• Grega Repovž

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Nataša Pirc Musar ali Marta Kos

    Oktobra bodo v Sloveniji predsedniške volitve, v preteklem tednu pa sta svojo kandidaturo že napovedali podpredsednica Svobode in nekdanja diplomatka Marta Kos ter odvetnica in družbeno angažirana pravnica Nataša Pirc Musar. Obe sta liberalki z visoko javno prepoznavnostjo. V javnomnenjski raziskavi smo ju soočili med sabo ter s tremi kandidati s konservativnega pola: evropsko poslanko in nekdanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak, nekdanjim diplomatom in podpornikom Janeza Janše Ernestom Petričem, ki sicer nastopa kot zunanji sodelavec z različnimi strankami in konservativnimi iniciativami, ter Alojzom Kovščo, predsednikom državnega sveta in soustanoviteljem zavezništva Povežimo Slovenijo, za katere se tudi zaradi njihovih izjav v zadnjem času ugiba, da bi se znali pojaviti na volilnih lističih. A seveda to ni pravi seznam kandidatov, saj svojih kandidatov še niso razkrile SDS, SD in Levica, torej ne leve ne desne stranke, tudi Ljudmila Novak, če bi kandidirala, nima avtomatično zagotovljene podpore NSi, ki ji je dolga leta sicer predsedovala. Poleg tega pa izkušnje preteklih volitev kažejo, da prav na predsedniških volitvah lahko pride do močnih obratov v javnem mnenju ter presenečenj. Vendar pa nam rezultati tokratne javnomnenjske raziskave kljub temu že jasno nakazujejo razpoloženje v volilnem telesu. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Vojni dobičkarji

    V teh dneh velike svetovne naftne družbe, pa tudi lokalne, objavljajo končne rezultate poslovanja v lanskem letu. Analitiki ves čas ponavljajo, da naj bi bil za lansko rast cen energentov in reprodukcijskega materiala ter transporta in drugega kriv postepidemični zagon gospodarstev. Povpraševanje po prvem letu zastoja naj bi bilo tako veliko, da ga dobavitelji niso več dohajali, čemur je sledila rast cen. Zakaj so torej cene rastle? Ker so lahko. Ne zato, ker so se spremenile vhodne cene, ampak ker na teh trgih ni več nobene regulacije. Šlo je torej za čisto zlorabo izrednih razmer. Več

  • Zala Kramperšek

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Bodo po mavricah v vrtcih prepovedali tudi oblačke?

    Domen Cukjati, član SDS, ki v prihajajočih občinskih volitvah kandidira za župana Občine Log-Dragomer, je na svojem Twitter profilu 14. junija objavil fotografijo obešalnika iz vrtca: na njem je visel kartonček z imenom otroka, ki ga je krasila podoba mavrice. Zraven fotografije je napisal: »Takole pa morajo otroci v našem javnem vrtcu (v skupini moje hčerkice) ves čas nositi znamenja neke ideologije. Se še komu zdi to posiljevanje otrok?« Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Končno novi zakon o nalezljivih boleznih

    Ko so pred tednom dni koalicijski poslanci v parlamentarni postopek vložili predlog sprememb zakona o nalezljivih boleznih, se je del javnosti zdrznil. Bodo uvedli obvezno cepljenje in visoke denarne kazni za tiste, ki se ne bodo želeli cepiti? Ali predlog res prinaša nove, še višje kazni za neupoštevanje vladnih odlokov, s katerimi se omejuje gibanje? Bodo res najstrožje kaznovani tisti, ki bodo pozivali k protestom zoper vladne ukrepe? Te strahove je potem pred kamerami izrekel tudi poslanec SDS Branko Grims. Nelagodje v javnosti je bilo precejšnje. Več

  • Borut Mekina

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Ko je bolnik na drugem mestu

