• Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Razkrito ozadje

    Sumi, ki so se pri poznavalcih policijskega dela, še posebej pa načina delovanja slovenske policije, pojavili že med protesti pretekli teden, so se ta teden potrdili. Slovenske policije v torek, 5. oktobra 2021, na dan, ko je slednja z uporabo sile, solzivca, vodnega topa in gumijastih nabojev nasilno nastopila zoper slovenske prebivalce, niso operativno usmerjali policijske starešine in nadrejeni, ampak politiki, natančneje notranji minister Aleš Hojs ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše Žan Mahnič. Kot je uspelo po dolgotrajnem preverjanju izvedeti Mladininemu novinarju Petru Petrovčiču, je poveljevanje policiji na črni torek potekalo iz dveh operativnih štabov. Prvi je bil v operativno-komunikacijskem centru na Prešernovi ulici v Ljubljani. Teden dni prej imenovani direktor Policijske uprave Ljubljana Janez Rupnik se je odrekel vodenju operativnega štaba in za to nalogo pooblastil Dejana Čulka, vodjo sektorja uniformirane policije. Vendar pa sta Rupnik in generalni direktor policije Anton Olaj Čulku »stala za hrbtom« in dejansko izdajala ukaze, ki jih je Čulk zgolj ponavljal. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    V čigavi službi

    V Sloveniji se je pretekli teden zgodilo najbolj nasilno dejanje represivnih organov v 30-letni zgodovini države. Celo več: čeprav velja pretekli socialistični režim za represivnega, ne milica ne vojska zoper prebivalstvo Slovenije nista tako nasilno nastopili nikoli v vsem povojnem obdobju socialistične republike. Policija je 5. oktobra 2021 sredi prestolnice v množico, ki ji za to ni dala nobenega povoda, saj se nihče ni vedel nasilno, izstrelila preko 400 plinskih nabojev in plinskih bomb. Zoper mirne protestnike je uporabljala vodni top in vodi primešala solzivec. Brez predhodnega opozorila je z njim merila neposredno v ljudi, na ljudi so policisti streljali tudi z gumijastimi naboji. Vse to se je dogajalo, čeprav niso bili protestniki pred tem niti malo nasilni. Policija je tudi sama priznala, da razen neupoštevanja pozivov, naj se razidejo, protestniki niso storili nobenega nasilnega dejanja. Več

  • Janez Janša je skregan s celim svetom

    Slovenski premier je 14. oktobra 2021 in že kakšen dan prej svetovni javnosti znova sporočil, da je z njim nekaj strašno narobe. Ni bilo prvič, toda sramota slovenske države bi po stari navadi ostala le v familiji in lokalno zapažena, če se Janez Janša ne bi odločil znova skregati s celim svetom. Ker je predsedujoči Svetu EU in ker so njegove tarče bile mednarodne, je postalo zelo hitro očitno, da škandaloznega obnašanja pred tujim občinstvom, če ga že uspešno trpimo in po malem tudi skrivamo v domači hiši, ne bo mogoče prikriti. Houston, we have a problem: zelo velik del Slovenije že dolgo ve, da ga ima, toda ne zna ga rešiti. Ob vsem samopomilovanju se zdaj tolažimo, da zdaj ve zanj cela vas. Kaj vas, cel svet! Več

  • STA

    15. 10. 2021  |  Politika

    Odstopila urednica informativnega programa TV Slovenija

    Odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Manica Janežič Ambrožič je z današnjim dnem odstopila s položaja. Za ta korak se je odločila, ker se ne strinja s spremembami programsko-produkcijskega načrta za informativni program TVS za prihodnje leto, so sporočili iz RTVS. Več

  • Danes je nov dan

    16. 10. 2021  |  Družba

    Pravica protestirati

    Po poročanju medijev je policija z razlago, da gre za neorganiziran shod, udeležence včerajšnjega protesta večkrat pozvala, naj se razidejo. Take izjave uradnega organa posegajo v ustavno pravico do mirnega zbiranja in neposredno nasprotujejo odločitvi ustavnega sodišča, ki je julija zapisalo, da je prepoved neorganiziranih shodov v nasprotju z ustavo.  Več

