Maja Smrekar je kriva!

Zakaj pes? Zakaj je na tej fotografiji ženska, ki doji psa? Ga zares doji? Kaj naj bi sploh želeli pokazati s tem? Zakaj obstaja fotografija ženske, ki doji psa? Da nam je nelagodno? Zakaj bi kdo želel, da čutimo nelagodje? Je to nelagodje tisto, kar je hotela doseči avtorica? Zakaj? Kdo je sploh avtorica? Kaj je tukaj umetniško delo? Je fotografija sama umetniško delo? In če je fotografija – ali je fotomontaža – ali sta se pes in ta ženska res fotografirala? Ta pes res pije njeno mleko? Je to res zakonito?

Štirje vodilni zgubaškega Premogovnika Velenje so si, ker so si pač lahko, omislili tesle

»Premogovnik Velenje avtomobilov znamke Tesla ni kupil, imamo pa za štiri avtomobile te znamke sklenjen poslovni najem. Avtomobile uporabljajo vodilni kadri,« so na vprašanja o teslah odgovorili iz državne družbe, ki jo vodijo generalni direktor Marko Mavec in direktorja Maja Gazvoda in Janez Rošer. Kdo so štirje uporabniki, niso razkrili.

Janko Lorenci

14. 3. 2025  |  Mladina 11  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Kakšen, čigav mir?

Pesimistični pogled na prihodnost Ukrajine pravi, da bo opustošena in na koncu zapuščena od vseh. Optimistični napoveduje, da se bo kot država obdržala, izgubila zdaj okupirana ozemlja, a postala kandidatka za članico EU, ne pa tudi Nata. Skratka, prihodnost nesrečne dežele ostaja neznanka.

Feminizem ni en sam, feminizmov je več 

Kamorkoli si se ozrl minulo soboto, 8. marca, na mednarodni dan žensk, si videl šopke cvetlic in bombonjere. Če ste se zjutraj sprehodile čez Kongresni trg v Ljubljani (ali kje drugje, kjer so se trgovci lotili podobnih akcij), so vam delavke iz Lidla verjetno v roke potisnile vrtnico. Mednarodni dan žensk je, podobno kot materinski dan ali pa valentinovo, zelo skomercializiran praznik. A še zmeraj je to dan, ki ne mine brez protestov. V prestolnici sta letos potekala dva, protest ob 8. marcu pa je pod geslom Če me stavkamo, svet stoji potekal tudi v Kopru.

Grega Repovž

14. 3. 2025  |  Mladina 11  |  Uvodnik

Uvodnik / Ostati dostojen (v času pošasti)

Tokratni uvodnik sem prisiljen napisati v prvi osebi, čeprav se temu izogibam. A stvari so tokrat malce osebne in je ta forma nujna.

Muce v razredu

V Aleksandru Čeferinu, predsedniku evropske nogometne zveze Uefa, so številni v času zadnje Janševe vlade videli tudi politični potencial. Februarja je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela zatrdil, da naj bi bila domnevna pretirana politična korektnost ena najbolj, če ne kar najbolj pogubna stvar za Evropo. »Vsi imamo dovolj politične korektnosti,« je povedal. »Pri nas, v zahodnem svetu, svobode govora ni več. Ne moreš več povedati, kaj si misliš.« Je danes, ko živimo v času sovražnega jezika in grobijanstva, zmerjanje pa je postalo nova normalnost, res mogoče trditi, da se komurkoli krši pravica do svobode govora in mora paziti na svoje besede? A številni menijo enako kot Aleksander Čeferin – tako stališče boste našli domala kjerkoli, v medijih, na družbenih omrežjih, za mizo na kosilu z razširjeno družino ali za šankom. Še najraje pa ga ves čas ponavljajo populisti.

»Nihče od nas ni pričakoval, da nam bo v tako kratkem času uspelo zmanjšati število čakajočih«

Zdravstvena reforma je bila najpomembnejša obljuba vladajoče koalicije. Ta je reformo začela nespodbudno, s tako imenovanimi stresnimi testi zdravstva, prek katerih je prvi minister, Danijel Bešič Loredan, v zdravstvo na grob način investiral na desetine milijonov evrov, posledice pa so bile prav nasprotne od pričakovanih. Bili smo priča pospešenim trendom privatizacije in podaljševanju čakalnih dob. Njegova naslednica Valentina Prevolnik Rupel (1971) se je z ekipo odločila za drugačno pot: za mučno in natančno nastavljanje koleščkov zdravstvenega sistema. V pisarni ima na steni tablo z dolgim seznamom zdravstvenih zakonov, ki jih je že spremenila ali so v zadnjih fazah spremembe. In po letu in pol dela se nekatere izboljšave kažejo tudi v statističnih zdravstvenih podatkih.

