• Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Uvodnik

    Drugi svet

    Janševa vlada je ta teden uspešno izpeljala še eno fazo sprejemanja davčne reforme: pristojni odbor za finance je potrdil predlog znižanja davkov, čaka ga zgolj še obravnava na plenarni seji državnega zbora v decembru. A komu je sploh namenjeno davčno razbremenjevanje? Gre za reformo, ki bo dejansko povečala dohodke zaposlenih in družin, slehernikov? Bodo tudi podjetja imela od tega korist, nižje stroške dela? Več

  • Borut Mekina

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Družba  Za naročnike

    Sredi kriznih razmer želijo zdravniki izstopiti iz enotnega plačnega sistema

    Med več kot 160 tisoč zaposlenimi v javnem sektorju imajo zdravniki daleč najvišje plače. Na prvih 50 mestih lestvice najbolje plačanih vsak mesec najdemo skorajda izključno zdravnike, ki prejemajo bruto izplačila od deset, 15 pa tja do več kot 20 tisoč evrov. Ko smo v Sloveniji pred dobrimi 15 leti dobili današnji sistem javnih plač, je ta temeljil na načelu, da morajo imeti najpomembnejši zaposleni v posameznih družbenih podskupinah primerljive osebne dohodke. Zdravniki, sodniki, tožilci, poslanci, ministri ali profesorji, recimo, so bili uvrščeni v podobne plačne razrede. A so se zdravniki zadnja leta, predvsem zaradi skrajševanja čakalnih dob in dodatnega nagrajevanja za nadurno delo, že oddaljili od drugih. Uspelo jim je, da so si priborili najrazličnejše dodatke, zato so njihovi dejanski dohodki danes med najvišjimi. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Družba  Za naročnike

    »Na zelo nespodoben način vodstvo lastne kolege in kolegice obtožuje, da ne želimo sprememb«

    Precej žalostno je gledati, kaj se dogaja na TV Slovenija, predvsem z njenim informativnim programom. Ta je v času Janševe vlade nenehno tarča napadov in žalitev, a namesto da bi napadi povzročili oster odziv, zahteve po neodvisnosti in avtonomnosti javnega medija, se je televizijska hiša začela sesedati. Spomladi je metlo odrešitve v roke prijel Andrej Grah Whatmough, najprej je na skrajno ciničen način odstavil nekaj ljudi, nato pa s svojimi zavezniki pripravil programsko-produkcijski načrt za leto 2022, ki ga je zavrnila strokovna javnost, še bolj pa novinarski kolektiv uredništva informativnega programa. Kar 134 od 143 novinarjev se je opredelilo proti. Več

  • STA

    4. 12. 2021  |  Politika

    Počivalšek bo vodil novo stranko 

    Stranki SMC in GAS bosta danes na združitvenem kongresu oblikovali novo, skupno stranko. Njeno vodenje bo predvidoma prevzel zdajšnji predsednik SMC Zdravko Počivalšek, podpredsednik pa bo zdajšnji prvak GAS Alojz Kovšca. Oba verjameta v potencial nove, v gospodarski razvoj usmerjene stranke, tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Več

  • STA

    4. 12. 2021  |  Politika

    Šef policije predsednikoma obeh sindikatov policistov dal opozorili pred odpovedjo

    Predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš je v petek prejel opozorilo pred odpovedjo, generalni direktor policije Anton Olaj pa naj bi opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja prav tako že podpisal tudi za predsednika Policijskega sindikata Slovenije Roka Cvetka, danes poroča časnik Dnevnik. Več

  • Uredništvo

    4. 12. 2021  |  Politika

    »Za vse, ki očitno še vedno mislijo, da njihovo mnenje šteje«

    "Janša je namreč javno dokazal, da je s kalkulativno zlorabo demokratičnih pravil mogoče realizirati povsem nedemokratične, da ne rečem totalitarne interese. In cilje. Kljub mnenju stroke. Kljub mnenju zaposlenih. In kljub mnenju javnosti. Torej vseh, ki očitno še vedno mislijo, da njihovo mnenje šteje. Ne, pa ne šteje. Demokracija jim sicer omogoča, da ga izrečejo. A to izrekanje ni nič drugega kot nepomembno čivkanje vrabcev na drevesu. Ki nima nobenega, ampak res nobenega vpliva na potek dogodkov. Janši je uspelo izničiti ne samo pravo vsebino demokratičnega odločanja, ampak tudi mnenje stroke, javnosti in izvajalcev programa. Po demokratični poti. Janša javno demonstrira, da je demokracija zanj izigravanje demokracije. Seveda tako, da formalno in pravno ni nič narobe." Več

