Janševo vlado podpira manj kot 30 odstotkov vprašanih

Delo Janševe vlade podpira zgolj 28,8 odstotka vprašanih, nasprotuje ji 63,1 odstotka, kaže anketa, ki jo je za POP TV opravila agencija Mediana. Med strankami bi največ vprašanih volilo SDS, sledijo SD, Levica in LMŠ, največji padec je doživela NSi.  Več

Čemu bi morale biti te fotografije pomembne za javnost?

Ni prvič, da je portal Siol objavil ekskluzivo, kasneje jo je po pričakovanju povzela še Janševa Nova24TV. Peter Jančič se je v prispevku odločil za »narativno« zasmehovalni pristop, zelo značilen za diskurz vladajoče stranke SDS: že v naslovu in v osrednjem poudarku zapisa se huronsko norčuje iz podatka, da je domnevno Janez Janša »tajno praznoval« s politično elito Evrope, medtem ko se je »luzerski« Milan Kučan isti petek družil s protestniki na ulicah in podprl njihove zahteve po odstopu vlade. Več

Vojna proti ženskam

Vojna proti ženskam je naslov članka, eseja, ki ga je Marcel Štefančič jr. napisal septembra 2021 za Mladino. Besedna zveza »Vojna proti ženskam« ni dramatičen opis stanja – to je leta 2021 zelo stvaren naslov. Leto 2021 je slabo leto za ženske in njihove pravice. Več

Zgodovinski dan za Švico: 64,1 % za popolno enakopravnost

Državljanke in državljani Švice so na referendumu podprli možnost sklenitve zakonske zveze za vse. Za to, da se istospolnim parom omogoči sklenitev zakonske zveze, je glede na izide vzporednih volitev glasovalo 64 odstotkov volivcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več

V samoizolacijo ne bo več šel cel razred

Hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ) je objavil nova navodila za postopke v šolah v primeru okužbe učencev z novim koronavirusom. V večini primerov ne bo več samoizolacije za celotne razrede, temveč zgolj za tiste, ki so bili od sošolca, pozitivnega na testiranju, oddaljeni manj kot dva metra. Več

V sredo se pričenja še eno sojenje Janezu Janši 

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bodo v sredo začeli sojenje predsedniku SDS Janezu Janši. Tega z zasebno tožbo kazensko preganja novinar Reporterja Igor Kršinar, zaradi zapisa na Twitterju 15. oktobra 2019, da je "očitno Kršinar že na trdi drogi". Več

V Nemčiji zmaga socialdemokratov pred konservativno unijo

Na volitvah v Nemčiji so socialdemokrati (SPD) s 25,7 odstotki s tesno prednostjo premagali konservativno unijo CDU/CSU, ki je osvojila 24,1 odstotka glasov, so pokazali zgodaj zjutraj objavljeni začasni izidi volilne komisije v državi. Več

Na Portugalskem slavili socialisti

Na Portugalskem so na lokalnih volitvah v nedeljo slavili socialisti, ki pa so prejeli nekoliko manjšo podporo kot na volitvah pred štirimi leti. Poleg tega so v nasprotju s pričakovanji v Lizboni utrpeli poraz proti koaliciji desnih strank. Več

Tonin: »V politiki smo se prisiljeni odločati med slabim in manj slabim«

"V politiki nimamo privilegija, da bi se lahko odločali le med dobrim in slabim, ampak smo se vsakodnevno prisiljeni odločati tudi med slabim in manj slabim. Če imam možnost izbire med strašansko neučinkovitostjo prejšnje vlade in učinkovitostjo aktualne vlade, se bom raje odločil za učinkovitost. V politiki smo zato, da rešujemo težave in premikamo zadeve naprej. NSi je pri tem lep primer učinkovitosti." Več

