 tisoč ljudi, do konca leta pa bo nastopila še 40-krat, med drugim tudi avgusta na Dunaju, ki je Ljubljani najbližje koncertno prizorišče.

  • Luka Volk

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Primčev »opus magnum«

    Novi evroposlanec Branko Grims je v času zadnje Janševe vlade, med interpelacijo tedanje šolske ministrice Simone Kustec, v državnem zboru predstavil model javnega šolstva po meri vrednot svoje matične stranke SDS. Po njegovem bi morali od šole danes pričakovati, kar se je nekoč pričakovalo od družine – da v otroka vcepijo »temeljne«, predvsem pa »prave vrednote«. Kako to doseči? Recept naj bi bil preprost: »Ven je treba nagnati vso LGBT in ostalo kulturno-marksistično indoktrinacijo, ki je je šolstvo polno, notri prinesti pravo slovensko tradicijo in slovensko kulturo.« Domnevna ideologija »LGBT+«, piše v svoji knjigi Zmaga dobrega: vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu, naj bi se širila po slovenskih šolah kot požar. V tem strašenju pa ni edini – enako že več let počne tudi borec za tradicionalne družine in ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, ki je nedavno izdal »priročnik za mame, očete in učitelje za zaščito otrok pred LGBTQIA+ ideologijo« – Za otroke gre!.

  • Matic Gorenc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Kultura

    Brščič je (znova) fašist?

    Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sklep okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je ministra za delo Luko Mesca spoznalo za krivega razžalitve Bernarda Brščiča, ker ga je označil za fašista. Sojenje se bo zdaj ponovilo na nižjem sodišču. Morda bomo v drugo končno enkrat za vselej izvedeli, ali je Bernard Brščič res fašist.

  • Matic Gorenc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Družba

    Urban Purgar je kriv

    Urban Purgar, bivši predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot in bivši urednik skrajno desne Nacionalne tiskovne agencije (NTA), je bil v torek spoznan za krivega kršenja zakonskih določil z javnim spodbujanjem sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter grožnjami dvema osebama, Tanji Fajon in Jaši Jenullu. Izrečena mu je bila pogojna zaporna kazen enega leta in štirih mesecev s preizkusno dobo petih let.

  • 12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Obrtniki / »Za visoko rast smo zaslužni mi!«

    So dobri gospodarski rezultati le posledica mednarodnih okoliščin in sreče ali je k temu prispevala tudi vlada, smo vprašali Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Od tam so nam odgovorili, ne vlada ne sreča, zaslužni smo mi(!): »V OZS menimo, da imajo zasluge za to predvsem naši obrtniki in podjetniki, ki se kljub visokim stroškom plač – na kar nas opozarja tudi OECD – in številnim birokratskim oviram vsak dan trudijo izboljšati svoj konkurenčni položaj na trgu, razvijati svoja podjetja in zaposlovati.« Dobri gospodarski rezultati Slovenije naj bi bili plod večletnega truda in razvoja obrtnikov in podjetnikov, »ne pa zgolj kratkoročnih ukrepov te vlade«, so kritični.

  • Borut Mekina

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Vlada / »Zagotovo smo zaslužni tudi mi.«

    So dobri gospodarski rezultati le posledica mednarodnih okoliščin in sreče ali je k temu prispevala tudi vlada, smo vprašali ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo. Iz vlade so nam seveda odgovorili, da gre za kombinacijo obeh dejavnikov, »zagotovo pa so k ohranjanju gospodarske aktivnosti v Sloveniji kot tudi ekonomski uspešnosti države prispevali ukrepi vlade«, so poudarili. Že, že, a kako?

