Grega Repovž

15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Uvodnik

Razkrito ozadje

Sumi, ki so se pri poznavalcih policijskega dela, še posebej pa načina delovanja slovenske policije, pojavili že med protesti pretekli teden, so se ta teden potrdili. Slovenske policije v torek, 5. oktobra 2021, na dan, ko je slednja z uporabo sile, solzivca, vodnega topa in gumijastih nabojev nasilno nastopila zoper slovenske prebivalce, niso operativno usmerjali policijske starešine in nadrejeni, ampak politiki, natančneje notranji minister Aleš Hojs ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše Žan Mahnič. Kot je uspelo po dolgotrajnem preverjanju izvedeti Mladininemu novinarju Petru Petrovčiču, je poveljevanje policiji na črni torek potekalo iz dveh operativnih štabov. Prvi je bil v operativno-komunikacijskem centru na Prešernovi ulici v Ljubljani. Teden dni prej imenovani direktor Policijske uprave Ljubljana Janez Rupnik se je odrekel vodenju operativnega štaba in za to nalogo pooblastil Dejana Čulka, vodjo sektorja uniformirane policije. Vendar pa sta Rupnik in generalni direktor policije Anton Olaj Čulku »stala za hrbtom« in dejansko izdajala ukaze, ki jih je Čulk zgolj ponavljal. Več

V čigavi službi

V Sloveniji se je pretekli teden zgodilo najbolj nasilno dejanje represivnih organov v 30-letni zgodovini države. Celo več: čeprav velja pretekli socialistični režim za represivnega, ne milica ne vojska zoper prebivalstvo Slovenije nista tako nasilno nastopili nikoli v vsem povojnem obdobju socialistične republike. Policija je 5. oktobra 2021 sredi prestolnice v množico, ki ji za to ni dala nobenega povoda, saj se nihče ni vedel nasilno, izstrelila preko 400 plinskih nabojev in plinskih bomb. Zoper mirne protestnike je uporabljala vodni top in vodi primešala solzivec. Brez predhodnega opozorila je z njim merila neposredno v ljudi, na ljudi so policisti streljali tudi z gumijastimi naboji. Vse to se je dogajalo, čeprav niso bili protestniki pred tem niti malo nasilni. Policija je tudi sama priznala, da razen neupoštevanja pozivov, naj se razidejo, protestniki niso storili nobenega nasilnega dejanja. Več

Odstopila urednica informativnega programa TV Slovenija

Odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Manica Janežič Ambrožič je z današnjim dnem odstopila s položaja. Za ta korak se je odločila, ker se ne strinja s spremembami programsko-produkcijskega načrta za informativni program TVS za prihodnje leto, so sporočili iz RTVS. Več

Tonin od Janše pričakuje opravičilo

Podpredsednik vlade in predsednik NSi Matej Tonin je danes tvit premierja Janeza Janše o evropskih poslancih označil za neprimernega in nepotrebnega. Od Janše pričakuje, da se bo prizadetim za svoje besede opravičil, je zapisal na Twitterju. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je pred tem opozoril, da določene izjave lahko škodijo ugledu Slovenije. Več

»Podražitve bodo najbolj prizadele gospodinjstva z nizkimi dohodki«

Igor Feketija, letnik 1978, je ekonomist. Poučuje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, na Katedri za ekonomijo. Je natančen analitik, ki pa se zaveda družbene in socialne vloge ekonomije. Ekonomijo živi tudi v praksi, saj je delavec in upravljavec v svojem podjetju v Celju. Igra klavir in košarko. Več

Kako je potekalo poveljevanje

V torek, 5. oktobra okoli pol štirih, so policisti na terenu v centru Ljubljane prejeli ukaz, da je treba uporabiti vsa prisilna sredstva, ki so na razpolago, in pridržati čim več ljudi. Šlo je za nedvoumen ukaz policiji, da sama napade v tistem trenutku povsem mirno množico. Več

Nezakonite aretacije?