  • IK, STA

    15. 10. 2021  |  Politika

    Tonin od Janše pričakuje opravičilo

    Podpredsednik vlade in predsednik NSi Matej Tonin je danes tvit premierja Janeza Janše o evropskih poslancih označil za neprimernega in nepotrebnega. Od Janše pričakuje, da se bo prizadetim za svoje besede opravičil, je zapisal na Twitterju. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je pred tem opozoril, da določene izjave lahko škodijo ugledu Slovenije. Več

  • DK, STA

    16. 10. 2021  |  Politika

    Bruselj Janši: »V EU ni prostora za antisemitizem«

    V EU ni prostora za antisemitizem, družbena omrežja niso prostor za osebne napade na posameznike, so poudarili v Evropski komisiji v odzivu na tvit slovenskega premierja Janeza Janše o Sorosevih lutkah v Evropskem parlamentu, ki je v četrtek sprožil plaz kritik vodilnih predstavnikov članic in institucij EU. Več

  • Uredništvo

    16. 10. 2021  |  Politika

    »Bruselj je za Janšo postal glavni grešni kozel za vse težave in zgrešene politike njegove vlade«

    "Predsedovanje in (predčasne) volitve so za Janšo dva vsebinsko tesno povezana procesa. S predsedovanjem Janša utrjuje svojo podobo populističnega in do Bruslja suverenega politika, hkrati pa na odmevnem začasnem položaju utrjuje partikularne politične interese vlad v Budimpešti in Varšavi." Več

  • Uredništvo

    16. 10. 2021  |  Politika

    »Kdor je na napačni strani razuma, je tudi na napačni strani zgodovine«

    "Zdrava oziroma razumna fiskalna politika je takšna, ki je proticiklična. V času recesije ali nizke rasti je ekspanzivna, da spodbuja rast, v času visoke rasti pa restriktivna, da ne spodbuja pregrevanja in da ustvarja fiskalne presežke za slabe čase. Na žalost izkušnje kažejo na pravilo, da so Janševe vlade vedno na napačni strani zdrave fiskalne politike." Več

  • DK, STA

    16. 10. 2021  |  Družba

    Slabšanje duševnega zdravja otrok

    Unicef je v poročilu o položaju otrok v svetu opozoril na razširjene in poglobljene težave na področju duševnega zdravja otrok in mladih. Poudarili so, da so podatki o stresu, ki ga doživljata ti skupini prebivalstva, zelo zaskrbljujoči. Ob tem so pozvali k normalizaciji pogovora o duševnem zdravju. Več

  • DK, STA

    16. 10. 2021  |  Kultura

    Prasica, slabšalni izraz za žensko

    Na filmskem festivalu v Valencii, ki poteka do 24. oktobra, bo mednarodno premiero dočakal celovečerni režijski prvenec Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko. Gre za alter komedijo v jeziku z ulice o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej. Scenarij za film je napisala Iza Strehar. Več

  • Damjana Kolar

    16. 10. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Delo na zahtevo

    V Kinodvoru Ljubljana bo 18. oktobra ob 20.30 premiera dokumentarca Delo na zahtevo v režiji Shannon Walsh. Film razkriva človeški davek, ki ga terja uporabniku tako zelo udobna, trilijone dolarjev vredna ekonomija na zahtevo. Po projekciji bo sledil pogovor Lenarta Kučića z Dejanom Jefimom iz Sindikata taksistov, Teo Jarc, predsednico Sindikata Mladi plus, in Majo Breznik, raziskovalko na Mirovnem inštitutu.  Več

  • Monika Weiss  |  foto: Uroš Abram

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Ekonomija  Za naročnike

    »Podražitve bodo najbolj prizadele gospodinjstva z nizkimi dohodki«

    Igor Feketija, letnik 1978, je ekonomist. Poučuje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, na Katedri za ekonomijo. Je natančen analitik, ki pa se zaveda družbene in socialne vloge ekonomije. Ekonomijo živi tudi v praksi, saj je delavec in upravljavec v svojem podjetju v Celju. Igra klavir in košarko. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Kako je potekalo poveljevanje

    V torek, 5. oktobra okoli pol štirih, so policisti na terenu v centru Ljubljane prejeli ukaz, da je treba uporabiti vsa prisilna sredstva, ki so na razpolago, in pridržati čim več ljudi. Šlo je za nedvoumen ukaz policiji, da sama napade v tistem trenutku povsem mirno množico. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Nezakonite aretacije?