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Ne Pen

    Francija je v nedeljo ponovila precej znano zgodbo. Namreč, da se reševanje krize neredko izide tako, da so – glede na aspiracije – rešitelji hujši od problema. Skratka, francoske volitve so tipična zgodba o napačnih zmagovalcih. Problem je sicer univerzalen in nenehno ponavljajoč se. Gotovo se spomnite prvih poosamosvojitvenih volitev v Sloveniji. Nekateri sicer radi prezrejo, da je bila Demosova zmaga na prvih večstrankarskih volitvah mit, ki prodira celo v šolske učbenike. Demos je bila ohlapna idejna platforma. In Demos na volitvah sploh ni sodeloval. Na prve večstrankarske volitve (8. 4. 1990) so šle posamične stranke. In ne koalicija Demos. In zmagala je, tudi to se kar pozablja, Zveza komunistov - Stranka demokratične prenove kot naslednica predosamosvojitvene ZKS s 17,28 odstotka. Druga je bila Zveza socialistične mladine (zamudili so zakonski rok za preimenovanje v kasnejšo LDS!) s 14,49 odstotka. In šele na tretjem mestu je bila najbolje uvrščena stranka tako imenovanega Demosa: Slovenski krščanski demokrati z 12,98 odstotka. Najbolj »prava« stranka Demosa, Slovenska demokratična zveza (SDZ), s koncentracijo hiperzaslužnih osamosvojiteljev je zasedla šele peto mesto z 9,51 odstotka. V številnih neuradnih komentarjih in pogovorih so ključni Demosovi »osamosvojitelji« resignirano ugotavljali: »Lažje je sprejeti bivše komuniste na prvem mestu in naslednico starorežimske ZSMS na drugem, kot na tretjem mestu SKD kot najbolje uvrščeno stranko Demosa.« Slednje seveda ni bilo brez posledic. Ker zmagovalni ZKS zaradi nekakšnega zgodovinskega kompromisa (takrat je ob neki priložnosti Capuder vzkliknil: »Zdaj smo mi na vrsti!«) sploh ni bilo podeljeno mandatarstvo, pa tudi realnih možnosti za sestavo večinske vlade ni imela, je »neki« Peterle iz »neke« SKD postal mandatar onkraj zaslug in »zaslug« osamosvojiteljev. In ta »Peterletova zgodba« ni bila nikoli do konca izživeta. Tudi razpad prve koalicijske vlade je v precejšnji meri posledica tega dejstva.

  • Lana Stermšek Kristan

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Politika  Za naročnike

    Finančni obvodi / Visoka najemnina za pisarno

    Zaradi delovanja v neskladju z zakonom o političnih strankah in tistim o volilni in referendumski kampanji je računsko sodišče o Slovenski demokratski stranki (SDS) kot edini izmed strank, revidiranih leta 2022, izreklo mnenje s pridržkom. Iz objavljene revizije poslovanja političnih strank v letu 2022 je razvidno, da so se pri stranki SDS poleg drugega – denimo nakazila nekdanje žene Roka Snežiča Klavdije Snežič v znesku 13 tisoč evrov – pojavili tudi vprašljivi prihodki iz premoženja. Stranka ima v lasti vilo na ljubljanski Trstenjakovi ulici 8, v njej pa so manjši poslovni prostori, za katere je leta 2022 najemnik plačal 11.280 evrov letne najemnine.

  • Grega Repovž

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Svet  Za naročnike

    Zmaga ljudstva

    Se še spomnimo, kako so se mediji še pred tednom dni zgražali nad francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ker je takoj po razglasitvi izidov evropskih volitev razpisal splošne volitve? Kako nespametna poteza, zdaj bo pa izgubil še na nacionalni ravni, ta človek manj misli kot čustvuje, bi lahko povzeli komentarje! In zdaj? Je Macron res ravnal neumno? Oglejmo si dejstva zunaj neoliberalnega pogleda evropskih in slovenskih medijev. Macron je že pred prvim krogom volitev in seveda po njem nakazal, da je zanj sodelovanje z Novo ljudsko fronto mogoče. V Novo ljudsko fronto so se namreč združili Nepokorna Francija (LFI) pod vodstvom Jean-Luca Mélenchona, socialisti, zeleni Ekologi in komunisti (v parlamentu bo imela LFI 75 poslancev, socialisti 65, zeleni 33, komunisti pa devet).

  • Matic Gorenc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    Krščanska medicina

    V Splošni bolnišnici Novo mesto naj bi bila ena izmed zdravnic pacientom delila letake z naslovom »8 naravnih zdravil«, na katerih so tudi nasveti, ki jih večina medicinske stroke verjetno ne bi podprla. Letak je pripravilo društvo Sedmi dan, ki skuša poskrbeti za zdravega duha v zdravem telesu s krščanstvom.