Policija je, preden je na udeležence shoda proti pogoju PCT začela metati solzivec, aretirala vodjo protestov in predsednika politične stranke Resni.ca Zorana Stevanovića ter glasbenika Zlatana Čordića – Zlatka. Očitala jima je storitev kaznivega dejanja hujskanja k upiranju. Oba sta bila sicer kasneje izpuščena na prostost, a vprašanje tovrstnih aretacij ni nepomembno, saj preveč spominja na totalitarne oblasti, ki redno zapirajo vodje protioblastnih protestov. Več

SDS kuje zakon za čistko in (dokončen) prevzem policije

Parlamentarno pot nadaljuje predlog sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki ga je pripravila vlada. Predlog radikalno posega v določene ureditve, od katerih pa koalicija na čelu s stranko SDS kljub številnim ostrim nasprotovanjem in svarilom – tudi o neustavnosti – ne odstopa. Matični odbor za notranje zadeve, ki mu predseduje Branko Grims (SDS), je prejšnji teden v drugem branju tako ohranil vse ključne predlagane »rešitve«. Več

Grožnje novinarki

V sredo, 6. oktobra, je bil 279. dan, odkar vlada ni plačala pogodbenih obveznosti STA. Taisti dan je na Brdu pri Kranju potekal drugi dan zasedanja voditeljev članic EU in vrh EU-Zahodni Balkan. Vrh je vodil predsednik evropskega sveta Charles Michel, ki je skupaj s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU. Bil je skoraj popoln dan, ki ga je nekoliko motil zelo močan dež. A nato se je zgodila skupna novinarska konferenca predsednika vlade Janeza Janše, Ursule von der Leyen in Charlesa Michela, kjer je prišlo do prepira »na odprtem odru« med Janšo in von der Leynovo – vse to zaradi vprašanja, za katero je Janša verjetno upal, da ne bo zastavljeno. Več

Še en protiustaven ukrep za varovanje zdravja

Vrhovno sodišče je odločilo, da za izrekanje glob zaradi nenošenja zaščitnih mask ni pravne podlage, in v konkretnem primeru ustavilo postopek. S tem je smiselno potrdilo pol leta staro podobno odločitev višjega sodišča v Kopru. Njegova odločitev prav tako pritrjuje opozorilom pravne stroke na čelu z ustavnim pravnikom dr. Andražem Terškom, ki o pravni nevzdržnosti vladnih odlokov govori že vsaj poldrugo leto in je glede tega vprašanja na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti. Več

Nihče, niti vladar ni nad zakonom

Predstavljajte si, da se prijavite na razpis za službo v nekem srednje velikem slovenskem mestu, denimo na delovno mesto v kulturni ustanovi. Opravite razgovore, priložite vso dokumentacijo, napišete vizijo razvoja, po dolgem izbirnem postopku pa vas obvestijo, da ste sprejeti. Čaka vas nova služba, nova stopnica v karieri. Stvari pa se zapletejo. Od nekod se pojavi župan, ki nima nikakršne vloge pri izbirnem postopku, na koncu bi se moral z izbiro le seznaniti, a vas ne mara. Tako ostanete brez službe, v občinskem glasilu pa se iznenada pojavi nov razpis za isto delovno mesto. A ker stvari v tej državi delujejo po nekih pravnih pravilih, vsaj tako mislite, se zaradi županove samovolje zatečete na sodišče, ki vam pritrdi. Župan bi se moral seznaniti z izvorno izbiro, ne pa da je stekel nov razpisni postopek. In kaj potem stori ta samovoljni lokalni oblastnik? Na odločitev sodišča se požvižga in reče, da je pač ne more izvršiti. Oprostite, a žal ne gre, zunaj je nov razpis, morda pa bo še eden, tako pač je. Več

Afera Kurz: Kar počne Janša nekaznovano, v Avstriji preganjajo

Vse se je zgodilo s svetlobno hitrostjo, vsaj po slovenskih merilih. Prejšnji teden, ko je bil avstrijski kancler Sebastijan Kurz v gosteh pri Janezu Janši na Brdu pri Kranju, na vrhu EU-Zahodni Balkan, je avstrijsko specializirano tožilstvo opravilo hišne preiskave v njegovem uradu, na sedežu njegove ljudske stranke (ÖVP) in na finančnem ministrstvu. Nekaj dni za tem je Kurz, proti kateremu bo očitno vložena obtožnica zaradi korupcije, odstopil. Kaj mu očitajo in kako so mu kriminalisti prišli na sled? Več

Čas je, da pojemo bogate

Jakobinska diktatura velja za najnasilnejše obdobje francoske revolucije. Po propadu monarhije se je Francija spopadala s številnimi težavami, kot sta vojna in suša, posledično pa tudi s slabimi letinami. Oblast, ta čas v rokah odbora za občo blaginjo, ki ga je vodil Maximilien Robespierre, se je po eni strani trudila na vsak način ohranjati izročilo revolucije – tudi s pomočjo obglavljanj z giljotino –, na drugi pa zaupanje dobesedno sestradanega ljudstva. Ko je to obdobje povzemal zgodovinar Adolphe Thiers, je za to uporabil besede, ki jih je pripisal filozofu Jean-Jacquesu Rousseauju: »Ko ljudje ne bodo imeli več kaj jesti, bodo pojedli bogate!« Več