    Policija je, preden je na udeležence shoda proti pogoju PCT začela metati solzivec, aretirala vodjo protestov in predsednika politične stranke Resni.ca Zorana Stevanovića ter glasbenika Zlatana Čordića – Zlatka. Očitala jima je storitev kaznivega dejanja hujskanja k upiranju. Oba sta bila sicer kasneje izpuščena na prostost, a vprašanje tovrstnih aretacij ni nepomembno, saj preveč spominja na totalitarne oblasti, ki redno zapirajo vodje protioblastnih protestov. Več

  • Monika Weiss

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    SDS kuje zakon za čistko in (dokončen) prevzem policije

    Parlamentarno pot nadaljuje predlog sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki ga je pripravila vlada. Predlog radikalno posega v določene ureditve, od katerih pa koalicija na čelu s stranko SDS kljub številnim ostrim nasprotovanjem in svarilom – tudi o neustavnosti – ne odstopa. Matični odbor za notranje zadeve, ki mu predseduje Branko Grims (SDS), je prejšnji teden v drugem branju tako ohranil vse ključne predlagane »rešitve«. Več

  • Luka Volk

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba  Za naročnike

    Grožnje novinarki

    V sredo, 6. oktobra, je bil 279. dan, odkar vlada ni plačala pogodbenih obveznosti STA. Taisti dan je na Brdu pri Kranju potekal drugi dan zasedanja voditeljev članic EU in vrh EU-Zahodni Balkan. Vrh je vodil predsednik evropskega sveta Charles Michel, ki je skupaj s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU. Bil je skoraj popoln dan, ki ga je nekoliko motil zelo močan dež. A nato se je zgodila skupna novinarska konferenca predsednika vlade Janeza Janše, Ursule von der Leyen in Charlesa Michela, kjer je prišlo do prepira »na odprtem odru« med Janšo in von der Leynovo – vse to zaradi vprašanja, za katero je Janša verjetno upal, da ne bo zastavljeno. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Še en protiustaven ukrep za varovanje zdravja

    Vrhovno sodišče je odločilo, da za izrekanje glob zaradi nenošenja zaščitnih mask ni pravne podlage, in v konkretnem primeru ustavilo postopek. S tem je smiselno potrdilo pol leta staro podobno odločitev višjega sodišča v Kopru. Njegova odločitev prav tako pritrjuje opozorilom pravne stroke na čelu z ustavnim pravnikom dr. Andražem Terškom, ki o pravni nevzdržnosti vladnih odlokov govori že vsaj poldrugo leto in je glede tega vprašanja na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti. Več

  • Jure Trampuš

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Nihče, niti vladar ni nad zakonom

    Predstavljajte si, da se prijavite na razpis za službo v nekem srednje velikem slovenskem mestu, denimo na delovno mesto v kulturni ustanovi. Opravite razgovore, priložite vso dokumentacijo, napišete vizijo razvoja, po dolgem izbirnem postopku pa vas obvestijo, da ste sprejeti. Čaka vas nova služba, nova stopnica v karieri. Stvari pa se zapletejo. Od nekod se pojavi župan, ki nima nikakršne vloge pri izbirnem postopku, na koncu bi se moral z izbiro le seznaniti, a vas ne mara. Tako ostanete brez službe, v občinskem glasilu pa se iznenada pojavi nov razpis za isto delovno mesto. A ker stvari v tej državi delujejo po nekih pravnih pravilih, vsaj tako mislite, se zaradi županove samovolje zatečete na sodišče, ki vam pritrdi. Župan bi se moral seznaniti z izvorno izbiro, ne pa da je stekel nov razpisni postopek. In kaj potem stori ta samovoljni lokalni oblastnik? Na odločitev sodišča se požvižga in reče, da je pač ne more izvršiti. Oprostite, a žal ne gre, zunaj je nov razpis, morda pa bo še eden, tako pač je. Več

