• Grega Repovž

    Grega Repovž

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Uvodnik

    Uvodnik / Kdor se z Janšo igra …

    To sredo, ko je prišlo na dan, da je Janez Janša Anžeta Logarja opozoril, da je morda čas za odhod iz stranke in – med vrsticami – prepustitev mandata v državnem zboru naslednjemu na listi stranke z zadnjih volitev, Logar pa je takoj sporočil nazaj, da je Janševa reakcija, torej reakcija njegovega »političnega očeta«, pretirana, naj se, če prevedemo, »za božjo voljo pomiri«, jih ni bilo malo, ki jih je zabolela glava. In to močno. Na koga mislimo? Na gospodarstvenike, ki se danes igrajo na političnem prostoru, zaverovani v svojo moč in denar, s katerim razpolagajo.

  • Jure Trampuš

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Politika  Za naročnike

    Veliki up kapitala

    Pred tedni je skupina modrih mož, ki se prosto po Plečniku ponosno imenuje Katedrala svobode, gre za ljudi, ki so nekoč pripadali krogu Janeza Janše, a so se od njega oddaljili, predlagala, kako naj se reši demokracija v Sloveniji. V izhodišču predloga je vratolomna teza, da pri nas nimamo prave demokracije, ampak nam, kot je dejal nekdanji ustavni sodnik, že dolgo pa predvsem lastnik in vodja zasebnih visokošolskih ustanov Peter Jambrek, vlada »mafijska demokracija«. Rešitev, ki so jo ponudili Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik, je tako bizarna, da ni bila deležna večjega odziva javnosti. Predlagali so, naj mandatarsko skupino izoblikujejo Janez Janša, Milan Kučan, Borut Pahor in Anže Logar in izmed sebe – če ne drugače, kar z žrebom – izberejo mandatarja, tega pa naj kasneje skupaj z deveterico reformnih ministrov potrdi še državni zbor.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Politika  Za naročnike

    Klemen Boštjančič / »Veliko je vpitja glede naših ukrepov, a to vpitje je posledica dejstva, da mi delamo«

    Klemen Boštjančič ni profesor ali makroekonomist, temveč je po kariernih izkušnjah poslovnež, ki se je v preteklosti večinoma ukvarjal z reševanjem podjetij v težavah, tako ali drugače povezanih z državo. Bil je predsednik ali član nadzornih in upravnih odborov v Vegradu, kjer je zastopal državo, v Merkurju, Savi, v letih 2011–2012 je vodil tudi Adrio Airways. A Boštjančič ni stereotipen podjetnik, ki veliko benti čez državo in zahteva njen umik iz gospodarstva. »Težko bi bilo najti še bolj nesposobne lastnike oziroma so ti lastniki dokaz, da država ni vedno najslabši lastnik,« nam je dejal leta 2019, potem ko smo Adrio prodali nemškemu skladu, ki jo je kmalu za tem poslal v stečaj. In tudi na položaju finančnega ministra Boštjančič svojo vlogo razume v širšem pomenu. Na začetku njegovega ministrovanja se je zdelo, da jeznim podjetnikom obljublja, da davkov nikakor ne bo zviševal, zdaj pa razume, da so visoki davki tudi prvi pogoj uspešne družbe.

  • Dijana Matković, pisateljica  |  foto: Luka Dakskobler

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Kultura  Za naročnike

    Aleksandar Hemon / »Pri liberalni demokraciji me najbolj skrbi to, da razen fašizma nima alternative«

    Njegov drugi dan v Ljubljani. Po večeru veseljačenja, premalo spanja, vsaj treh intervjujih, ki jih je imel pred najinim, tik pred nastopom s svojim DJ-setom v Pritličju, po tednu dni, ko je s prevodi svojih knjig potoval iz Berlina v Rim, od tam v Pariz, pa k nam, od tu pa bo šel kmalu čez lužo v Ameriko, je v pogovoru zbran, osredotočen in izrazno oster, kot smo redki med nami po počitku ali, verjetneje, nikoli. »Jaz sem ves čas navit,« odvrne ob mojem čudenju nad dejstvom, da po vsem tem ne deluje niti malo utrujen.

  • Stanka Prodnik

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Stranski učinek Janševega nasilja

    Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila ob prvi obletnici nastopa funkcije gostja na TV Slovenija, kot veleva že tradicija. Slovenija nima letnega nagovora predsednice oziroma predsednika naciji, ima pa veliki pogovor s predsedujočim na javni televiziji. Če se morda zdi, da s tem nagovarjamo predsednico, da naj ta nagovor uvede, naj takoj povemo, da niti slučajno: to naj ostane med željami, ki se ne bodo izpolnile, torej poleg novega falcona in rezidence. Ne prvega, ne drugega, ne tretjega ne potrebuje ta deželica, saj šteje le toliko ljudi kot večje evropsko mesto.