Krik na pomoč

Po letu in pol pandemije koronavirusne bolezni se kaže hud davek, ki ga življenje v zaostrenih razmerah terja pri otrocih in mladostnikih. Negotovost glede prihodnosti, strah pred boleznijo, dolgotrajno zaprtje šol in posledično manj medosebnih stikov, zato pa toliko več preživetega časa pred zasloni pametnih telefonov in računalnikov na mlajših generacijah puščajo posledice. Duševne stiske in motnje so v porastu, najbolj so na udaru najstniki, vse več jih išče psihološko in tudi psihiatrično pomoč. Vse več jih v zaostrenih razmerah tudi obupuje nad življenjem in poskusi narediti samomor. Kot opozarjata strokovnjakinji, s katerima smo govorili, je pandemija covid-19 dokončno razgalila vse razsežnosti epidemije duševnih težav slovenskih mladostnikov, ki traja že leta – in jo še silovito pospešila. Več

Škofa Štumpfa motijo angažirani mladi

Murskosoboškemu škofu Petru Štumpfu strah pred zlimi duhovi ni tuj – videl jih je že, ko je strašil z islamizacijo Evrope, domnevno agendo skupnosti LGBTIQ+ in radikalnimi feministkami. Zato ni prav nič nenavadnega, če se mu zdaj prikazujejo v novi pojavni obliki: v obliki angažiranih mladih. Te je v pridigi, posvečeni lani preminulemu škofu Jožefu Smeju, označil za izgubljene begavčke. Več

Zaposleni na Institutu Jožef Stefan nad informacijsko pooblaščenko 

Urad informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, je v času vlade Janeza Janše ostal do nje kritičen in neodvisen organ, zaradi česar si je prislužil zvrhano mero oblastniških klofut. Nazadnje je na začetku tega meseca parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki ga vodi Branko Grims (SDS), celo zavrnil njegovo letno poročilo, česar ne bi smel, poleg tega je državni svet pred tem poročilo pohvalil. A Grims je brez posebne utemeljitve razsodil, da je poročilo pomanjkljivo. Zaradi te poteze, ki jo v uradu informacijske pooblaščenke razumejo kot »del političnega obračunavanja«, Mojca Prelesnik zdaj razmišlja, da bi o vsem skupaj obvestila pristojne mednarodne organe v Svetu Evrope in EU. Več

Maščevanje zaradi neuklonljivosti

Doktorica zgodovine Kaja Širok je bila zadnje desetletje direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bila je ena najbolj zagnanih direktoric slovenskih kulturnih institucij, saj se je muzej pod njenim vodstvom v kratkem času izrazito vpel v mednarodne projekte in postal obiskana destinacija. A po dveh mandatih se je od položaja morala posloviti. Simonitijeva politična čistka je ni zaobšla, namesto nje je bil imenovan zgodovinar in doktor teologije Jože Dežman, čigar mandat se vedno ujame z vladavino SDS. Ministru pa ni bilo dovolj, da je Kajo Širok »le« zrušil s položaja. Kot kaže, jo ruši, kjer jo le lahko. Več

Minister Vrtovec nad tožbo s populizmom, ne z argumenti

»Električna energija pa ne zraste na drevesu,« je eden bolj vsebinskih komentarjev, s katerimi se je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi) pred dnevi odzval na tožbo, s katero tri okoljevarstvene organizacije spodbijajo energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško. Dovoljenje je Vrtovčevo ministrstvo izdalo investitorju, državni energetski družbi GEN Energija, sredi julija letos, minister Vrtovec pa ves čas zatrjuje, da to ne prejudicira ničesar. Kljub temu drugi člen dovoljenja za JEK 2 navaja, da se »bo nahajal v občini Krško«, in našteva številke konkretnih parcel in podrobne tehnične podrobnosti. Več