  • Uredništvo

    4. 12. 2021  |  Družba

    »44 minut njunega pogovora ni imelo ničesar z resnim novinarstvom«

    "Štiriinštirideset minut njunega pogovora zato ni imelo ničesar z resnim novinarstvom, ki bi se informirano in empatično lotilo teme spolnega nadlegovanja, katerega žrtev je bila pred nedavnim intervjuvanka. Snovalci oddaje so se namesto tega raje odločili za posnetke njenih vlog, ki igralko čim bolj seksualizirajo, ter za zaprt tip vprašanj, polnih insinuacij, ki predpostavljajo odgovore in vzpostavljajo zaokrožen portret igralke. Snovalci oddaje so se odločili, da žensko spet prikažejo kot lahkoživko, moškega storilca pa operejo krivde tako, da njegovo ime in njegova dejanja izvzamejo iz debate." Več

  • Uredništvo

    4. 12. 2021  |  Družba

    »Pretvarjanje, da je znanost neodvisna od politike in družbe, je naivno«

    Ni znanosti onkraj vrednotnega sistema družbe. Vrednote in pogledi na svet posameznih znanstvenic in znanstvenikov – konservativni, liberalni, revolucionarni ali apolitični – bistveno vplivajo na njihovo raziskovalno delo ter uporabo njihovega znanja, poudarja biologinja Zarja Muršič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Znanstveniki in znanstvenice so del družbe, zato so zanje pomembne tudi izkušnje ljudi, ki se jih znanost kakorkoli dotika. Poročanje o znanosti in komunikacija znanosti mora torej vključevati in upoštevati glasove vseh nas, vendar pa ni mogoče na isto raven spravljati glasov seksistov, homofobov, rasistov ali šovinistov ter glasov tistih, ki jih ti dajejo v nič. Ljudi, ki dajejo druge ljudi v nič, ne glede na to, kako pomembni so morda kot znanstveniki in znanstvenice, ni prav promovirati, a jih je treba ločevati od njihovih del: nekatera njihova spoznanja namreč zadevajo vse nas." Več

  • DK, STA

    4. 12. 2021  |  Kultura

    Letošnja dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo

    Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Upravni odbor Prešernovega sklada je prvemu pripisal neprecenljiv prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije. Drugi je temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij. Več

  • DK, STA

    4. 12. 2021  |  Družba

    Google in dediščina Slovenije

    V okviru projekta Google Arts and Culture: Slovenija so včeraj odprli spletno zbirko slovenske kulturne dediščine, njenih naravnih lepot, mitov, pravljic in običajev. Projekt bo mnogim po svetu, ki Slovenije morda ne poznajo, nudil možnost, da zaslutijo njene lepote, posebnosti in kulturo, je prepričan predsednik republike Borut Pahor. Več

  • Damjana Kolar

    4. 12. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Jezdeci pravice

    V Kinodvoru bo od 6. decembra na ogled črna komedija Jezdeci pravice, danskega režiserja Andersa Thomasa Jensena (Možje in kokoši). Zgodba o usodi, naključjih in smislu življenja je odprla filmski festival v Rotterdamu. Več

  • Stanka Prodnik

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  TV

    Intervju, prevelik za Mišo Molk

    Ne vemo, kaj je Mišo Molk vodilo k temu, da je v studio povabila igralko in žrtev spolnega napada Mio Skrbinac. Morda se je z njo (najprej) celo solidarizirala, morda se ji je zdelo razkritje spolnega nadlegovanja profesorja Matjaža Tribušona, ki sicer še čaka sodni epilog, žgečkljiva in televizična tema. Izpovedi žrtev so nekaj, kar ima gledanost, odmevnost, odkrivanje družbenih temnin je nekaj, čemur se gledalci ne znamo upreti. Več

  • Danes je nov dan

    4. 12. 2021  |  Družba

    Kako ravnamo s tujci?