  • Peter Petrovčič

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Družba  Za naročnike

    Laž na laž na laž

    Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je pred dvema tednoma v oddaji Tarča na TV Slovenija izrazil skrb, da bo prihajalo do odvzemov rejnih živali, »za katere se bo še nekaj iztržilo«. Kmečko stanovsko organizacijo skrbi, da bi inšpekcije odvzele rejne živali, še preden bi bile te zaradi morebitnega nedostojnega ravnanja lastnikov tako razvrednotene, da bi bile v ekonomskem smislu brez vrednosti. Skrbi jo zato, ker novela zakona o zaščiti živali določa, da kupnina od prodaje odvzetih živali ne gre njihovemu lastniku, torej kmetu. In kar je še huje, šla naj bi neposredno v žepe domnevnih smrtnih sovražnikov kmetov – nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva živali. Pa to drži?

  • Monika Weiss

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Politika  Za naročnike

    Popoldanski posli

    Državi za trajno izkoriščanje rudnin, torej omejenih naravnih virov, kamnin in peskov, industrija na leto plača samo 4,1 milijona evrov. Še več: vlada je podjetjem, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, letos poleti »na lepe oči«, brez preverjanja stanja v naravi in ne da bi se menila za pravna opozorila, koncesije podaljšala za 30 mesecev. Eden najzaslužnejših za tak razplet, ki mu ploska zlasti industrija – največji koncesionar je skupina Salonit –, je državni uradnik Marko Maver, ki je pod novo vlado na ministrstvu za naravne vire in prostor pristojen za rudarstvo. Po objavi članka o podaljšanju omenjenih koncesij sta se na uredništvo Mladine ločeno obrnila vira z opozorilom, da je Maver še pred kratkim delal v ekipi svetovalne družbe Deloitte, ki svetuje prav Salonitu. Eden od sogovornikov je posebej omenil sestanek 9. novembra lani, na katerem so bili poleg predstavnikov Deloitta – med njimi je bil za čuda Maver, sicer zaposlen na ministrstvu za naravne vire in prostor – še predstavniki Salonita, Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj. Je Maver z industrijo sestankoval kot uslužbenec ministrstva ali kot pogodbenik Deloitta?

  • Luka Volk

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Politika

    Urbanija TV

    Janševa vlada ni skrivala apetitov, ko je šlo za medije. Povsem si je želela podjarmiti RTV Slovenija, posledice tega političnega prevzema to hišo pestijo še danes, načrtno je izčrpavala Slovensko tiskovno agencijo (STA), kot razkrivajo nedavno objavljena domnevna kratka sporočila, ki sta si jih pošiljala Janez Janša in davčni svetovalec Rok Snežič – objavili so jih pri Necenzurirano –, pa je Janša imel dejavno vlogo tudi pri prodaji Planeta TV. Ta je leta 2020 prešel v roke madžarske medijske skupine TV2, ki jo obvladuje krog podpornikov madžarskega premiera (in dobrega Janševega prijatelja) Viktorja Orbána.

  • Peter Petrovčič

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Politika  Za naročnike

    Raven kandidatov SDS za funkcije je vse nižja

    Prejšnji teden je Ambasada Rog na svojem profilu na Facebooku, kjer objavlja zgodbe prosilcev za azil, objavila kratek prvoosebni zapis 22-letnega Chrisa iz Burundija, ki je v Sloveniji za azil zaprosil pred letom dni in za čuda dobil status begunca, se zaposlil in začel delati načrte, kaj vse bi rad dosegel v novi domovini in s tem nekaj prispeval družbi. Zapis je na Twitterju poobjavila pravnica iz Zavoda Open in Pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj in dobila tudi odziv Gašperja Hafnerja, lanskega kandidata SDS za župana Škofje Loke.

  • Luka Volk

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Politika  Za naročnike

    Platforma sodelovanja 2.0 / Še en debatni krožek na desnici

    Slovenska ljudska stranka (SLS) in Nova Slovenija imata precej burno zgodovino. Predhodnica zadnje, Slovenski krščanski demokrati (SKD), ki jo je dolga leta vodil Lojze Peterle, se je leta 2000 združila s SLS, to pa je posredno pripeljalo do padca takratne vlade Janeza Drnovška in oblikovanja nove koalicije. Vodenje prehodne vlade je prevzel Andrej Bajuk iz nove SLS + SKD. Vendar so se v stranki kaj kmalu pojavila nesoglasja. Del stranke z Bajukom in Peterletom na čelu je zato ustanovil novo stranko, Novo Slovenijo, preostanek pa se je preimenoval nazaj v SLS. Ta je vseeno obveljala za pravno naslednico in lastnico znamke SKD.