Dobro je imeti prave prijatelje

Vlada je prejšnji teden podala soglasje k imenovanju Metoda Kurenta za direktorja Splošne bolnišnice Trbovlje za štiriletni mandat. Minister za zdravje Janez Poklukar je vladi predlagal soglasje k imenovanju kljub nasprotovanju predstavnikov zaposlenih v bolnišnici. Ti menijo, da nekdanji podžupan Trbovelj, ki se danes ukvarja predvsem z energetskim svetovanjem, inštrukcijami varne vožnje in vzdrževanjem športnih vozil, ni primeren kandidat za vodenje bolnišnice. Več

Novo povečanje izdatkov za vojsko in nova referendumska pobuda

Kje so časi, ko je stranka Levica ob napovedi vlade protestirala zaradi načrtovanih dodatnih 30 milijonov evrov za nakup orožja in opreme (septembra 2019)! Pod vlado Janeza Janše ti izdatki in načrti za prihodnja leta letijo v nebo; skorajda ni več niti dovolj časa za vsakokratne izraze ogorčenja. Več

Politični obrat na vzhodu?

Na prvi pogled se zdi, da mednarodnemu zavezništvu tako imenovanih iliberalnih sil na vzhodu Evrope, na čelu z Viktorjem Orbánom, ne kaže najbolje. Njegov zaveznik Sebastijan Kurz, avstrijski kancler, s katerim je šel slovenski premier Janez Janša nedavno na Triglav, je bil zaradi korupcijskega škandala ta vikend prisiljen odstopiti. Češki premier Andrej Babiš je pretekli vikend izgubil na parlamentarnih volitvah. Poljski vladajoči ultrakonservativni populisti pa so zaradi vse bolj radikalnih potez pod vse večjim mednarodnim in domačim pritiskom: po kontroverzni sodbi njihovega ustavnega sodišča glede statusa prava EU se je po poljskih mestih pretekli teden zbralo največje število protestnikov doslej. Več

Uroš Slak nikoli ni bil v gorah

Uroš Slak je v prvi oddaji Ena na ena kar malce presenetil, pokazal je, da je Aleš Hojs en trol in grobjan, neprijetna in skrajna oseba. In vendar nismo bili navdušeni – ker mu je kljub temu že s tem, da ga je izbral za svojega prvega gosta, dal veljavo. To je stara metoda Uroša Slaka: češ, seveda sem tudi njega povabil, a sem mu postavil tudi vsa vprašanja. In ko bo prišel njegov nasprotnik, mu bom tudi postavil vsa vprašanja – to je moja profesionalnost. A to seveda ni res. Slak je eden spretnejših voditeljev, ki pa ves čas promovira neoliberalni kapitalizem. Več

Vlado Miheljak

15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Dva leva  Za naročnike

Kačje jajce

Umrl je pravnik, profesor, antifašist, pretanjeni borec za človekove in državljanske pravice in svoboščine Ljubo Bavcon. Predvsem je umrl velik gospod. Srečeval sem ga razmeroma pogosto ob sobotah tam nekje v centru okrog Maximarketa, ko je šel najprej po nujnih nakupih in potem v svojo sobotno družbo. V bežnih pogovorih so iz njega vele galantnost, lucidnost, dobročudnost. Vsaj toliko kot na drugi strani iz tistih, ki ga ob smrti razglašajo za zločinca, veje ne le nepietetnost, ampak primitivnost, lažnivost, pritlehnost, sprevrženost. Na hude obtožbe, ki se niti terminsko niso mogle iziti, ker se je v času, za katerega ga pavšalno in zlonamerno bremenijo, šele vračal iz internacije, ni bil imun. Prizadele so ga. Ni razumel, da lahko kdo laž tako surovo instrumentalizira, zgolj zato, ker računa, da mu bo prinesla korist. Še manj je razumel, da evidentno zanikano domnevno dejstvo še vedno ponavljajo. Abusus non est usus, sed corruptela, bi rekli pravniki stare šole. Pač, zloraba ni uporaba, ampak pokvarjenost. A komu mar. Že Hitler je verjetno edinemu Slovencu, ki je z njim v živo spregovoril, povedal, da politike in politikov ne zavezuje nobena etična, nobena profesionalna in nobena občečloveška norma. Namreč, ko se je Branimir Kozinc, funkcionar Narodno socialistične stranke (NSS), leta 1921 mudil v Münchnu, je na nekem zborovanju naletel na Hitlerja, se z njim rokoval in izmenjal nekaj besed. Med drugim mu je očital, da NSDP ni načelna, da ni prava nacionalna socialistična stranka, saj sprejema med drugim denar od judovskih kapitalistov, pa ga je Hitler cinično podučil, da je to sicer res, a da v politiki ni morale. Da zgolj interes definira polje morale, načelnosti in doslednosti. Več