    Eden najbolj cvetočih poslov v slovenskem zasebnem zdravstvu je v zadnjih letih postala radiološka diagnostika. Torej slikanje bolnikov s pomočjo ultrazvočnih, rentgenskih naprav ali naprav, ki delujejo na podlagi magnetne resonance (MR). Slednje so najdražje, in ker je z njimi mogoče zelo dobro razločiti spremembe v mehkem tkivu znotraj telesa, so tudi najbolj iskane. Postopek slikanja z MR-napravami je razdeljen na dve fazi. Na tehnično, kjer sprva radiološki inženir izvede slikanje z MR-napravo. Ta s pomočjo kombinacije močnega magnetnega polja in elektromagnetnih valov v več sekvencah oziroma »prerezih« izdela množico slik. Nato pa v drugi fazi zdravnik specialist radiolog dobljene slike interpretira. Zelo pogosto zdravniki radiologi delajo na daljavo, kar pomeni, da do slik dostopajo na spletu in napišejo izvide, ko imajo čas. Najboljši med njimi kdaj pa kdaj napišejo več deset izvidov na dan, domnevno jih najboljšim uspe napisati celo 50 v enem dnevu. Več

  • Uredništvo

    26. 6. 2022  |  Politika

    »Jaz nisem le en predal, jaz sem več predalov«

    "Jaz nisem le en predal, jaz sem več predalov. Težko bi rekla, da sem samo liberalka, socialistka, zelena in tako naprej. Zagotovo sem socialen človek, imam občutek za socialno pravičnost, bolijo me krivice, revščina, nemoč. Boli me, da tega včasih sploh ne opazimo ali pa opazimo in proti temu nič ne ukrenemo. Boli me, da gledamo slike ljudi, ki živijo v napol podrtih hišah, a nič ne ukrenemo. Boli me, da otroci, ki so prizadeti v svojem razvoju, nimajo možnosti za ustreznejše in dolgotrajnejše terapije, ki bi izboljšale njihov položaj. Bolijo me invalidi, ki so odrinjeni na rob družbe. Boli me tudi to, da gledamo slike trpinčenih živali, a ne ukrepamo. Boli me, da zgolj jadikujemo in nič ne naredimo. Kot predsednica državnega zbora si želim prispevati k izboljšanju položaja socialno ogroženih skupin, predvsem otrok in invalidov, tudi živali. Zavedam se, da nimam veliko pristojnosti, a lahko vsaj opozarjam. Že kot otrok so me motile bolečine nemočnih in trpinčenih. Danes pa imam možnost, da lahko nekaj naredim. Lahko grem, povem, opozorim." Več

  • Uredništvo

    26. 6. 2022  |  Družba

    »Največ lastniških hiš je bilo v Sloveniji zgrajenih v sedemdesetih in osemdesetih letih«

    "Naše izhodišče je bilo zagotovo boljše v marsikaterem pogledu. Slovenija je imela razvite že mnoge tržne institute, v blagovni menjavi ni bila omejena le na vzhodni trg, imeli smo višjo raven tehnološkega razvoja, oblikovanje cen in proizvodnje je v večji meri že delovalo po načelih tržnega gospodarstva, leta 1989 so bili ukinjeni delavski sveti. O navedenem priča dejstvo, koliko uspešnih podjetij smo imeli in koliko svetovno prepoznanih blagovnih znamk. Razen mlajših generacij, pa še tej je večina znamk znanih, kdo ne pozna kolesa Pony (Rog Ljubljana), pijač Ora, Schweppes, Viljamovka, Boonekamp (Talis Maribor), mortadele Gorica, kraškega pršuta (MIP Nova Gorica), majoneze in gorčice Thomy (Kolinska Ljubljana), šampona Subrina, pralnega praška Mixal, kreme Solea (Zlatorog Maribor), hlačnih nogavice Peggy (Polzela), avtomobila R-4 (IMV Novo mesto) …" Več

  • STA

    25. 6. 2022  |  Politika

    »Če bo ideja skupnega dobrega prevladovala, bo pri nas še lepše, kot je«

    Prvi predsednik republike Milan Kučan in predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle si ob 31. obletnici osamosvojitve Slovenije, želita večje enotnosti slovenskega naroda. Strinjata se, da je bila prav ta ključna, da smo dobili svojo državo. Prav tako menita, da bi za dosego skupnih ciljev morala prevladati ideja skupnega dobrega. Več