  • Šola

    Živimo v čudnih časih, ko se podirajo številne obljube in upi, ko se razveljavlja geslo »nikoli več«, ko izginja vizija, da bo na našem planetu vse bolje, da bomo vedno bolj varni, ko marsikatera krasna družbena institucija in institut postajata disfunkcionalna. Varnostni svet nas ne more zavarovati pred vojnami, izumi, digitalizacija, umetna inteligenca in vsa druga znanstvena odkritja ne preprečujejo podnebnih sprememb. Vse to spremlja porast individualnih stisk. Te so posledica tudi ali predvsem velikih zahtev in pričakovanj glede posameznikove storilnosti, mentalne učinkovitosti. Pri številnih ljudeh se porajajo občutja tesnobe in ogroženosti, ker tem zahtevam niso kos ali pa se bojijo, da jim ne bodo kos. Marsikateri je za svojo neustreznost kaznovan – potisnjen v ozadje, eksistencialno ogrožen, izgubi dostojanstvo, viden kot zguba – luzer. Obenem v teh okoliščinah usihajo naravni viri podpore. Socialne mreže, medčloveški stiki, pripadnost in zaščita skupnosti, ki so tisočletja pomagali ljudskemu rodu pri spoprijemanju tudi z veliko večjimi zli, kot so ta, ki jih doživljamo danes, so usahnili. Prevrednotili smo vrednote in potisnili v ozadje človečnost, skupnost, solidarnost, procese, ki so povezovali, bili lepilo družbenih skupin, in postavili v ospredje interese posameznika, njegovo moč, da kroji svojo usodo, tekmovalnost. Posameznikovo odgovornost smo omejili na skrb za ozek krog svojih bližnjih – svoje družine, ožje interesne ali delovne skupine.

  • Luka Volk

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Svet  Za naročnike

    Kaj so danes laburisti?

    Volitve v britanski parlament so po 14 letih z oblasti odnesle konservativce, laburistom pa prinesle zmago in udobno večino. Prvi so na volitvah sicer prejeli 24 odstotkov glasov, drugi 34 odstotkov, ker pa Britanci prisegajo na večinski volilni sistem, razlike pridejo zares do izraza šele pri preštevanju poslanskih sedežev. Laburistom je tako uspelo v 650-članskem parlamentu zasesti 411 sedežev (214 več, kot so jih imeli doslej), konservativcem pa 121 (252 manj, kot so jih imeli doslej). Dosedanji premier Rishi Sunak je napovedal umik s čela konservativne stranke, na Downing Street 10 pa je že vkorakal novi premier in vodja laburistov Keir Starmer.

  • Matic Gorenc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Svet  Za naročnike

    Nekaj korakov nazaj

    Pravni koncept ločitve brez krivde se je začel na Zahodu uveljavljati v drugi polovici 20. stoletja, propagirala so ga predvsem feministična gibanja, ki so poudarjala, da lahko ženske zaradi pravne ureditve, v kateri je ločitev dovoljena le, če oseba dokaže partnerjevo krivdo, ostanejo ujete v zakonu, v katerem nočejo vztrajati oziroma je zanje celo nevaren. Krivdne situacije, kot so na primer telesno in duševno nasilje nad partnerjem in/ali otroki, varanje, je pogosto težko dokazati, pravni procesi ločitve pa so lahko zelo dolgi in dragi in povzročajo še večjo stisko ženskam, ki v zakonu trpijo. V ZDA je ločitev brez krivde prva uvedla zvezna država Kalifornija leta 1969, zadnja, New York, pa šele leta 2010. Sicer pa je bila prva država, ki je uvedla takšno ločitev, Sovjetska zveza že leta 1917.

  • Stanka Prodnik

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Direktorjev preporod

    Težko je danes soditi, ali je bil res največji problem RTV Slovenija ravno predsednik uprave Zvezdan Martić – ki je odstopil pred mesecem dni, ko je postalo jasno, da kolektiv in tudi programski svet upravičeno zavračata njegov predlog, da bi članica uprave postala članica ekipe, ki je pod Janševim patronatom sodelovala pri izživljanju nad zaposlenimi in novinarstvom. Vemo pa, da zagotovo danes nista problem RTV Slovenija le odsotnost uprave s polnim mandatom in kolektiv, ki ga res lomi, ampak tudi sam programski svet. Naj izrečemo, da še vedno podpiramo sedanjo ureditev, po kateri programski svet predstavljajo predstavniki civilne družbe in zaposlenih, a vendar od njih nismo pričakovali takega pametovanja, cinizmov, nesramnosti, izživljanja, arogance – in predvsem vsevednosti. Žal novi svetniki ne vedo kaj dosti o upravljanju. Še manj vedo o upravljanju ljudi. Še manj o upravljanju kadrov. Tako nekdo, ki ve, kam želi pripeljati hišo v res zagatnem stanju, pač ne ravna. Žal tudi nimajo elementarne skromnosti, da bi se nevednosti zavedali, gre namreč za izredno težko nalogo, pri kateri pa – to bi lahko vedeli – prav tak pristop le še poslabšuje stanje. RTV je pač ranjena hiša in ranjeni so tudi njeni ljudje.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Kolumna  Za naročnike

    Komentar / Čigav, kakšen mir?