TV komentar / Slovenski sužnji 

Skoraj vsaka slovenska družina ima še danes kakšne migrante kje v svetu. Včasih smo sicer Slovenci neprimerno pogosteje odhajali s trebuhom za kruhom, a to se dogaja še danes. In še danes, tako kot včasih, glede dela v daljni tujini velja hecna navada, da vsi malo lažejo. Tisti, ki so odšli v svet, morajo ves čas dokazovati, da so se pametno odločili, ker so »izdali« domovino, zato zagotavljajo, da jim gre zelo dobro. Mi, ki ostajamo tukaj, pa smo malo sumničavi in hkrati zavistni, ker si tudi sami želimo te izkušnje. A resnica je včasih trpka. Seveda nekateri res uspejo, ni jih malo. Večina njih pa tolče trdo tlako, dela nekaj tretjega, običajno nekvalificiranega, in za vedno ostanejo tujci. Plačani manj od domačinov, vedno z manj pravicami, v slabših stanovanjih in slabo integrirani.

Konec naših ameriških sanj

Stanovanje v Brooklynu. Okoli mize sedimo prijatelji, slavimo rojstni dan, na mizi so ocvrte perutničke, pomfri in sirova torta. Nekateri se poznamo že četrt stoletja.

Zakon, ki bi ukrotil Airbnb, nadaljuje pot v parlament

Deset mesecev po tem, ko so na gospodarskem ministrstvu prvič predstavili predlog zakona o gostinstvu, ki bi omejil kratkoročno oddajanje stanovanj prek platform, kot sta Airbnb in Booking, mu je zdaj le uspelo priromati iz ministrskih logov v vlado, v prihodnjih mesecih pa bo pot nadaljeval v državni zbor, kjer naj bi ga sprejeli še pred poletjem.

Vlado Miheljak

14. 3. 2025  |  Mladina 11  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Je 5. člen papirnati tiger?

No, pa je rešena dilema, ki je razklala evropsko levoliberalno javnost. Namreč dilema, ali je rešitev za Ukrajino in Evropo nasploh »več Nata« ali »manj Nata«. Medtem se je namreč Nato, ob Trumpovi nesebični pomoči, sesedel sam vase in težko si bo še kdaj opomogel. Da je bil ob terorističnem napadu 11. septembra v korist Amerike edinkrat aktiviran t. i. 5. člen Severnoatlantske pogodbe, je zgolj cinični okrasek eksekucijskega dejanja norega Američana. Trump pač ničesar ne skriva. Ukrajincem pove, da jim bo v naturalijah (redkih mineralov) zaračunal pomoč. Sam in prek svojih emisarjev pove, da pač tiste članice zavezništva, ki ne plačajo dovolj, ne morejo biti deležne varovanja. To počne podobno, kot ko hudodelske združbe različnih etničnih ali transetničnih mafijskih družin »zaščitijo« picerije, kavarne, špecerije. Sploh pa zaračunavanje »mafijske varščine« ni edina aktualna in nerešljiva dilema zavezništva.

Belski lotos

V najnovejši, četrti epizodi tretje sezone antologije Beli lotos (White Lotus), paradnega konja pretočne platforme Max (HBO), vselej hudo omamljena in nekoliko ljudomrzna bogataška Victoria iz južnjaške disfunkcionalne družine Ratliff, verjetno najpopularnejši lik nove sezone, med gurmansko večerjo izusti komentar, ki zgovorno povzame jedro te hudomušne satire: »Če so ljudje bogati, še ne pomeni, da niso trashy.«

Vsaj filipinski delavci

V iztekajočem se tednu je od torka do četrtka potekal vladno-gospodarski obisk na Filipinih, kjer je zunanja ministrica Tanja Fajon podpisala memorandum o sodelovanju med državama na področju dela in v Manili odprla slovensko veleposlaništvo v Aziji – edino v jugovzhodni Aziji. Nekaj dni pred tem, v petek, je zavod za zaposlovanje, ki je v Manili pripravil zaposlitveno prireditev za zaupanja vredne delodajalce, doma na to temo imel tiskovno konferenco. Generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc je bila nedvoumna: »Delavcem ni treba plačevati in ne smejo plačevati, da dobijo delo v Sloveniji, to je prepovedano.« Tega ni izrekla kar tako, odzvala se je na dejansko stanje.

Sporni načrti za gradnjo soseske ob Cerkniškem jezeru

Prihodnost načrtovane gradnje stanovanjskega naselja ob Cerkniškem jezeru ostaja negotova. Na območju travnikov in njiv, namenjenem stanovanjskim površinam s kmetijami, namerava zasebni investitor zgraditi okoli 17 enostanovanjskih hiš.