  • Uredništvo

    25. 6. 2022  |  Družba

    »Profesionalno me je Titov priimek še najmanj obremenjeval«

    "Profesionalno me je priimek še najmanj obremenjeval. Naš svet je specifičen in po mojem vedenju ne vsebuje možnosti, da napreduješ ali nazaduješ zaradi svojega priimka. Prostaki in kreteni so sicer povsod, a še vedno mislim, da je gledališče prostor, kjer priimek ni pomemben. Na svojo družino sem zelo ponosna, a mislim, da mora ljudi zanimati predvsem to, kar delam. Podpiram pa odločitev hčerke, saj pravzaprav babičinega priimka nima nihče in ji je tako na nek način izrazila spoštovanje, saj je bila babica izjemna ženska." Več

  • Uredništvo

    25. 6. 2022  |  Politika

    »V primeru Janševe vlade je šlo za pustošenje po kulturnem področju«

    "V primeru zadnje vlade je resnično šlo za pustošenje po kulturnem področju, in posledično se je pokazalo, kako pomembno mesto ima kultura v naši družbi. Odpirala so se vprašanja, o katerih bi upravičeno mislili, da so leta 2022 že zdavnaj presežena. Kulturno ministrstvo mora biti zaveznik kulture, infrastrukturna hrbtenica kulturnega sistema ter platforma za razvoj in normalno delovanje javnih zavodov in nevladnih organizacij, umetnikov, samozaposlenih v kulturi." Več

  • Vanja Pirc

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Svet

    Proti mavrični Mariji

    Pod okriljem evropskega parlamenta v Bruslju deluje tudi Hiša evropske zgodovine, muzej o nadnacionalnih pojavih, ki so sooblikovali našo celino. Na najnovejši razstavi Ko zidovi spregovorijo, ki so jo odprli aprila letos in bo na ogled še vse do novembra, so na ogled plakati iz naše bližnje zgodovine, kritični do družbenega dogajanja. Številni so odmevali, nekateri so bili tudi prepovedani. Eden izmed slednjih pa je zdaj razburil še trideset skrajno desnih evroposlancev, in to tako zelo, da od direktorja muzeja zahtevajo, naj ga nemudoma odstrani z razstave in s tem tudi iz evropskega parlamenta. Več

  • Monika Weiss  |  foto: Marko Pigac

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    »V energetiki oziroma celo državni infrastrukturi že leta in leta doživljamo idiotizme na vrhu«

    Vladimir Šega (1959) je inženir, ki se ukvarja z ekonomsko demokracijo in soupravljalskimi pravicami zaposlenih. Zadnjih šest let predseduje Združenju svetov delavcev Slovenije. Je tudi predsedujoči svetu delavcev družbe Dravskih elektrarn Maribor, kjer je zaposlen, in skupine Holding Slovenske elektrarne ter koordinator skupnega sveta delavcev družb v pretežni lasti države v sklopu Slovenskega državnega holdinga. Kot član stranke Levica je svetnik v mariborskem mestnem svetu, med drugim pobudnik participativnega proračuna. Je tudi eden od producentov Festivala Lent, ki bo potekal v naslednjih devetih dneh, njegov je Jurčkov oder. Več

  • STA

    25. 6. 2022  |  Svet

    Prihaja novo cepivo

    Evropska agencija za zdravila (Ema) je v četrtek odobrila uporabo cepiva proti covidu-19 za osebe stare od 18 do 50 let, ki ga je razvilo avstrijsko-francosko farmacevtsko podjetje Valneva. Gre za cepivo, ki uporablja bolj "tradicionalno tehnologijo" kot preostala cepiva na trgu. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Podjetniška svoboda v javnem zdravstvu

