To je dobra novica

Število družinskih zdravnikov je zadnji dve desetletji v Sloveniji sicer naraščalo – leta 2005 smo jih imeli skupaj 774, konec lanskega leta pa že 1490 –, a vsakoletni prirast je bil kljub temu premajhen, da bi zadovoljil povpraševanje. Kriza zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov se je v vsem obsegu pokazala predvsem po letu 2019, ko je Fides dosegel, da lahko družinski zdravniki odklanjajo nove paciente zaradi preobremenjenosti ali kakovosti dela. Za povrhu se je tedaj zmanjšalo tudi zanimanje za študij družinske medicine.

Se bodo cene res znižale?

Korekcijo napovedujejo iz leta v leto, vendar je, žal, ne bo, in to iz več razlogov. Bila bi mogoča, če bi imeli veliko brezposelnih, a je ravno nasprotno, saj ni ljudi, da bi jih zaposlili, čeprav bi jih potrebovali. Obrestne mere za posojila bi za umiritev morale biti visoke, kot so že bile, vendar je tudi pri tem ravno nasprotno. Recimo zelena posojila (za energetske prenove, gradnjo nizkoenergijskih hiš in podobno, op. a.) imajo fiksno obrestno mero 2,4 odstotka. Tudi makroekonomski kazalci so primerjalno za Slovenijo še dobri. Če se bodo stabilizirale carine, ustavila vojna v Ukrajini, bo učinek zelo verjetno šel v isto smer kot po covidu.

Janko Lorenci

25. 4. 2025  |  Mladina 17  |  Kolumna  Za naročnike

Revolucionar / Janša napoveduje nov ustavni red 

Sodba v zadevi Trenta ne bo v ničemer omajala tradicionalnih Janševih volivcev, to je zvestoba do groba. Na srečo je število teh političnih vernikov omejeno.

Vse dovoljeno?

Nedaleč od Blejskega jezera podjetje družine najbogatejših Slovencev Sama in Ize Sie Login načrtuje gradnjo šestih vil, ki so jih zrisali v londonskem biroju. Gre za eno zadnjih velikih nepozidanih parcel tik ob Blejskem jezeru, o načrtovani gradnji pa sta Loginova – kot je razvidno iz medijskih objav – javnost obvestila sama. Iz javnih objav razberemo tole: družina Login je prek podjetja Lliebe Establishment s sedežem v Liechtensteinu lastnica Vile Epos na Bledu in večjega okoliškega zemljišča. »Podjetje družine najbogatejših Slovencev Sama in Ize Sie Login nedaleč od Blejskega jezera načrtuje gradnjo šestih vil, ki so jih zrisali v londonskem biroju. Na 22 tisoč kvadratnih metrih nad Mlinim – blizu pristanišča za pletne – je po prostorskem načrtu iz leta 2005 mogoča gradnja sedmih vil. Londonski studio Tim Fu naj bi pripravil arhitekturno zasnovo za šest vil na južni obali Blejskega jezera in obnovo Vile Epos, katere prizidek je zasnoval Jože Plečnik.«

To je Slovenija

Zagotovo ste že naleteli nanj – na posnetek malce starejše gospe, ki je sprva ponosno vihtela slovensko zastavo pred gasilskim domom v Jelšanah in vzklikala: »Ne damo Slovenije, banda! Prokleta banda, hudičeva banda! Jebem vam mater! Ne boste nas jebali! Mene že ne! Ne damo naše države!« Nato pa je, nekoliko v zanosu in tudi zato, da bi svojim besedam dodala nekaj teže, začela z zastavo na vso moč udrihati po tleh in nadaljevala: »Tukaj je naša zemlja! To je Slovenija! Moja država!«

Kriza na nebu / Ni treba veliko, da se življenje na Zemlji konča

Ni treba veliko, da se življenje na Zemlji konča, zadostuje, če neki parameter nepovratno dobi drugačen predznak. Potem je le še vprašanje časa, preden bi oceani zavreli. Bjorn Stevens, nemški raziskovalec z Inštituta Maxa Plancka za meteorologijo, je na tabli v svoji pisarni v Hamburgu z nekaj potezami s kredo skiciral, kako bi lahko potekal zaton našega sveta.