  • Monika Weiss

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Politika  Za naročnike

    Slovenska delegacija v Dubaju veliko podpisuje

    Prejšnjo soboto smo iz 4283 kilometrov oddaljenega Dubaja, kjer do 12. decembra poteka podnebna konferenca Združenih narodov COP28 – tudi največji svetovni letalski miting, izvedeli, da je Slovenija ena od 22 držav podpisnic »deklaracije o potrojitvi jedrske energije« do leta 2050. Slovenska tiskovna agencija STA je novico povzela po tujih tiskovnih agencijah; poleg Slovenije so deklaracijo podpisali še Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Madžarska, Moldavija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska, Ukrajina, Združeno kraljestvo, Maroko, Gana, Kanada, Japonska, Mongolija, Južna Koreja, Združeni arabski emirati in seveda ZDA. »Odločitev, da se pridružimo omenjeni deklaraciji, je bila sprejeta na predlog kabineta predsednika vlade in je bila vključena v izhodišča Republike Slovenije za udeležbo na Konferenci COP28, ki so bila sprejeta v vladi 24. novembra,« so pojasnili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

  • Luka Volk

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Družba  Za naročnike

    Raziskava, ki kaže, da bi se morali resno pogovoriti o vzgoji in izobraževanju 

    Klasik sociologije, Francoz Émile Durkheim, je bil prepričan, da vzgoja in izobraževanje pomembno prispevata k stabilnosti in harmoniji v družbi. Šola po njegovem igra ključno vlogo pri prenosu družbenih norm in vrednot na mlajše rodove in ima integracijsko vlogo: uči nas, kako delovati v skupnosti, prispeva h krepitvi občutka pripadnosti in medsebojne solidarnosti. Družba, ki hoče biti strpna, še več, država, ki hoče sploh delovati, si mora zato zelo prizadevati, da ohranja visoko raven kakovosti šolstva. Če tega ne počne, se lahko sesede sama vase.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Razposajeni december

    Če nekako rekapituliramo akcijski projekt levosredinske koalicije, osredinjene okrog Golobove Svobode, s katerim se je naskakovala in uspešno spodnesla vladavina JJ, bi lahko program strnili v štiri točke. Najprej saniranje dediščine klientelistične, mafijsko strukturirane in prepredene avtoritarnopopulistične vladavine Janševega režima. Nato povrnitev mednarodnega statusa in podobe Slovenije v mednarodnih odnosih. Še posebej pa zdravstveno reformo, z motivom ohranjanja in krepitve koncepta javnega zdravstva. In ne nazadnje, razrešitev zapletenega kadrovskega in upravljavskega gordijskega vozla javne RTV.

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Družba  Za naročnike

    Henry, portret serijskega morilca

    »Verjamem v Ameriko,« so prve besede, ki jih slišimo v Coppolovem Botru (1972). Toda ne izreče jih don Vito Corleone (Marlon Brando), temveč Amerigo Bonasera (Salvatore Corsitto), italijanski priseljenec, lastnik pogrebnega zavoda. To je tudi prvi obraz, ki ga vidimo. Obraz grobarja, ki ga obliva mrak. Obraz človeka, ki pokopava Američane. Amerigo, ki je ime dobil po Ameriki, živi od trupel in pogrebov. In to je dobro življenje – in dober poklic: Amerika temelji na nasilju. Noče se mu odpovedati. Amerika zagotavlja trupla in pogrebe. »Amerika mi je omogočila, da sem obogatel,« doda. S tem pove vse: do bogastva vodijo le nasilje, kri, trupla, pogrebi. Če bi se Amerika odpovedala nasilju, bi se odpovedala bogastvu.

  • Vanja Pirc

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Kultura  Za naročnike

    Umetnost in politika

    V dneh okoli obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, torej okoli 3. decembra, upravni odbor Prešernovega sklada, ki podeljuje najvišja državna priznanja za umetniško ustvarjanje, objavi imena umetnikov, prejemnikov nagrad prihodnje leto. Leta 2024 bosta veliko Prešernovo nagrado za življenjski opus prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer. Nagrade Prešernovega sklada za dveletni ustvarjalni opus pa bodo prejeli pesnica Miljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.