»Odločilna je barva dresa, ne politična barva«

"Že pred leti so se med protesti izoblikovale prepoznavne skupine, ki z večino protestnikov niso imele ne formalne ne vsebinske povezave. Tam so bile zgolj v vlogi provokatorja nasilja in s tem ustreznega odziva policije, poleg tega pa se je tako ustvaril vtis, da so vsi protestniki nasilni. Enako se dogaja danes. To so skupine, ki nimajo prepričljive politične barve. Tisto, kar jih druži, je veselje do nasilja. Zato izkoriščajo vse priložnosti, kjer je po lastni oceni nasilje domnevno legitimno. Najel bi jih lahko skoraj kdor koli. Če drži ocena, da so bili v zadnjem nasilju udeleženi navijači iz Maribora in Ljubljane, ki praviloma komaj čakajo na priložnost za medsebojni obračun, je zelo verjetna tudi moja ocena. Rumeni jopiči so samo manjši del nasilnih skupin, ki pa so politično prepoznavni. Ali kot je rekel eden najbolj zloglasnih angleških nasilnežev – tekma je najbolj beden del dneva. Tisto, na kar je vredno čakati, je pretep po tekmi. Tudi z noži. Sovražnik je vsaka ekipa, ki pride v goste. Odločilna je barva dresa, ne politična barva." Več

Eksistenčna stiska mladih izobražencev

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bo 28. septembra ob 20. uri krstna uprizoritev drame Nekoč se bova temu smejala v režiji beograjske režiserke Anje Suša. Gre za dramatizacijo romana Ljubezenski roman (2015) sodobne hrvaške pisateljice, dramaturginje, performerke in režiserke Ivane Sajko, ki trenutno živi in ustvarja v Berlinu. V drami je subtilno orisala eksistenčno stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi. Nemožnost zaposlitve in prekarni boj za preživetje mladim preprečujeta, da bi se postavili na svoje noge in zaživeli dostojno življenje. Več

Danes se začenja festival Sonica

Z odprtjem samostojne razstave finskega umetnika Tuomasa A. Laitinena v +MSUM se danes začenja 13. festival Sonica. Do 2. oktobra se bo na osmih ljubljanskih prizoriščih zvrstilo deset dogodkov, na katerih se bo predstavilo več kot 20 tujih in domačih umetnikov. V sodelovanju z Mestom žensk se bo festival zaključil s koncertom Aishe Devi. Več

»Liberalci so vedno izgubljali takrat, ko so se drobili in delili«

"To v tem trenutku težko ocenim. Dejstvo pa je, da so rezultati na volitvah do zdaj pokazali, da so liberalci vedno izgubljali takrat, ko so se drobili in delili, ter da ljudje na volitvah znajo nagraditi povezovanje in sodelovanje. Mislim, da smo nepovezani poslanci lahko gonilna sila liberalnega povezovanja. Dve stranki, ki sta na zadnjih volitvah dosegli recimo okvirnih 15 odstotkov, sta razpadli. Mislim, da se je na liberalni strani pojavila neka praznina, za katero si ljudje želijo, da bi se zapolnila. Kako daleč in s kom, pa je že drugo vprašanje." Več

»Prej je on varoval nas – zdaj mi varujemo njega«

Četudi vas formula 1 ne zanima, si poglejte tale presenetljivo intimni doku: Michael Schumacher je namreč tako dober lik, da imate občutek, da gledate igrani film. Prišel je z dna (»Vedno smo uporabljali najcenejšo opremo«), v gokartu je tekmoval za Luksemburg, nihče ga ni jemal resno, a je nenadoma ogrozil Ayrtona Senno, ki se je v Imoli smrtno ponesrečil, ko je »bežal« pred njim, napak ni nikoli priznal, z avtom se je tako zlil, da se je prelevil v serijskega zmagovalca, po prestopu k Ferrariju je moral začeti znova, s tekmeci je skušal fizično obračunati, spet je začel serijsko zmagovati, vsako njegovo dirko bi lahko naslovili Dirka življenja, postal je dirkaški rekorder, bil je lačen in maničen, ekstremno motiviran in dominanten, nor na karaoke in comebacke – in sneg. Več