Grega Repovž

25. 4. 2025  |  Mladina 17  |  Uvodnik

Uvodnik / Predsednica

Kaj je ena največjih težav majhne države, kot je Slovenija? Da ima izjemno omejene vire in enako omejeno moč. A najšibkejše so majhne države na področju, ki je hkrati najpomembnejše: imajo zelo majhen kadrovski bazen. Na vsakem področju je le nekaj strokovnjakov.

Nedotakljivi / Zakaj politiki za očitne lumparije niso nikoli obsojeni?

Mar politike in druge ljudi, ki imajo moč, slovenska sodišča obravnavajo drugače od slehernikov? Zakaj so tako redko obsojeni, zakaj dokazi ravno zoper njih tako pogosto padejo? Prejšnji petek je bila na sodišču v Celju za ob dveh popoldne napovedana razglasitev sodbe v zadevi Trenta, v kateri je bil predsednik opozicijske SDS Janez Janša soobtožen zlorabe položaja v času, ko je prvič vodil vlado. Pred sodno stavbo se je zbralo nekaj sto njegovih podpornikov, vzklikali so različna do pravosodja sovražna gesla in skandirali obtoženčevo ime, tu in tam je vzklike preglasil pok.

Trojanski konj kapitalizma

Trojan (Mišel Matičević), berlinski tat s samurajskim moralnim kodeksom, ki smo ga videli že v Arslanovem trilerju V senci (2010), spominja na Alaina Delona v Melvillovem Bledoličnem ubijalcu ali, še bolj, na Roberta De Nira v Mannovi Vročini: živi asketsko in skulirano, sam in osamljen, odtujen in brezizrazen, malo govori, ne naveže se na nič, česar ne bi bil pripravljen zapustiti v tridesetih sekundah (če bi za vratom začutil vročino), pritiske graciozno prenaša, vse njegove vezi in zveze pa so izključno trgovinske, poslovne, kapitalske. Dragocenosti – recimo luksuzne ure – ukrade, jih proda na črnem trgu in se vrne v svoje skoraj prazno stanovanje. Včasih mora koga malce stisniti, včasih ostane praznih rok – prosti trg je trd, hladen, krut, krvav, neizprosen. Vse se izplača, toda dolgovi niso nikoli odplačani.

»Seveda zunanji pritiski vplivajo na pravosodne funkcionarje«

Sodba je bila za tožilstvo presenečenje, saj smo na podlagi vsebine dokazov v spisu pričakovali obsodilno sodbo. Zato smo tudi napovedali pritožbo. Ko bo sodba spisana, se bomo lahko podrobno seznanili z razlogi, ki so sodišče vodili v oprostilno sodbo, in se šele na tej podlagi odločili o nadaljnjih procesnih dejanjih.

Koga ščiti minister Han?

Več kot dva meseca po vložitvi zahteve pri javni agenciji Spirit, da razkrije ključne informacije o zdaj že razveljavljenem javnem razpisu za prestrukturiranje zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije, smo v uredništvo Mladine iz agencije dobili zavrnjene praktično vse zahteve po razkritju informacij. Razkriti nočejo niti sestave razpisne komisije, ki je skoraj 20 od skupno razpisanih 83 milijonov evrov dodelila »farmacevtskima« podjetjema, povezanima s podjetnikom Tadejem Von Horvathom.

TV komentar / V imenu sodstva

Sovenske sodnice in sodniki bi lahko napisali skupno zahvalno pismo novinarki Tanji Gobec. Saj ni naredila veliko, a po vseh mesecih in letih, ko se slovenske sodnice in sodniki le mencavo odzivajo na napade in obtožbe o krivosodju, ki jih izrekata Janez Janša in SDS, je bilo dejstvo, da je v oddaji Politično nastopil predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević – in to sam, kar je edino pravilno –, pač prav osvežujoča normalnost. Da, normalnost. Lahko vsaj o eni zadevi, ki poteka v tej državi, govorijo kredibilni ljudje znanja in profesionalnosti? Seveda je to kritika TV Slovenija, ki tako rada daje besede vsem in vsakomur o vsaki temi.