    Konec leta 2017 se je vlada Mira Cerarja, v kateri je zdravstveni resor vodila Milojka Celarc, z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti namenila jasneje razmejiti javno in zasebno zdravstvo. V sklopu teh sprememb je zasebnikom prepovedala izplačevanje dobičkov, ustvarjenih s koncesijo, torej z javnimi sredstvi. Zaradi tega so se na ustavno sodišče obrnili zdravniki in zobozdravniki zasebniki, ki v Sloveniji predstavljajo že okoli tretjino vseh ponudnikov zdravstvenih storitev. In uspeli. Ustavno sodišče je odločilo, da je bila zdravnikom zasebnikom, ki opravljajo javno službo, kršena svobodna gospodarska pobuda oziroma podjetniška svoboda. Več

  • Damjana Kolar

    25. 6. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Memoria

    Na Kinodvorišču (Atrij Slovenskih železnic) bo 27. junija ob 21.30 premiera filma Memoria, ki je prejel nagrado žirije v Cannesu. Tajski poet Apichatpong Weerasethakul nas v svojem prvem filmu, posnetem zunaj domovine, skupaj s Tildo Swinton in Jeanne Balibar popelje na skrivnostno notranje popotovanje, ki ga sproži veliki pok.  Več

  • DK

    25. 6. 2022  |  Kultura

    Čarovniška dvojčka

    V UGM Studiu Maribor je do 2. julija na ogled razstava Alena in Robija Predaniča z naslovom The Witch Twins. Dvojčka Predanič ustvarjata svetove, ujete v gibanju ali sliki, v katerih sama prevzemata glavni vlogi – pred in za objektivom. Sta performans umetnika, videasta, kostumografa, fotografa, rekviziterja, vizažista, scenografa, režiserja, montažerja, modela in igralca. Več

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    »Temačna stran ne bo zmagala«

    V ponedeljek je bil vroč dan, suh, naporen, zlasti v centru Ljubljane, kjer se je začel segrevati še beton. Neprijetno je bilo. In neprijetno je bilo tudi opazovati, kar se je dogajalo na Kolodvorski, predvsem na TV Slovenija in v uredništvu informativnega programa. Neprijetno zato, ker vodenje tega javnega zavoda v zadnji polovici leta, v resnici pa že prej, nima nič skupnega z opravljanjem javne službe. Je pa zato bližje politikantstvu, diletantizmu in primitivizmu – in to ne novinarjev, ne ustvarjalcev programskih vsebin, ne produkcijskih delavcev, pač pa tistih, ki ta sistem vodijo. Informativni program najpomembnejše medijske hiše v Sloveniji, edine, ki je z zakonom določena za zaveznika javnosti, se ruši v prah. To vedo vsi, odgovorni pa s prstom kažejo na druge. Odgovorni so programski svetniki, vodstvena ekipa, ki jo je okoli sebe zbral generalni direktor Andrej Grah Whatmough, odgovorna je tudi urednica informativnega programa na TV Slovenija Jadranka Rebernik. Vseeno jim je za javnost. Zapišimo natančneje: ker se javnosti bojijo, ker vedo, da nimajo prav, jo želijo oslabiti; v družbi, kjer javnost ne obstaja, politika namreč lažje uresničuje svoje interese. Več

  • Uredništvo

    25. 6. 2022  |  Kultura

    Portorož in Piran v znamenju jazza

    Od 29. junija do 2. julija bo b Avitoriju Portorož in Gledališču Tartini Piran potekal Jazz festival Piran/Portorož, ki ga je Avditorij Portorož ob svoji 50-letnici zasnoval skupaj z uveljavljenim glasbenim poznavalcem Branetom Rončelom. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili osmim vrhunskim svetovnim interpretom jazza, funka, bossa nove, afriškega jazza in popularne brazilske glasbe. Več

  • Jure Trampuš

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Preverjeni kader

    Drago Zadergal je že več let član Državne volilne komisije. Je pravnik, nekdanji študentski funkcionar, ki je bil strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, po nekaterih podatkih pa naj bi bil tudi član te stranke. Nekoč je sodeloval na strankarskih športnih igrah. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, »da je pravi vojščak SDS, vseskozi čaka na navodila od centrale in jih potem uresničuje«. Še pred dvema mesecema, torej do aprilskih volitev, je delal v kabinetu Janeza Janše, pred 10 leti pa je bil na predlog SDS imenovan v nadzorni svet RTV Slovenija. Več