Kdaj bomo dobili tableto proti koronavirusu

Mark Denison, predavatelj s področja pediatrije in infekcijskih bolezni na medicinskem centru pri univerzi Vanderbilt v Nashvillu v zvezni državi Tennessee, je eden pionirskih raziskovalcev koronavirusa. Preučevanje načina delovanja teh virusov je težaško delo, ki mu dolgo časa ni prineslo slave. Nekoč se je zato že skoraj odločil, da bo obupal. »Imel sem dopust in z ženo sedel na floridski plaži,« je povedal. »In rekel sem ji: Ne vem, koliko časa bom še zdržal. Tako težko najdem finančno podporo za svoje delo.« Tema je takrat veljala za obrobno in skoraj nihče ni vedel, čemu naj bi sploh služile Denisonove raziskave. Več

Druga kitajska kontrarevolucija

Moža, ki je na Kitajskem poskrbel za razpravo leta, še pred nekaj tedni ni poznal tako rekoč nihče. Li Guangman, rojen 1959, je delal kot urednik nepomembnega gospodarskega časnika, po upokojitvi pa se je posvetil pisanju bloga. Njegovi starejši prispevki niso zbudili omembe vredne pozornosti, dokler mu ni konec avgusta uspel veliki met. »Vsi lahko čutimo, da se začenja temeljita preobrazba,« se je glasil naslov objave. Več

Janko Lorenci

15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kolumna  Za naročnike

Orodje

Pred slabim letom, v četrtek, 5. novembra, so bili v Ljubljani protesti, ki jih je spremljalo nasilje. Takrat smo našteli tri razloge, zakaj je izgrede, če ne naročil, pa vsaj izrabil Janša. Prvič, to je bil poskus, da bi vse, tudi mirne petkove proteste, izenačili in diskreditirali. Drugič, Janša naj bi se pokazal kot obramba pred nasiljem, se pravi kot varuh zakonitosti in varnosti. Tretjič, tako je demonstriral svojo moč. Več

»Ne bežite pred strahovi«

»Strah in pogum« je bilo vodilo letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica. In kot je v utemeljitvi istoimenske nagrade zapisala prevajalka Amalija Maček, je to tudi življenjsko vodilo letošnjega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja (1953). Več

Življenje na zahtevo

Zjutraj se na običajnem mestu zberejo kitajski fantje in dekleta, prekarci, ki s kolesi raznašajo hrano. Stojijo mirno, njihov menedžer pa ima običajni motivacijski govor. »Kaj storite, preden zapustite naročnika?« Prekarci, motorji sodobne ekonomije na zahtevo, v en glas odvrnejo: »Želim vam srečno življenje. In napišite dobro oceno!« Potem se entuziastično razkropijo. Tako se začne kanadski doku Delo na zahtevo (The Gig Is Up), ki lepo pokaže, da je ekonomija na zahtevo – od raznašalcev hrane do šoferjev – zelo prikladna, zelo pripravna in zelo udobna, toda le za kliente, naročnike teh storitev, medtem ko je za tiste, ki v njej delajo, pravi pekel. Več

Tik tak, tik tak

Makovo polje. Rdeči cvetovi se spokojno nastavljajo soncu. Potem pa naenkrat ... vse preplavi dim, smog. Namesto idiličnega prizora iz narave opazujemo brutalno distopijo. Sredi travnika mrtev moški. Brenčanje žuželk postopoma utihne. V vodah umirajo ribe. Bo to naša prihodnost? Zelo verjetno. Samo nekaj dejstev: med letoma 1990 in 2016 smo izgubili 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozda – to je območje, večje od Južne Afrike. Poletje 2020 je bilo najbolj vroče poletje na severni polobli, tega leta pa je bila izmerjena tudi najvišja znana temperatura na Antarktiki. Če ne bomo prenehali z industrijskim ribolovom, do leta 2048 v morju ne bo več rib. Zemlja je sposobna le še šestdeset let žetve. Če se povprečna svetovna temperatura poviša za dve stopinji namesto za 1,5, kar je trenutno nedosegljiv cilj, za katerega bi morali radikalno spremeniti družbeni sistem, bo od onesnaženega zraka umrlo 150 milijonov ljudi več. Ubili jih bodo vročinski valovi in pomanjkanje vode, ki bo prizadelo kar 400 milijonov ljudi. Več