Vlado Miheljak

25. 4. 2025  |  Mladina 17  |  Dva leva  Za naročnike

Svoboda zdravega življenja / Zdravi kot Ruparjevi upokojenci

Odkar je Rupar začel okoli sebe zbirati gnevno ljudstvo, ki ga je poimenoval z generičnim imenom upokojenci, je bilo najbolj fascinantno, kako so, s prvim med njimi vred, delovali mladostno in nabildano. Res nenavadno, če pomislimo, da gredo levi liberali v penzijo stari in betežni, Ruparjevi pa, sodeč po posnetkih z zborovanj, pokajo od zdravja. Dobro, sam Rupar (letnik 1960) je očitno hitro dosegel status upokojenca. Morda je imel za čas, ko je sedel v zaporu, benificirana leta.

Umetnost preživi človeka

Ko je režiser Dragan Živadinov, letošnji prejemnik Prešernove nagrade, leta 1991 na peturni tiskovni konferenci napovedal, da bo gledališki projekt Noordung: 1995–2045, ki ga je zasnoval z dolgoletno sodelavko in soprogo Dunjo Zupančič, trajal kar 50 let – in se bo leta 2045 končal tako, da se bo avtor samouničil z izstrelitvijo v vesolje –, je bil dobršen del navzočih prepričan, da gre za konceptualno potegavščino.

»Sedaj smo tukaj – balon lahko poči, Trump si želi, da se karte na novo premešajo«

Dogodki v ZDA niso vplivali le na svetovne borze, ampak tudi na stroške, ki jih imajo države z zadolževanjem. Perspektiva ni dobra in vprašanje je, kako odporna je tokrat Slovenija proti morebitni novi finančni krizi. To danes najbolje ve Saša Jazbec, ki je na finančnem ministrstvu kot državna sekretarka pristojna za proračun in fiskalno politiko. Z drugimi besedami, odgovorna je za pravilno uravnoteženost med državnimi prihodki in odhodki ali za odpornost javnih financ proti šokom. S temi vprašanji se sicer Saša Jazbec ukvarja vso svojo kariero, na ministrstvu za finance pa je s krajšimi prekinitvami od leta 2011. Kar pomeni, da je tam preživela tudi prvo finančno krizo in pod ministrovanjem Dušana Mramorja tudi čas zaključne sanacije. Je pa tudi kandidatka koalicije za mesto guvernerke Banke Slovenije, a njena kandidatura do tega intervjuja še ni prišla skozi sito predsednice republike.

Velika čistka

Jason Stanley, sloviti ameriški zgodovinar, profesor na Univerzi Yale, strokovnjak za fašizem in totalitarizem, avtor knjige Kako deluje fašizem (How Fascism Works), ki jo je objavil leta 2018, v času prvega Trumpovega mandata, je pobegnil iz Amerike. Ker je Amerika, kot pravi, že kar v krepkem primežu fašizma, jo je raje preventivno zapustil. Za vsak primer. Tako kot so nemški intelektualci, filozofi, pisatelji in znanstveniki v tridesetih letih prejšnjega stoletja preventivno zapustili Nemčijo – in tako kot je Nemčijo tedaj preventivno zapustila njegova babica s svojim sinom, Stanleyjevim očetom. Nemčija je bila že v krepkem primežu fašizma. Ironija je kakopak v tem, da so se tisti, ki so tedaj bežali iz Nemčije, zatekli v Ameriko, Stanley – sicer judovskega rodu – pa se je zatekel v Kanado (na Munkovo univerzo), ki jo označuje za »Ukrajino Severne Amerike« in kamor naj bi se odpravljali tudi številni drugi ameriški profesorji, recimo Timothy Snyder in Marci Shore, prav tako zgodovinarja z Univerze Yale. Stanley je v intervjuju za Vanity Fair rekel: »Me je kdo prosil, ali mu lahko pomagam dobiti službo v Torontu? Vsi. Le kdo me ni prosil?!«

Frančiškovo slovo

Zdaj, ko se je poslovil papež Frančišek in ko se bo za vatikanskimi zidovi začelo iskanje njegovega naslednika – ta bo ali reformist, človek, ki bo nadaljeval po Frančiškovi poti, ali revolucionar, torej tisti, ki bo stopil dlje, kot je zmogel pokojni papež, ali pa reakcionar, človek, ki bo cerkev na prepihu poskušal vrniti v stare dobre tirnice predvidljivega konservatizma v nauku in podobi –, se lahko vprašamo, kje se je Frančiškov pontifikat zataknil.