Vlado Miheljak

24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Dva leva  Za naročnike

Riba po imenu Janša

Resnični misterij razkritja skrajno rizičnih stikov med lobistom in izpričanim ribičem Božem Dimnikom in Janezom Janšo se ne skriva v ozadjih, ampak v naličju. Slike videnega in vidnega so več kot povedne. Najbolj splošna značilnost morskega pejsaža ni idila, ampak globok dolgčas. Na palubi odprta vrečka čajnih kolutićev. Če ne veste, kaj so čajnih kolutići, vprašajte mamo, babico ali koga iz prejšnjih časov. In ta preprosta domačnost neprefinjenih »mašinskih« keksov se dopolni s podobo notranjosti. Scena kot iz kakšnega mafijskega filma, v katerem negativni junaki lebdijo na morju nekje med Florido in Kubo ter ne kažejo nikakršnega zanimanja za zunanje dogajanje in lepote narave. Ne, niso tam zaradi morskih pejsažev, ampak zaradi čisto določenih nalog. Zato leno poležavajo v podpalubju in čakajo, da se pojavi druga jahta, s katere bodo kaj natovorili, nanjo kaj pretovorili ali celo, khm, koga raztovorili v morje … Tudi scena z Janšo in Dimnikom ni slučajen in naključen dogodek, kjer prvi sreča drugega, ta pa ga povabi na krog ali dva za otroke in družino. Ekstremna vrednost jahte, za katero ribič Dimnik ne ve niti, ali je njegova ali Marčičeva, ni ključna. To bo Janševo ljudstvo ponižanih, razžaljenih, zafrustriranih brez težav pogoltnilo. Kot je pogoltnilo zgodbe o pregrešno dragih dopustih na eksotičnih golf destinacijah, o kakršnih Janševi podporniki niti sanjati ne upajo. Tisto pa, česar niti Janševi najbolj goreči verniki ne bodo mogli preskočiti, je pojasnilo o slučajnosti, naključnosti srečanj. Pač, malo postopaš po pravljičnem Mavriciju in srečaš Janeza, nekaj šetaš po Novi Zelandiji in naletiš na Ivana, ogrevaš motorje svoje jahte med Pelješcem in Korčulo ... in glej no, glej, v morju čofotajo Janša, žena in otroci. Pa beseda da besedo in že se peljejo krog ali dva, deci v veselje. Pač, enkrat srečaš papeža, drugič Clintona, tretjič Merklovo. Nič takega. Če imaš nekoliko več sreče, pa celo Janšo. Več

»Ljudje ne bodo spreminjali načina življenja, če ne bodo v to prisiljeni«

"Spremembe moramo narediti mi. V demokracijah volimo predstavnike oblasti. Pomembno je, da se zavedamo, da imamo to moč. Da lahko volimo ljudi, ki imajo odgovornost. A kot sem že prej rekel, ljudje ne bodo spreminjali načina življenja, če ne bodo v to prisiljeni." Več

Kako v vsakdanjem življenju čim bolje spremljati osebni ogljični odtis

V romanu Tranzit (Transit) slavne britanske pisateljice Rachel Cusk se pripovedovalka na letalu znajde ob neznanem moškem; ta ji na lepem začne pripovedovati o prijatelju pilotu, ki je kljub svojemu poklicu zaveden okoljevarstvenik. Vozi električni avto, doma uporablja sončne kolektorje in vetrno energijo, obsesivno reciklira in med dopustom kampira v hribih nekje v bližini doma. »Toda isti človek ni imel težav s tem, da je redno oblekel uniformo, zlezel v pilotsko kabino petdesettonskega letala in odpeljal gručo alkoholiziranih dopustnikov na Kanarske otoke,« nadaljuje moški. »Težko bi si zamislili slabšo linijo za vožnjo, a on je na tej relaciji vozil dolga leta. Poleg tega je delal za nizkocenovno letalsko družbo, ki sta jo zanimala samo prihranek in dobiček.« Več

Za koliko se bodo zvišale neprofitne najemnine?