  • STA

    24. 6. 2022  |  Družba

    Evropski parlament nagradil slovensko Pravno mrežo za varstvo demokracije

    Evropski parlament je danes razglasil dobitnike nagrad Državljan Evrope za leto 2022. Med 30 dobitniki iz 24 držav članic je tudi slovenska Pravna mreža za varstvo demokracije, ki s pravnimi mnenji, stališči in pozivi varuje demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Dva leva  Za naročnike

    Nacionalka na zrnu Graha

    Hja, nacionalka, javna RTV, ni in ne sme biti ponižana, vsega hudega vajena vlačuga, ampak mora biti nadvse občutljiva in razvajena kot Andersenova kraljična. Vsak, tudi najmanjši pritisk jo mora motiti. In na vsak pritisk se mora nemudoma in odločno odzvati. Pa naj pritiska drobcen Grah ali pač njegov gospodar. In nacionalka je doslej pritiske (preveč?) stoično prenašala. A sedaj je pet minut čez dvanajsto. Sedaj ni več poti nazaj. Čas vljudnosti, korektnosti se je iztekel. Rokavica je bila že zdavnaj vržena. Nacionalka jo je pozno pobrala. Zelo pozno, a ne prepozno. Bo pa odslej treba kazati mišice in uporabljati pesti. Iz ringa bo samo en partner v spopadu odšel pokončno, drugega bodo odnesli. O. K., zavedam se in sem že večkrat zapisal, da z varne pozicije, kakršno imam sam in mnogi drugi kritični ocenjevalci, ni težko biti pogumen in odločen ter kolektivu nacionalke očitati premajhno korajžo. A ko prideš v situacijo, v kakršno je kolektiv javne RTV pahnilo sedanje vodstvo hiše, ki ne premore tudi najmanjše moralne in strokovne integritete ter podpore kolektiva, je rokavico treba pobrati. Ni umika na rezervni položaj, ker tega ni več. Zdaj lahko kolektiv samo zmaga ali izgubi. Ali pa čaka, da kdo drug namesto njih in za njih izbori njihovo svobodo. In to potem zaračunava. Od sedanje oblasti se seveda pričakujejo radikalne spremembe formalnega ustroja javne hiše – to je navsezadnje predvolilna obljuba –, a ne bi bilo dobro čez mesece ugotoviti, da je politika odrešila javno televizijo pritiska politike. Zato se izredno mudi, da premagajo in naženejo sedanje spolitizirano vodstvo. Televizijo in celotno javno RTV morajo izpod okupatorja osvoboditi televizijci s pomočjo pritiska javnosti, še preden zakonodajna oblast oblikuje nov zakon. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba

    Kri ne pozna spolne usmerjenosti

    Pri nas je doslej veljalo, da homoseksualni moški ne morejo oziroma ne smejo darovati krvi, ker gre za »osebe, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju obolevanja za hudimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo«. Strokovni in politični organi so dolga leta pojasnjevali, da ne gre za prepoved darovanja krvi na podlagi spolne usmerjenosti, pač pa na podlagi »tveganega spolnega vedenja«, ki je bilo priročen izgovor za trajno izločitev (vseh) gejev iz krvodajalske skupnosti. Odslej naj bi bilo drugače, omejitve se sproščajo. Več

  • Danes je nov dan

    24. 6. 2022  |  Družba

    Neskončna lahkost širjenja lažnih novic

    Lani poleti je Ustavno sodišče RS v dveh odločbah ugotovilo, da je 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) neskladen z ustavo, parlamentu pa je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih. To se ni zgodilo, zato smo na Pravni mreži za varstvo demokracije skupaj s pravnimi strokovnjaki pripravili predlog sprememb in dopolnitev 39. člena ZNB, ki odpravlja protiustavno stanje, poleg tega pa v temelje upravljanja z epidemijo postavlja načela sorazmernosti, zakonitosti in delitve oblasti.  Več

  • Luka Volk

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Diskriminatorni boni

    Prejšnji teden so zaživeli tako imenovani digitalni boni v vrednosti 150 evrov, ki jih lahko za nakup računalniške opreme izkoristijo učenci zadnje triade, dijaki in študenti. Na voljo naj bi bili tudi starejšim od 55 let, če bi prej opravili tečaj s področja digitalne pismenosti, vendar ta za zdaj še ni na voljo. Prejšnja vlada je za letos po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh zagotovila dovolj denarja zgolj za 5 tisoč tečajnih mest, čeprav je upravičencev, starejših od 55 let, kar 740 tisoč. Več

  • Monika Weiss

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Kakšen bo zeleni prehod?