    Po novem se obe, Ukrajina in Rusija, uradno zavzemata za premirje, začetek pogajanj in konec vojne. To se sliši lepo, toda obe postavljata mirovne pogoje, ki so za drugo stran popolnoma nesprejemljivi. Hkrati imajo vse v vojno neposredno ali posredno vpletene strani – zlasti Ukrajina, Rusija, Unija in Amerika – vedno več razlogov, da se vojskovanje konča. Vojna škodi vsem, le Amerika ima od nje tudi nekaj kratkoročnih koristi.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar / Pred kom nas brani Nato?

    Nato, največja in najvplivnejša vojaška asociacija na svetu, praznuje v Washingtonu 75- letnico obstoja. Častitljiva starost transatlantske enotnosti EU in ZDA, namenjena povojni zaščiti miru in napredka, ima danes vse več stranpoti. Zato je praznovanje tokrat hkrati tudi iskanje izhodov, kakšna naj bo varna prihodnost sveta. Dolgoročni političnoekonomski vojni cikli govore o menjavi Pax Americana s Pax Sinica. Stari mednarodni red razpada, novega očitno ne moremo dobiti po mirni poti. Nato v tej zastavitvi ni več varnostni dežnik, temveč nevarno in provokativno vojno sredstvo zahodnega sveta. Ni nosilec miru, temveč podpihovalec vojne, kar je v nasprotju z željami in interesi ljudi na obeh straneh Atlantika. Politična legitimnost vodstvenih elit v Bruslju glede vojn je majhna, demokratični primanjkljaj glede mirovnih pobud pa velik. EU bi zato morala iskati alternativo v lastnih obrambnih silah ali pa se zavezati miroljubnejši ureditvi sveta. Slovenija je tukaj v političnem klinču večnega neizpolnjevanja zavez in najbolj skeptične drže ljudi med članicami Nata. In Nato je očitno del problema in ne rešitve.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Hrvaška  Za naročnike

    Komentar / Visoka napetost

    Nedavno je med najhujšim vročinskim valom v Dalmaciji zmanjkalo elektrike. Panika je bila popolna. Kako bodo turisti pri tako visoki temperaturi zdržali brez klimatskih naprav, kaj narediti s fritezami, hladilniki, bankomati … koliko časa bo okvara trajala? Kakšno infrastrukturo vendar ima ta država? Vprašanja Hrvaškemu elektrogospodarstvu so se nizala, a odgovorov ni bilo, potem pa je neki modrec iz tega podjetja sporočil, da je napaka nastala na daljnovodu v Črni gori in da si tam na vse kriplje prizadevajo, da bi Dalmacija čim prej spet dobila elektriko. Kakšna Črna gora neki, so se začudeno spraševali »suvereni« Hrvati, mar nimamo lastnega energetskega sistema? In ko so klimatske naprave končno spet zabrnele, je postalo jasno, da Jugoslavija ni mrtva, da je Hrvaška vključena v energetski sistem, ki sega od Črne gore in vanj sodi tudi Bosna, zato Hrvati in Bosanci ostanejo brez elektrike, če se tam v Črni gori tako sprdne neki žici, jasno pa je postalo še, da hrvaška energetska suverenost ostane brez moči pri dotrajanih daljnovodih iz časov nekdanje Jugoslavije. A na srečo se strokovnjaki iz Hrvaške in Črne gore sporazumevajo v istem jeziku in so skupaj odpravili napako, popili pivo in se vrnili v blagodejno bližino klimatskih naprav.

  • Martin Schlack

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    Koristni žarki

    Rachel Neale je imela 29 let, ko so ji diagnosticirali kožnega raka. Danes je raziskovalka raka na Inštitutu za medicinske raziskave v avstralskem Queenslandu in pravi, da je bolezen ni presenetila. Med pogovorom prek videozveze je pripovedovala, da je v osemdesetih letih, ko je bila še otrok, veliko časa prebila na plaži in takrat se skoraj nihče ni bal sončnih opeklin. S sestro sta dobesedno tekmovali, katera si bo odtrgala večjo zaplato poroženele kože, ko so se jima zaradi sončnih opeklin na telesu pojavili mehurji.