Maja letos je državni zbor sprejel spremembe stanovanjskega zakona, ki se nanašajo tudi na neprofitne najemnine. Uvedene bodo postopoma do aprila 2023. Kako pa bodo učinkovale na višino neprofitnih najemnin? Več

Nedeljska poezija #84

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Kristine Kočan iz zbirke Šivje. Več

Grega Repovž

24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Uvodnik

Račun pride

Danes je že pretežno pozabljeno, kako se je zgodilo, da je Slovenija tako globoko zabredla, ko se je konec prejšnjega desetletja zgodila finančna kriza, oziroma zakaj je bila med najbolj prizadetimi evropskimi državami. Kdor je zadeve opazoval zgolj od daleč, vsega skupaj ni mogel razumeti: imeli smo visoko gospodarsko rast, le nekaj let prej smo vstopili v evrsko območje in še nekaj let prej v Evropsko unijo, zaradi česar so se nam trgi kar odpirali, konjunktura je omogočala, da so skrbniki javnih financ počivali. Vendar ne, zlom je bil v Sloveniji naravnost grozljiv. A da se bo to zgodilo, so natančni analitiki, na primer Veljko Bole in Dušan Mramor, napovedali že veliko pred zlomom – zlomom, ki ga sicer res ni nihče pričakoval in ki je dejansko prišel z druge strani Atlantika. Več

Alternativa Janši

Janez Janša je lahko najbolj razvpit politik doma in v širši regiji, a njegova SDS državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitev prihodnje leto ne bo krojila. Predvolilna kampanja, ki jo je ta stranka začela že avgusta s strankarskimi in vladnimi obiski v regijah, s stojnicami na sejmih in zborovanjih, okrancljanih z moškimi pevskimi zbori, temelji na že preizkušeni propagandi. V Snoviku blizu Kamnika je recimo Janša ta mesec na zadnjem predvolilnem srečanju dejal, da se bo na prihajajočih volitvah »preprosto odločalo o dilemi med razvojem in nerazvojem, med tem, ali bomo gradili nove vrtce, športne dvorane, negovalne bolnišnice, domove za starejše«. Kot nasprotje tej poti je predstavil trošenje denarja za »tako imenovane« nevladne organizacije in za vse tisto, kar je v zadnjem času povezano s »tako imenovanim« protestnim kolesarjenjem po Ljubljani: »Na naslednjih volitvah se bo izbiralo med ustavno demokracijo in levim fašizmom.« Več

Kdo je lahko častni občan in si zasluži kip

Mestna občina Maribor želi pisatelju dr. Stanku Majcnu postaviti doprsni kip, za te potrebe je že odobrila znesek v višini 15.000 evrov. Odločitvi oporeka le mariborski odbor Levice, ki je prepričan, da bi bil takšen poklon pokojniku neprimeren. V stranki nasprotujejo dejanju zaradi sporne Majcnove preteklosti v času druge svetovne vojne, ki nas pripelje vse do zloglasnega Leona Rupnika, slovenskega generala in politika, na koncu usmrčenega zaradi kolaboracije z okupatorjem in podpore domobrancem; znana je Rupnikova zaprisega Adolfu Hitlerju na ljubljanskem stadionu 20. aprila 1944. Več

»Levi fašisti so vsi, ki protestirajo proti vladi pod vodstvom Janeza Janše«

"Oznaka levih fašistov se vleče že desetletje, pri čemer so analitiki, ki so se dokopali do tega spoznanja, enoznačno pripadniki ali idejni sopotniki stranke SDS. Levi fašisti so tako vsi, ki protestirajo proti vladi pod vodstvom Janeza Janše. Dejstvo, da vmes nastopajo skupine, ki se imenujejo Antifašisti, ne moti logike analitikov. To je najbolje dokazal minister Simoniti, ki je odvihraje s parlamentarnega zasedanja vse nasprotnike spravil v isti koš. Včasih bi temu rekli, da je celo sovražnik mojega sovražnika prav tako moj sovražnik. Ne samo v matematiki, tudi tukaj ta definicija vodi v polje iracionalnega." Več