    Naslov je citat iz raziskave, ki sta jo pripravili Delovna skupina za azil in Delavska svetovalnica po letošnjih spremembah ZTuj-2 in ZMZ-1. Državni zbor se je v paketu reševanja “problema tujcev" skliceval na domnevne zlorabe azilnega in socialnega sistema ter nepripravljenost na integracijo. A pogoji za slednjo so, kot kaže raziskava, daleč od optimalnih – večina vprašanih si želi ostati v Sloveniji, a se sooča z visokimi stroški bivanja, izkoriščanjem in izključevanjem na trgu dela in oteženim dostopom do znanja jezika.  Več

  • Peter Petrovčič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Kakršna vlada, takšna policija

    Protesti proti pogoju PCT (preboleli, cepljeni in testirani) potekajo v številnih evropskih državah in drugje po svetu. Na njih policije, tudi v evropskih državah, protestnike včasih razženejo s silo, kot se je to 5. oktobra zgodilo v Ljubljani. A obstaja pomembna razlika. Policije po Evropi se po pravilu s silo odzivajo na protestniško nasilje, na napade na policiste, razbijanje izložb, zažiganje smetnjakov in avtomobilov, slovenska policija pa je silo uporabila zoper mirne protestnike in s tem spodbudila njihovo nasilje. Generalni direktor policije Anton Olaj je takoj po omenjenih dogodkih imenoval komisijo, ki je opravila notranji nadzor nad ravnanjem policije in ugotovila, da je ta, če ne štejemo nekaj manjših »nepravilnosti«, ravnala »strokovno in zakonito«. Več

  • Luka Volk

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Svet  Za naročnike

    Bi nas lahko doletela še hujša zima, kot smo pričakovali?

    Četrtega novembra je južnoafriška virologinja Alicia Vermeulen v skupku tristotih testov na novi koronavirus, ki so jih tisti dan obravnavali v zasebnem laboratoriju Lancet, odkrila nekaj nenavadnega. Enemu izmed sicer pozitivnih testov pri virusu ni uspelo prepoznati virusnega S-proteina. Testi, ki se načeloma uporabljajo za prepoznavo koronavirusa, so narejeni tako, da prepoznajo značilni tip S-proteina – če se ta spremeni, če ta mutira, ga nekateri testi ne morejo več zaznati. O svojem nenavadnem odkritju je Vermeulnova obvestila virologinjo dr. Allison Glass, članico južnoafriške posvetovalne skupine za koronavirus. V sodelovanju z južnoafriškim inštitutom za nalezljive bolezni NICD so začeli zbirati podobne vzorce in jih sekvencirati (gre za primerjavo genomskega zaporedja virusa z že poznanimi različicami). Na podlagi tega so 23. novembra z gotovostjo že vedeli, da imajo opravka z novo različico koronavirusa – z različico B1.1.529, prvič zaznano v Bocvani 11. novembra, ki ji je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nadela ime omikron in jo označila za različico posebnega pomena (angl. variant of concern). Več

  • Monika Weiss

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Nevarni davčni populizem

    »Predlog predstavlja veliko fiskalno tveganje, saj visok primanjkljaj javnofinančnih prihodkov ne sledi zagotavljanju in ohranjanju dolgoročne stabilnosti javnih financ.« S tem pojasnilom je ministrstvo za finance Andreja Širclja (SDS) februarja letos zavrnilo predlog sprememb zakona o dohodnini, ki ga je predlagal Sindikat delavcev migrantov Slovenije in bi povzročil 571 milijonov evrov izpada v proračunski blagajni. Zdaj, deset mesecev kasneje, Šircljevo ministrstvo kljub izrazitemu povečevanju tveganj in negotovosti vztraja pri uzakonitvi davčnih sprememb, ki bi ob polni uveljavitvi prinesle skoraj 900 milijonov evrov javnofinančnega izpada. Več

  • Jure Trampuš

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Politiki je za ustavo vseeno, javnosti ne

    Ustavno sodišče je letošnjega 2. junija sprejelo salomonsko odločitev in z njo delno razveljavilo zakon o nalezljivih boleznih, tisti njegov del, ki vladi dopušča, da zaradi epidemioloških razmer omejuje pravice državljanov. Izvršna oblast pač ne sme urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja, v človekove pravice ali temeljne svoboščine lahko neposredno posega le zakon. Toda ustavni sodniki so bili hkrati polni razumevanja, vladi in parlamentu so dali za odpravo neustavnosti dva meseca časa. Več

  • Peter Petrovčič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Kako SDS strokovne delavce v policiji menja s poslušnimi 

    Nadaljujejo se zaslišanja pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje vmešavanje politike v delo policije. Tokrat sta pričala nekdanji direktor ljubljanske policijske uprave Boštjan Glavič in nekdanji vodja oddelka za javni red in mir pri tej policijski upravi Nermin Isić, ki sta od generalnega direktorja policije Antona Olaja prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, ker je policija pod njunim operativnim vodstvom s protivladnega shoda 25. junija odstranila neonacistične provokatorje, samooklicane rumene jopiče. Več