  • Uredništvo

    9. 12. 2023  |  Politika

    »Ljudi ne moremo pustiti čakati«

    "Sam imam pristop, ki se je izkazal v življenju pri velikih projektih. Takšen je: najprej se grem prepričat, kaj je težava pri lokalnih ljudeh, skupnostih in drugih. Mi smo takrat naredili zakon o evidentiranju nepremičnin, ker je bil predpogoj za to. Pozneje smo pripravili nekaj analiz in alternativ, ki so strokovno obdelane. Od tu naprej je nekaj strokovnega dela za to. Ampak pojdiva zdaj na druge stvari. Tisto je bila ena stvar, mislim pa, da imamo zdaj neko drugo situacijo. Ujma nas je presenetila in Slovenija je nepripravljena, ne vodarji ne drugi. Mi smo v teh dveh mesecih, odkar sva prišla z gospo Bratušek, poplačali 30 milijonov, ki jih niso nikoli prej dobili. Tako rekoč bodo dobili 20 odstotkov. Dali smo 220 milijonov občinam za delo in naši kolegi vodarji, ki so bili prej navajeni za nekaj milijonov del, so zdaj pripravljeni na nekaj več. Bomo pa morali okrepiti ekipe tudi na ministrstvu, da bomo lahko učinkovitejši. Prvi sestanek z občinami smo že imeli. Vsak teden bom šel na teren in bomo preverili, da peljemo projekte in da pohitimo. Mi ne moremo pustiti ljudi čakati. Mislim, da moramo prihodnje leto imeti večino hiš pod streho in ljudi na varni strani."

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Kolumna  Za naročnike

    Komentar / Predsedničino prvo leto

    Borut Pahor je prejšnji teden rekel, da ima desnica (mislil je na Anžeta Logarja) širši pogled na prihodnost kot leva sredina. No, našo desnico in z njo vred Logarja suvereno obvladuje Janša, ki je med drugim hotel zaviti vrat RTV, zbližal Slovenijo z Orbánom, dal brizgati z vodnim topom na kolesarske protestnike … Pahor po izteku funkcije tudi s podporo Logarju jasno kaže, da se je kot domnevno politično nevtralen predsednik debelo pretvarjal – uspešno sicer, saj je do konca ostal priljubljen. A vso politično kariero je v osnovi delal grdo škodo: bil je zanič premier, SD je predelal v bolj ali manj neoliberalno, hanovsko stranko, predsedniški funkciji je vzel resnost, s svojimi imenovanji je zavdal ustavnemu sodišču, zagrizeno je propagiral dialoškost za vsako ceno in tako posredno podpiral janšizem, po logiki: tudi z rabljem je treba sodelovati, pa čeprav veš, da ti bo ob prvi priložnosti nataknil vrv okoli vratu.

  • Peter Petrovčič

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Politika  Za naročnike

    Zakaj vlada čaka?

    Vlada je maja letos odstavila dolgoletnega direktorja urada za narodnosti Staneta Baluha in za vršilca dolžnosti imenovala Janeza Doltarja, ki ga je predvidela za polnopravni prevzem državnega organa, ki ima (oziroma bi moral imeti) največ dela z vprašanji romske skupnosti. Prejšnji četrtek, tik preden se je Doltarju iztekel mandat vršilca dolžnosti, mu je vlada tega podaljšala še za tri mesece. Zakaj? In zakaj ni imenovala katerega od preostalih dveh kandidatov?

  • Damjana Kolar

    9. 12. 2023  |  Kultura

    Festival tedna / Festival LGBT filma

    Od 9. do 17. decembra  bo v Ljubljani potekal 39. festival LGBT filma, na katerem bodo predvajali 24 igranih celovečernih filmov in dokumentarcev ter 19 kratkih filmov. Filmi prihajajo iz 27 svetovnih kinematografij in razkrivajo raznolike LGBT+ zgodbe. Festival bodo odprli 9. decembra ob 21.00 v Kinodvoru z romantično komedijo o družini in ljubezni v vseh njunih oblikah Venerin učinek.