Bračič o soočenju s proticepilci: »Bili so nasilni«

"Ravno zato, ker to ni bilo zaigrano, je tako delovalo. Ljudje zdaj kar hitro prepoznajo, ko je nekaj 'fake', nekaj pa se dogaja zares. Ljudje so začutili, da me je situacija vrgla iz tira. Če pustimo vse argumente ob strani, oni so nas nadlegovali ... Dokler tam stojijo pri miru in so tiho, je ena stvar. Druga pa je, ko so začeli nadlegovati ljudi, ki nimajo nič s tem, ves čas so peli in se drli ... Bili so nasilni in take je treba napasti nazaj z enako mero. Kolikor bedasto se to že sliši." Več

Milan Kučan na petkovih protestih

Petkovih protivladnih protestov na Trgu republike v Ljubljani se je tudi tokrat udeležil nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Na protestih so protestniki in protestnice dali glas mladim okoljskim aktivistom, ki so predstavili svoje zahteve za prihodnost planeta ter obenem javno začeli proces oblikovanja in predstavljanja zahtev združene civilne družbe vsem političnim strankam v predvolilnem obdobju. "Že leto in pol se ugiba, ali bomo mi ustanovili stranko in kot že mnogokrat do sedaj, tudi danes jasno povemo, da ne bomo. Bomo pa v predvolilnem času še toliko bolj politični in vsebinski. Protestniško gibanje se je v letu in pol razvilo ter vzpostavilo ZAVEZNIŠTVO CIVILNE DRUŽBE, ki združenje različne posameznice, posameznike, organizacije in institucije, ki verjamemo v človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo, enakost, vladavino prava in človekove pravice, vključno s pravicami manjšin. Verjamemo tudi, da je potrebno spremeniti celotno politiko v Sloveniji. Tako na ravni vsebine, kot na ravni celotnega političnega sistema," so poudarili v gibanju Protestna ljudska skupščina. Več

V Mariboru odpustili učiteljico, ki se ni želela testirati

Vodstvo Osnovne šole Franca Rozmana - Staneta v Mariboru je prekinilo delovno razmerje z učiteljico, saj ni izpolnjevala pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), ki je obvezen za delo v šolskem prostoru, poročajo mediji. Več

Nasprotnik cepljenja se otepa očitkov, da je bil cepljen

Vodja avstrijskih svobodnjakov FPÖ Herbert Kickl, ki je eden glasnih nasprotnikov obveznega cepljenja v Avstriji, se brani pred "obtožbami", da se je v resnici na skrivaj že cepil proti covidu-19. Na televiziji je celo predstavil test, ki dokazuje, da nima protiteles. A za vladno ljudsko stranko (ÖVP) to ni dovolj. Več

Film tedna: Oče

V Kinodvoru je na ogled film Oče v režiji Floriana Zellerja. Pretresljiva drama, ki se poigrava z elementi trilerja in srhljivke, je Anthonyju Hopkinsu prinesla oskarja za najboljšega igralca. Film gledalca popelje v hitro miselno propadanje protagonista. Ne prepoznava več svojcev, v njegov svet in svet gledalca pa vstopijo neznanci. Več

Ustavno sodišče zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste 

Ustavno sodišče je do končne odločitve sodišča zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste v Radencih, je objavljeno v uradnem listu. Pobudniki ustavne presoje so občini med drugim očitali, da je bil že drugič sprejet odlok sprejet nezakonito, ker je bil sprejet po skrajšanem postopku. Več

Najstniki na begu pred vojno

V Slovenski kinoteki bo 29. septembra ob 21. uri projekcija filma Igra senc (r. Eefje Blankevoort, Els van Driel), ki govori o najstnikih, ki na begu pred vojno v svoji domovin prestopajo evropske meje. Po projekciji bo sledil pogovor z Zuhoor Alqaisi, ki je kot novinarka in raziskovalka na terenu sodelovala pri nastanku filma. Pogovor bo vodila Petra Meterc. Več