  • Jan Puhl  |  foto: Adrian Grycuk

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Svet  Za naročnike

    »Bog je Kaczyńskemu obrnil hrbet«

    Vplivni poljski politik Jarosław Kaczyński je svoji stranki Zakon in pravičnost podredil že številne državne institucije, predvsem pravosodne. Mediji pa se mu ne uklanjajo, sploh liberalna Gazeta Wyborcza z glavnim urednikom Adamom Michnikom. Michnik, rojen leta 1946, že vse življenje kritizira vladajoče. Kot študenta so ga izključili z univerze in leta 1968 obsodili na tri leta zapora, ker je organiziral razprave s kritičnimi intelektualci. Od leta 1980 je podpiral prvi neodvisni sindikat v Vzhodni Evropi, Solidarnost. Po razglasitvi izrednega stanja so ga vnovič zaprli. Leta 1986 je sodeloval pri pogajanjih za miren sestop komunistov z oblasti. Pred prvimi na pol svobodnimi volitvami junija 1989 so mu zaupali nalogo, da začne izdajati necenzuriran volilni bilten, Gazeto Wyborczo. Izvoljen je bil za poslanca, na naslednjih parlamentarnih volitvah 1991 pa ni več kandidiral in se je povsem posvetil uredniškemu in novinarskemu delu. Več

  • Borut Mekina

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Tudi mladi Madžari hvaležni SDS

    Kaj je Pomursko madžarsko mladinsko društvo? Telefonska številka, navedena pri registraciji društva, ne deluje. Elektronska pošta se vrača, spletne strani društvo nima. Predsednik Teodor Varga se na sporočilo, poslano na drug elektronski naslov, ki so ga posredovali iz Zavoda za kulturo madžarske skupnosti, ni odzval. Kako pomembno je to društvo in predvsem, koliko članov ima, kakšni so njegovi načrti za prihodnost in kakšne projekte je izpeljalo doslej, tako nismo mogli izvedeti. Več

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  Za naročnike

    »Odprla so se mi vsa vrata, za katera sem si to želel«

    Ko je sedel za klavir in po uvodnem orkestralnem delu zaigral prvih nekaj taktov Chopinovega Koncerta v F-molu, smo vsi, ki smo pred nekaj tedni prek spleta spremljali njegov nastop v finalu Chopinovega tekmovanja v Varšavi (blagor tistim, ki so bili dejansko v dvorani!), obnemeli. Mladi pianist Aleksander Gadžijev (1994) igra s tolikšno senzibilnostjo in občutkom, da ni čudno, da mu je to nazadnje prineslo drugo mesto na tem tekmovanju. Na ugledno prireditev na Poljskem, ki poteka vsakih pet let in ima skoraj stoletno tradicijo, se vsakič prijavi približno 500 mladih pianistov z vsega sveta. Gadžijev je prvi slovenski pianist, ki se mu je uspelo prebiti v finale in na prve tri stopničke tekmovanja, s katerimi si najboljši zagotovijo vstopnico na največje koncertne odre na svetu. Prislužil si je tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sonate. Letos je sicer že zmagal na prav tako pomembnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju in se počasi prebija med najbolj iskane mlade pianiste na svetu. Gadžijev, po rodu iz Gorice, mesta na slovensko-italijanski meji, izhaja iz glasbene družine: starši – mama Ingrid Silič je slovenskih, oče Sijavuš Gadžijev pa azerbajdžanskih korenin – so izvrstni pianisti in klavirski pedagogi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Svet  Za naročnike

    Predsednikovi možgani

    Kdo je 22. novembra 1963 v Dallasu ustrelil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja? Uradna verzija pravi, da ga je ustrelil Lee Harvey Oswald, »osamljeni« strelec, ki je bil potem umorjen v živo, v neposrednem prenosu, teorija zarote pa pravi, da je bil Kennedy žrtev zarote, pri kateri so poleg Oswalda – ali brez njega (odvisno od tega, koga vprašate) – sodelovali elementi globoke države (FBI, CIA, Pentagon ipd.), pa tudi kubanski priseljenci, mafija in kar jih je še. To je osnovna teorija zarote. Več