  • Vanja Pirc

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Kultura

    Poezija črvov, vešč in uši

    Že januarja lani, ob izidu prve pesniške zbirke, ki sta jo pesnik Lovro Matič in ilustrator Tomaž Lavrič – seveda gre za enega samega avtorja, saj ima vsestranski umetnik Tomaž Lavrič vrsto psevdonimov in Lovro Matič je največji poet med njimi – posvetila žužkom, je bilo jasno, da sta iznašla recept za uspešnico. Urednik Andrej Ilc se je tega zavedal in pesniško zbirko o malih bitjih, do katerih praviloma gojimo odklonilna čustva, že ob izidu razglasil za »the knjigo« – in res, kombinacija hudomušnih otroških pesmic in ilustracij je hitro pritegnila širok krog bralcev vseh starosti. Poldrugo leto kasneje je založba Mladinska knjiga izdala že tretjo pesniško zbirko iz te serije. Knjigama Mali črv Oto in druga golazen ter Mala vešča Lučka in drugi žužki se je nedavno pridružila pesniška zbirka Mala uš Iva in druga mrgolazen.

  • Gregor Kocijančič

    12. 7. 2024  |  Mladina 28  |  Kultura  Za naročnike

    V službi družbe

    Tomato Košir (rojen leta 1978 v Kranju) sodi med naše najpomembnejše grafične oblikovalce. Za svoja presežna dela, od vizualnih komunikacij do vizualnih komentarjev, je prejel nekatere najuglednejše nagrade, nazadnje letos spomladi nagrado Prešernovega sklada, najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke v umetnosti. Prislužil si ga je z »vrhunskim oblikovanjem, katerega lastnosti so skrbno premišljena večplastna vsebina, likovno kakovostna, izčiščeno odmerjena grafična zasnova ter obrtniško natančno izpeljani projekti, ki odsevajo trenutno družbeno situacijo«. V utemeljitvi nagrade smo še prebrali, da imajo njegova dela »izjemno sporočilno moč«.

  • Uredništvo

    12. 7. 2024  |  Družba

    »Obsedenost Slovencev s poceni hrano je s popisom cen košarice osnovnih živil dodatno spodbudila še vlada«

    "Obsedenost Slovencev s poceni hrano je s popisom cen košarice osnovnih živil dodatno spodbudila še vlada. Z njim je želela zajeziti draženje hrane, a je dosegla povsem nasproten učinek. Trgovci so namreč maloprodajne cene nižali izključno pri izbranih izdelkih iz vladne košarice, ki so jih za nameček naročali le za vzorec, zato veliki večini potrošnikov niso bili dostopni. Poreklo živil je vlada s popisom cen povsem zanemarila in spodbudila uvoz cenene hrane sporne kakovosti. Ogrozila je tudi lasten promocijski projekt – živila pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenija, ki naj bi bila tako kakovostna, da si zaslužijo vsaj deset odstotkov višjo ceno od drugih."

  • STA

    12. 7. 2024  |  Svet

    Biden / »Menim, da sem najbolj usposobljena oseba za predsedniško kandidaturo«

    Predsednik ZDA Joe Biden je na svoji prvi novinarski konferenci po televizijskem soočenju z Donaldom Trumpom zavračal ugibanja o sposobnosti za opravljanje svojega dela. Na novinarski konferenci po koncu vrha zveze Nato v Washingtonu je vztrajal, da je še vedno najboljši kandidat za zmago nad Trumpom, pri čemer pa znova ni šlo brez spodrsljajev.

  • Uredništvo

    12. 7. 2024  |  Kultura

    »Bolj kot umetna inteligenca nas ogroža nezainteresiranost za kritično razumevanja sveta«

    "V zvezi z umetno inteligenco me skrbi le možnost, da bomo kot človeška skupnost prepustili algoritmom odločitve, v kakšnem svetu želimo živeti kot skupnost. Solidarnosti ali empatije umetna inteligenca še ne more izkazati, in to je tisto, kar nas za razliko od strojev dela za človeško skupnost. Ne mislim, da nas umetna inteligenca kaj posebej ogroža, kvečjemu nas s pomočjo nekritične fascinacije nad tehnologijo, ki je hkrati pomnožena še s skrajnim narcističnim individualizmom, ogroža kapital, ki to igro vodi. Kapital omejuje svobodo, čas posameznika, tudi njegovo razmišljanje in sodbe. Kapital ljudem skopo odmerja pogoje za dostojno življenje. Dostopna "pametna tehnologija" je pri tem najpogosteje le njegovo orodje, saj jo redko kdo zna, zmore ali želi uporabljati subverzivno."

  • STA

    12. 7. 2024  |  Svet

    Poljski parlament zavrnil zakon o dekriminalizaciji splava

    Poslanci poljskega parlamenta so danes z 218 glasovi proti 215 zavrnili zakonske predloge, ki bi omogočili delno dekriminalizacijo splava, poročajo tuje tiskovne agencije. Predsednik države Andrzej Duda je sicer že pred dnevi napovedal, da ne bo podpisal nobenega zakona na tem področju, tudi če bi ga parlament potrdil.