Kaj je botrovalo odpovedi delovnega razmerja profesorju Frideriku Klampferju?

Filozof Friderik Klampfer velja za nosilni steber študija filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru in je eden najuglednejših mariborskih humanistov, javni prostor pa je zaznamoval s poglobljenimi razpravami o etičnih zadregah sodobne znanosti, denimo v povezavi z evtanazijo. Vodstvo fakultete, na kateri je delal 32 let, mu je zdaj vročilo sklep o odpovedi delovnega razmerja.

dr. Bogomir Kovač

14. 3. 2025  |  Mladina 11  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Narobe svet

Evropska komisija je sredi februarja 2025 predstavila novo vizijo za kmetijstvo in prehrano, v Sloveniji je v javni obravnavi nenavadno obsežen sveženj sedmih zakonov s tega področja. Kmetijstvo postaja na vseh ravneh očitno prvovrstna političnostrateška tema, v sedanjih razmerah občutljiva in hkrati izjemno pomembna. Za EU naj bi kmetijstvo kakopak postalo privlačnejše, odpornejše in trajnostno, po možnosti bolj digitalizirano in tudi konkurenčno. Prihodnja skupna kmetijska politika (SKP) bo tudi bolj poenostavljena in ciljno usmerjena. Slovenija je v okviru tega strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva nekoliko pohitela in obrnila logiko.

Strateški prašiči

Med strateške naložbe države bo prvič dodano živilsko podjetje. Gre za največje prašičerejsko podjetje v državi, torej Farme Ihan, ta korak pa je mogoče razumeti kot pozitiven premik k zavedanju politike o pomenu (samo)oskrbe s hrano. Kmetijsko ministrstvo trdi, da je krepitev domače pridelave hrane pomembna ne samo kot gospodarska dejavnost, »temveč kot ključen element nacionalne varnosti«.

Nezaželeni sosedje

Profesorji s Fakultete za socialno delo v Ljubljani s prvopodpisanim dr. Milkom Poštrakom v javnem pismu »ostro obsojamo izjave državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade Maše Kociper«, očitajo ji »širjenje predsodkov o ljudeh s težavami z duševnim zdravjem« in v njenih besedah »prepoznavamo sovražni govor«. Gre za odziv na pred časom v časniku Dnevnik razkrito komunikacijo med Mašo Kociper in ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem, v kateri je Kociprova zapisala, da želi »dobiti zagotovilo«, da v Sloveniji po izvedeni deinstitucionalizaciji »ne more priti do kakšnega nepredvidenega dogodka, kot je bil tisti konec leta v Zagrebu, ko je prišlo do uboja več otrok«.

N'toko

14. 3. 2025  |  Mladina 11  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Zakon luknje

Ameriški pregovor pravi: Ko se znajdeš v luknji, najprej nehaj kopati. Temu pravijo »prvi zakon luknje«. Drugi zakon luknje se glasi: »Ko si nehal kopati, si še vedno v luknji.« Predsednik Trump se je v zadnjih tednih ozrl po zunanjepolitičnih debaklih svojega predhodnika Bidna in očitno spoznal, da mora nehati kopati … To ne pomeni, da ni več v luknji, še manj pa, da ponuja kakšno sprejemljivo rešitev – le upošteval je svoje poslovne instinkte in umaknil podporo neperspektivni vojni v Ukrajini. Nasprotno pa velja za voditelje evropskih držav.

Naprej v preteklost

Paige Holland-Thielen dobro ve, kako je, če podjetje usmerja čista, neukročena, celo strupena moškost. To je doživela v vesoljskem podjetju SpaceX, ki ga vodi Elon Musk.

Gene Hackman / Zakaj je bil eden izmed največjih

Gene Hackman je bil moj superjunak. In vsak superjunak ima svojo zgodbo o izvoru. Hackmanova je šla takole: ko je bil star trinajst let, se je na ulici igral s prijatelji – mimo je v avtu pripeljal oče in mu le pomahal. V slovo. Nikoli več ga ni videl. Hackman je dal malo intervjujev, toda v vsakem je – običajno s težkim glasom, skozi solze – povedal to zgodbo o izvoru. Zgodba o izvoru je pač vedno zgodba o travmi. Hackmanova travma je bil očetov nenadni, sunkoviti odhod – le pomahal mu je. To je bilo vse. »Nisem se zavedal, koliko lahko pomeni ena mala gesta,« je rekel nekoč. In dodal: »Morda sem prav zato postal igralec.« V intervjuju, ki ga je z njim napravil James Lipton (Inside Actors Studio), pa je dodal, da je »zaradi tega postal boljši igralec«.