  • Zala Kramperšek

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Družba  Za naročnike

    V naši deželi je lahko vsak strokovnjak

    Petindvajsetega novembra je španski spletni portal maldita.es objavil članek, v katerem je opisal domnevno zgodbo upokojene glavne medicinske sestre iz ljubljanskega kliničnega centra Zdenke Mrak. Posnetek, ki se je bliskovito razširil po spletu, naj bi razkril zarote, povezane s cepivi. Iz UKC so identiteto omenjene sestre zanikali in navedli, da gre za prevaro. Več

  • Izak Košir

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Družba

    Izginuli kip

    Pred nekaj dnevi so se Ljubljančani in Ljubljančanke spraševali, kam je izginil kip Ilegalca, simbol vseh ilegalcev v okupirani prestolnici med letoma 1941 in 1945. Spomenik kiparja Frančiška Smerduja je stal v nekdaj Leninovem (danes Argentinskem) parku vse od leta 1953. Zaradi brisanja zgodovinskega spomina oziroma partizanskih simbolov, ki so moteči za sedanjo oblast, so se nekateri zbali, da bo »umaknjen« tudi ta kip. Več

  • Črna odvisnost

    Regionalna cesta v kitajski Notranji Mongoliji blizu mesta Ordos. Po asfaltu se vrtinči premogov prah, kot bi bil suh, črn sneg. Prekriva veje klavrnih jelk, rastočih ob cesti. S črnim prahom so prekriti tudi tovornjaki, ki tod vozijo drug za drugim, na stotine jih je. Prevažajo tovor iz premogovniškega revirja, ki se začne že slabih pet minut vožnje od mestnih meja. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Hrvaška  Za naročnike

    Madina Husini

    Na fotografiji najbolj izstopajo njene za kostanj velike črne oči in iztegnjeni jezik, ki ga je, razposajeni otrok, pokazala snemalcu. Srčkan je ta obražček šestletne Madine Husini iz Afganistana, pred katero je še vse življenje. Tako bi bilo v kaki boljši državi od tiste, iz katere je morala z družino pobegniti, ker so talibi grozili očetu in ga napadli z nožem, sestro pa polili s kislino. Madina je bila šestletna deklica. Bila je. Toda ni je več. Če bi kdo posnel film o usodi deklice s kot kostanj velikimi očmi, bi občinstvo po vsej Evropi ihtelo v žalosti in preklinjalo krivičnost protibegunske politike, gotovo pa bi jokali tudi Hrvati. Toda v resničnem življenju ni ne krivca za grobo prekinjeno življenje male Madine, za večmesečno grdo ravnanje z njeno družino na Hrvaškem, za popolno razčlovečenost te države in njenih ustanov ne kesanja zaradi vsega tega. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Dva leva  Za naročnike

    Nazaj k Mariji Tereziji

    Zdi se, da je Sloveniji usojena razcepljenost med likoma matere Terezije in Marije Terezije. Patološko narcisoidni Pahor sporoča mestu in vasi, da se bo končno tudi on aktivno vključil v reševanje težav s pandemijo. Če je še do včeraj veljalo, da je zaradi samozazrtosti pripravljen kršiti zapovedane omejitve in ogrožati zdravje in življenje tudi najbolj ogroženih, denimo starostnikov v domovih, je sedaj aktiviral svoje potenciale. In to kako! Bebavo smejoč se pozira v telovadnici, obkrožen z mučilnimi in nategovalnimi napravami in orodji. Ni čisto jasno, koliko bo koristilo, a v dobri veri sporoča, da če že ne premore ravno modrosti, širi vsaj vedrino, dobro voljo in ljubezen. Pač kot nekakšna politična izpeljanka Matere Terezije. Na drugi strani pa je nedavno vnesena v politični žargon nova kategorija. Namreč lik Marije Terezije. Z njim je sicer označil poslanec Breznik šolsko ministrico Kustečevo. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kolumna  Za naročnike

    Sesuvanje javne TV

    Na nacionalki so se novinarji uprli spremembam, ki jih vsiljuje vodstvo ustanove. Namen generalnega direktorja Graha Whatmougha, političnega nastavljenca oblasti, je preprost: nacionalka ni dovolj naša, je motnja, zmanjšali ji bomo gledanost. Pritisk je brutalen, slabo zakrinkan in del Janševe širše strategije uničevanja in podrejanja vseh točk, ki tako ali drugače nadzorujejo oblast. Grahu Whatmoughu pri uničevanju nacionalke pomagajo notranji kolaboranti. Več

  • Stefan Kuzmany, Der Spiegel

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    Volje ne manjka

    Hoče. To je morda najlepše, kar je zdaj mogoče povedati o bodoči tribarvni nemški koaliciji. Zdi se, da res hoče voditi državo. Več