Naslednja postaja: Bruselj

Inštitutu 8. marec in sorodnim skupinam po Evropi je že decembra uspelo zbrati zahtevani milijon podpisov za evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), ki evropsko komisijo poziva, naj vzpostavi finančni mehanizem, s katerim bi bilo varno opravljanje splava omogočeno tudi ženskam v državah, kjer je splav prepovedan ali močno omejen. Prejšnji mesec pa je inštitutu uspelo zbrati še dodatnih 200 tisoč podpisov, če bi morebiti pri štetju glasov prišlo do neljubih napak. Naslednja postaja je Bruselj.

Vprašljiva verodostojnost oskarjev

Gotovo ste se že kdaj ob novicah o zmagovalnih filmih, prejemnikih nagrade oskar, o katerih odločajo članice in člani Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti, čudili tej ali oni izbiri. Morda ste si mislili: kdo za vraga je glasoval za ta film? Ali pa: tale mora pa imeti za seboj res dobro PR-mašinerijo. Razprave o prezrtih ali precenjenih za oskarja nominiranih filmih so se ponovno vnele na začetku tega tedna, ko je v filmskem svetu odjeknila precej bizarna novica.

»Hajka« zoper umetnike

Na Hrvaškem je dvignila precej prahu kriminalistična preiskava, med katero je bil priprt – in medtem že izpuščen – tudi Mile (Milan) Kekin, pevec glasbene skupine Hladno pivo. Glasbeniku očitajo, da naj bi bil pri nakupu vile v Istri, ki jo je njemu in njegovi ženi Ivani Kekin, poslanki leve opozicijske stranke Možemo! (Zmoremo!), prodala ta stranka, državo oškodoval za 7000 evrov. Kekin to odločno zanika. Vztraja, da je deloval transparentno. Zato pregon vidi kot politično orkestriran obračun vladajoče HDZ s stranko Možemo!. Bližajo se namreč lokalne volitve, kjer bo skušala ta stranka v Zagrebu izboriti še en županski mandat Tomislavu Tomaševiću. Konec leta pa sledijo še predsedniške volitve, na katerih se bo v imenu stranke za položaj predsednice države potegovala Ivana Kekin, glasbenikova žena.

N'toko

25. 4. 2025  |  Mladina 17  |  Žive meje  Za naročnike

Ntoko / Sanje o starem ekonomskem redu

Treba mu je priznati, Trump se je lotil občudovanja vrednega projekta, ki bi ga verjetno morali podpreti, če bi se tega lotil kak socialist: sesuti hoče neoliberalni globalni red. Dobro, pri tem ga res poganja butasto prepričanje, da so ZDA žrtev globalne goljufije, ker jim druge države več prodajo, kot od njih kupijo, a če hoče človek zaradi tega raztrgati trgovinske sporazume in zaščititi domače delavstvo, kdo smo mi, da bi mu nasprotovali? Dejstvo je, da megalomanijak, ki mu je vseeno za razpoloženje volivcev in še bolj vseeno za usodo njegove stranke, danes lastnoročno razbija prostotržni globalni kapitalizem. Mar ni lepo, da hoče na Zahod vrniti proizvodnjo? Ali ni s tem razjezil globalne elite in razveselil sindikatov? Verjetno bi moralo nas levičarje to spraviti v zadrego … je treba zdaj navijati za novo ekonomsko politiko in s tem vladavino skrajnega desničarja ali pa nasprotovati desničarju in navijati za ohranitev neoliberalnega reda?

dr. Bogomir Kovač

25. 4. 2025  |  Mladina 17  |  Ekonomija  Za naročnike

Začenja se nova zgodovinska doba, ekonomsko nepredvidljiva in politično nepravična