  • Borut Mekina

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Afera Kurz: Kar počne Janša nekaznovano, v Avstriji preganjajo

    Vse se je zgodilo s svetlobno hitrostjo, vsaj po slovenskih merilih. Prejšnji teden, ko je bil avstrijski kancler Sebastijan Kurz v gosteh pri Janezu Janši na Brdu pri Kranju, na vrhu EU-Zahodni Balkan, je avstrijsko specializirano tožilstvo opravilo hišne preiskave v njegovem uradu, na sedežu njegove ljudske stranke (ÖVP) in na finančnem ministrstvu. Nekaj dni za tem je Kurz, proti kateremu bo očitno vložena obtožnica zaradi korupcije, odstopil. Kaj mu očitajo in kako so mu kriminalisti prišli na sled? Več

  • Luka Volk

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba  Za naročnike

    Čas je, da pojemo bogate

    Jakobinska diktatura velja za najnasilnejše obdobje francoske revolucije. Po propadu monarhije se je Francija spopadala s številnimi težavami, kot sta vojna in suša, posledično pa tudi s slabimi letinami. Oblast, ta čas v rokah odbora za občo blaginjo, ki ga je vodil Maximilien Robespierre, se je po eni strani trudila na vsak način ohranjati izročilo revolucije – tudi s pomočjo obglavljanj z giljotino –, na drugi pa zaupanje dobesedno sestradanega ljudstva. Ko je to obdobje povzemal zgodovinar Adolphe Thiers, je za to uporabil besede, ki jih je pripisal filozofu Jean-Jacquesu Rousseauju: »Ko ljudje ne bodo imeli več kaj jesti, bodo pojedli bogate!« Več

  • Vasja Jager  |  Ilustracija: Jernej Žumer

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba  Za naročnike

    Krik na pomoč

    Po letu in pol pandemije koronavirusne bolezni se kaže hud davek, ki ga življenje v zaostrenih razmerah terja pri otrocih in mladostnikih. Negotovost glede prihodnosti, strah pred boleznijo, dolgotrajno zaprtje šol in posledično manj medosebnih stikov, zato pa toliko več preživetega časa pred zasloni pametnih telefonov in računalnikov na mlajših generacijah puščajo posledice. Duševne stiske in motnje so v porastu, najbolj so na udaru najstniki, vse več jih išče psihološko in tudi psihiatrično pomoč. Vse več jih v zaostrenih razmerah tudi obupuje nad življenjem in poskusi narediti samomor. Kot opozarjata strokovnjakinji, s katerima smo govorili, je pandemija covid-19 dokončno razgalila vse razsežnosti epidemije duševnih težav slovenskih mladostnikov, ki traja že leta – in jo še silovito pospešila. Več

  • Luka Volk

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba

    Škofa Štumpfa motijo angažirani mladi

    Murskosoboškemu škofu Petru Štumpfu strah pred zlimi duhovi ni tuj – videl jih je že, ko je strašil z islamizacijo Evrope, domnevno agendo skupnosti LGBTIQ+ in radikalnimi feministkami. Zato ni prav nič nenavadnega, če se mu zdaj prikazujejo v novi pojavni obliki: v obliki angažiranih mladih. Te je v pridigi, posvečeni lani preminulemu škofu Jožefu Smeju, označil za izgubljene begavčke. Več