    »Malo konkretnih odgovorov, precej političnega meglenja in izmikanja, a zagotovo se neka groba vizija nagiba k podnebno nevtralni družbi, kar je v naši politiki pozitivna novost, očitna pa je tudi pripravljenost na dialog, ki je bila pod prejšnjo oblastjo povsem nezamisljiva.« Tako bi lahko strnili mnenja okoljskih organizacij po pogovoru, ki so ga ta torek z novima ministroma, Bojanom Kumrom za infrastrukturo ter Urošem Brežanom za okolje in prostor, organizirali Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju z okoljskimi organizacijami PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera in Focus. Več

  • Vasja Jager

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Dušebrižništvo

    Ko je pred slabima dvema tednoma novi minister za delo, socialo in družino Luka Mesec kot vodjo kabineta na zaupanje zaposlil Majo Tašner Vatovec, so se na vlado nemudoma usuli očitki o nadaljevanju nepotističnih in klitentelističnih praks, za katere se je sicer zavezala, da jih bo presekala. Maja Tašner Vatovec je namreč soproga poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca, torej dolgoletnega poslanskega sodelavca in tudi prijatelja strankinega koordinatorja Luka Mesca. Več

  • Monika Weiss

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Sodniki iz Janševega predala

    Potem ko je predlog sklepa o imenovanjih dve leti ležal v predalu, je vlada Roberta Goloba prejšnji teden sklep le izvršila ter imenovala pet sodnic in sodnikov za nadomestne sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. To so Vasilka Sancin, Veronika Fikfak, Vesna Bergant Rakočević, Aleš Galič in Boštjan Zalar. Gre za sodnice in sodnike, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika – od leta 2016 je to Marko Bošnjak – pred ESČP v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati pri sojenju. Več

  • Luka Volk

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Politika  Za naročnike

    Milijon evrov družinskemu podjetju soproge nekdanjega državnega sekretarja

    Janševa vlada je po volitvah, ko je opravljala tekoče posle, na predlog gospodarskega ministrstva projektu podjetja Roto Pavlinjek dodelila regionalno državno pomoč v višini skoraj milijon evrov. Roto Pavlinjek spada med podjetja skupine Roto, ki jih ima v lasti družina Pavlinjek. Med déležniki skupine Roto Group, ki ima v lasti 70 odstotkov omenjenega podjetja, je tudi Nuša Pavlinjek Slavinec s 24-odstotnim deležem skupine; je tudi direktorica podjetja Roto Slovenija. Gre za soprogo nekdanjega državnega sekretarja na šolskem ministrstvu Mitje Slavinca. Več

  • Luka Volk

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Pokopališče kipov

    Aprila lani, ko je Brdo pri Kranju kot svojo nadomestno rezidenco začela uporabljati vlada Janeza Janše, je iz Parka Brdo neznano kam izginil kip Tita. Delu Antuna Augustinčića so kmalu sledili drugi, dokler ni iz parka izginila kar celotna zbirka kipov na temo NOB, v park pa sta se naselila spomenik Demosu in kip Jožeta Pučnika. Kot so takrat zatrjevali v Javnem gospodarskem zavodu (JGZ) Brdo, so bili kipi potrebni obnovitvenih del, zaradi česar so bili začasno umaknjeni. Izginuli kipi so se nato, skoraj leto zatem, ko je s podstavka izginil prvi kip, znašli v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Vse skupaj je izvedel Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki ga je postavila Janševa vlada. V Pivki je za kipe, umaknjene izpred oči javnosti, zasnoval novo postavitev, poimenovano Park revolucije. Več