Štiri desetletja je neoliberalna globalizacija gnetla svetovno gospodarsko ureditev z liberalizacijo in deregulacijo zunanjetrgovinskih tokov. V ozadju tržnih procesov se je socialna država topila skupaj z ledeniki, družbena neenakost v državah OECD pa je rasla v nebo. Neoliberalni kapitalizem je socializem za bogate. Prevlada finančnega kapitala zahteva trdnost institucij, ne pa tudi odgovornosti. Temu se bolje prilegajo avtoritarne oblasti kot demokratične. Zato je neoliberalizem povezal globalni korporativni svet z avtokracijami, tudi z vzhajajočim neofašizmom. V tej strupeni mešanici ekonomskega nacionalizma in skrajno desnega populizma so pristale tudi ZDA. Trump zato ni nerodna izjema, temveč zoprno pravilo, ni politična deviacija ZDA, temveč njihova dejanska podoba. Toda njegov ekonomski problem niso carine, ampak globalni položaj dolarja. Politični problem ni sesutje mednarodnega reda, to je politična kriza ZDA. Usodni primanjkljaj ZDA je dejansko nekonkurenčnost njihove »liberalne demokracije«.

Zakaj tako dolgo

Ob koncu lanskega leta je gradbeni inšpektor odredil izselitev prebivalcev ene od hiš v mreži Doma na Krasu, kjer živijo invalidi, vključeni v širšo skupnost, zunaj institucij. Razlog je bil drobnjakarski, napačna opredelitev namembnosti stavbe, ki je bila namenjena bivanju, ne pa institucionalnemu varstvu. Po ogorčenju javnosti in posredovanju pristojnega ministrstva se je deložacija prebivalcev skupnosti ustavila, je pa inšpektor v tem času začel še šest drugih podobnih postopkov proti drugim hišam iz te skupnosti.

Trumpov učinek

V ponedeljek bodo Kanadčani imeli parlamentarne volitve, na katerih bodo izbirali 343 predstavnikov spodnjega doma parlamenta. Glavna favorita za premierski položaj sta Pierre Poilievre iz Konservativne stranke Kanade in Mark Carney iz levosredinske Liberalne stranke Kanade. Carney je na čelu stranke, pa tudi vlade nadomestil Justina Trudeauja, ki je državo vodil deset let. A Kanadčani so se ga naveličali, ob koncu prejšnjega leta so javnomnenjske raziskave liberalcem napovedovale od 20 do 25 odstotkov glasov, njihovim tekmecem konservativcem pa okoli 40 odstotkov. To je bil za Liberalno stranko zgodovinsko nizek odstotek, tudi zaradi tega je Trudeau 6. januarja letos odstopil.

Ponudba, ponudba, ponudba

Na nepremičninskem trgu v Sloveniji se je lani že tretje leto zapored nadaljeval isti trend: nakupov in prodaj vseh vrst nepremičnin je bilo manj, cene pa so se dodatno zvišale. »Zmanjšanje prometa z nepremičninami ni imelo vpliva na znižanje cen, temveč obratno,« poudarjajo na Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) v svežem, ta mesec izdanem poročilu. Kaj torej kažejo podatki in kaj za letos napovedujejo državni analitiki, ki imajo najboljši vpogled v nepremičninske evidence?

Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo

Na drugomajskem festivalu Slovenskih filmov, ki jih vse preredko vidimo, bodo tokrat zavrteli Štigličevo Balado o trobenti in oblaku (1961), enega izmed najboljših slovenskih filmov, reimaginacijo Fordovih Iskalcev (1956) in anticipacijo Scorsesejevega Taksista (1976), in štiri briljantne filme iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja – Pavlovićevo Rdeče klasje (1970), zgodbo o vzponu in propadu stalinista, ki ne ve, da revolucija vedno preseže svoje cilje, Duletičev Na klancu (1971), zgodbo o ljudeh, ki se opijajo s sanjami, a v sanjah potem tudi umirajo, Hladnikovo Maškarado (1971), najradikalnejši in najdrznejši slovenski film vseh časov, in Klopčičevo Vdovstvo Karoline Žašler (1976), v kateri Katarina Blum Daleč od ponorelega sveta obtiči v Hiši lutk.