  • Borut Mekina

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Družba

    Zaposleni na Institutu Jožef Stefan nad informacijsko pooblaščenko 

    Urad informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, je v času vlade Janeza Janše ostal do nje kritičen in neodvisen organ, zaradi česar si je prislužil zvrhano mero oblastniških klofut. Nazadnje je na začetku tega meseca parlamentarni odbor za notranjo politiko, ki ga vodi Branko Grims (SDS), celo zavrnil njegovo letno poročilo, česar ne bi smel, poleg tega je državni svet pred tem poročilo pohvalil. A Grims je brez posebne utemeljitve razsodil, da je poročilo pomanjkljivo. Zaradi te poteze, ki jo v uradu informacijske pooblaščenke razumejo kot »del političnega obračunavanja«, Mojca Prelesnik zdaj razmišlja, da bi o vsem skupaj obvestila pristojne mednarodne organe v Svetu Evrope in EU. Več

  • Vanja Pirc

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Maščevanje zaradi neuklonljivosti

    Doktorica zgodovine Kaja Širok je bila zadnje desetletje direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bila je ena najbolj zagnanih direktoric slovenskih kulturnih institucij, saj se je muzej pod njenim vodstvom v kratkem času izrazito vpel v mednarodne projekte in postal obiskana destinacija. A po dveh mandatih se je od položaja morala posloviti. Simonitijeva politična čistka je ni zaobšla, namesto nje je bil imenovan zgodovinar in doktor teologije Jože Dežman, čigar mandat se vedno ujame z vladavino SDS. Ministru pa ni bilo dovolj, da je Kajo Širok »le« zrušil s položaja. Kot kaže, jo ruši, kjer jo le lahko. Več

  • Monika Weiss

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Minister Vrtovec nad tožbo s populizmom, ne z argumenti

    »Električna energija pa ne zraste na drevesu,« je eden bolj vsebinskih komentarjev, s katerimi se je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi) pred dnevi odzval na tožbo, s katero tri okoljevarstvene organizacije spodbijajo energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško. Dovoljenje je Vrtovčevo ministrstvo izdalo investitorju, državni energetski družbi GEN Energija, sredi julija letos, minister Vrtovec pa ves čas zatrjuje, da to ne prejudicira ničesar. Kljub temu drugi člen dovoljenja za JEK 2 navaja, da se »bo nahajal v občini Krško«, in našteva številke konkretnih parcel in podrobne tehnične podrobnosti. Več

  • Luka Volk

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Dobro je imeti prave prijatelje

    Vlada je prejšnji teden podala soglasje k imenovanju Metoda Kurenta za direktorja Splošne bolnišnice Trbovlje za štiriletni mandat. Minister za zdravje Janez Poklukar je vladi predlagal soglasje k imenovanju kljub nasprotovanju predstavnikov zaposlenih v bolnišnici. Ti menijo, da nekdanji podžupan Trbovelj, ki se danes ukvarja predvsem z energetskim svetovanjem, inštrukcijami varne vožnje in vzdrževanjem športnih vozil, ni primeren kandidat za vodenje bolnišnice. Več

  • Borut Mekina

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika

    Novo povečanje izdatkov za vojsko in nova referendumska pobuda

    Kje so časi, ko je stranka Levica ob napovedi vlade protestirala zaradi načrtovanih dodatnih 30 milijonov evrov za nakup orožja in opreme (septembra 2019)! Pod vlado Janeza Janše ti izdatki in načrti za prihodnja leta letijo v nebo; skorajda ni več niti dovolj časa za vsakokratne izraze ogorčenja. Več

  • Borut Mekina

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Politični obrat na vzhodu?

    Na prvi pogled se zdi, da mednarodnemu zavezništvu tako imenovanih iliberalnih sil na vzhodu Evrope, na čelu z Viktorjem Orbánom, ne kaže najbolje. Njegov zaveznik Sebastijan Kurz, avstrijski kancler, s katerim je šel slovenski premier Janez Janša nedavno na Triglav, je bil zaradi korupcijskega škandala ta vikend prisiljen odstopiti. Češki premier Andrej Babiš je pretekli vikend izgubil na parlamentarnih volitvah. Poljski vladajoči ultrakonservativni populisti pa so zaradi vse bolj radikalnih potez pod vse večjim mednarodnim in domačim pritiskom: po kontroverzni sodbi njihovega ustavnega sodišča glede statusa prava EU se je po poljskih mestih pretekli teden zbralo največje število protestnikov doslej. Več