  • Borut Mekina

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Svet  Za naročnike

    Ambiciozni in dvolični

    V generalni skupščini OZN v New Yorku je bil 22. november eden najsrečnejših dni za nerazvite. Na ta dan so države na pobudo afriških držav izglasovale resolucijo, v skladu s katero se bo OZN morala začeti ukvarjati z vzpostavitvijo pravične svetovne davčne ureditve. Po veljavnih pravilih se namreč največje globalne in internetne multinacionalke uspešno izogibajo plačevanju davkov oziroma imajo od njih koristi le najrazvitejše države. V organizaciji OECD se že 60 let trudijo, da bi vzpostavili pravičnejšo ureditev. Zadnji poskus je iz leta 2021, ko se je v okviru OECD doslej 140 držav odločilo za pravičnejšo obdavčitev multinacionalnih družb in pravilo, da morajo tehnološki velikani plačevati več davkov tam, kjer ustvarjajo prihodke. Prvi del je uspel – tudi Slovenija je ta mesec po hitrem postopku sprejela zakon o minimalnem davku – hudo pa se zapleta pri drugem delu, to je, da morajo recimo Google, Amazon, Facebook več davkov plačati tam, kjer ustvarjajo prihodke.

  • Uredništvo

    8. 12. 2023  |  Svet

    Gaza / Množične aretacije moških

    Iz Gaze prihajajo posnetki množičnih aretacij moških. Izraelska vojska je več deset moških prisilila, da so se slekli do spodnjega perila in s prevezanimi očmi in zavezanimi rokami klečali na tleh. Nato so jih odpeljali na neznano lokacijo.

  • Uredništvo

    8. 12. 2023  |  Družba

    »Leva sredina počasi izginja s političnega prizorišča«

    "Leva sredina počasi izginja s političnega prizorišča. Zapeljivci vedno pogosteje prepričujejo volilce, da jim grozi velika nevarnost in da edino oni lahko ponudijo prave rešitve za vse težave. Oboroženi vojaki varujejo evropska mesta in meje, človekove pravice za nekatere veljajo bolj, za druge manj. Družbene empatije do migrantov skoraj ni in vsaka govorica o odprtju novega centra za prebežnike ali pa azilnega doma sproža val zgroženih reakcij. Jasno in glasno sporočilo je, da se je treba braniti, tudi pri nas doma. Pojavljajo se govorice, da nismo več varna država in da se je celo treba oboroževati. Legalno."

  • N'toko

    N'toko

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Žive meje  Za naročnike

    Komentar / Wildersov svet

    Prejšnji teden je evropski politični prostor pretresla novica o preobratu na nizozemskih volitvah, kjer je na presenečenje vseh slavil skrajni desničar, provokator in rasist Geert Wilders. Etablirane stranke širom po Uniji so komaj zajele sapo po vzponu brexitovcev v Veliki Britaniji, AfD v Nemčiji, Marine Le Pen v Franciji in seveda Trumpa čez lužo, pa je tu že novi desničarski outsider s teatralično frizuro, ki pretresa evropski status quo. Wildersova zmaga je politikom oznanila, da se z vztrajnim poudarjanjem kulturnega boja in gonjo proti migrantom še vedno pride zelo daleč. Ne le da je s hujskaštvom dosegel ušesa volivcev, pokazalo se je tudi, da lahko migracije delujejo kot strelovod za vse druge tesnobe, ki so se zadnja leta nakopičile v ljudeh. Ko govori o izgonu tujcev, v resnici kritizira Unijo, njene ekonomske politike, vojno v Ukrajini, neučinkovite podnebne ukrepe … Pri njegovih volivcih so bile migracije šele na šestem mestu med skrbmi, dejansko pa so bile uporabljene kot skupni imenovalec vseh teženj po varnosti in stabilnosti. Tako je po spletu naključij čudaški provokator deloval kot resen reformator, ki naj bi od znotraj spremenil zatohle evropske institucije.

  • Vanja Pirc

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Kultura

    Gremo spet v Šiško!

    Decembrski kulturni program v prestolnici je spet tako pester, da še ni čisto jasno, kdaj točno se nam bo zadnji mesec v letu sploh uspelo naspati. Vseeno pa smo na seznam prireditev, ki jih ne gre zamuditi, tudi tokrat dodali še eno: prednovoletno zabavo, ki jo Mladina pripravlja skupaj z večnim pajdašem, ljubljanskim Kinom Šiška. Dvojec je v dobrem desetletju pripravil že vrsto nepozabnih prednovoletnih žurov, tokratnega pa se ni lotil sam; Mladina bo poskrbela za program afterja v mali dvorani Kina Šiška, soorganizator osrednjega programa na velikem odru pa bo vse opaznejši ajdovski kolektiv Ale v Pale.

  • STA

    8. 12. 2023  |  Svet

    »Kandidiral bom za predsednika Ruske federacije«

    Ruski predsednik Vladimir Putin je danes pričakovano napovedal, da se bo marca na volitvah potegoval za še en predsedniški mandat. To bi mu omogočilo obstanek na oblasti najmanj do leta 2030, saj si bo po pričakovanjih brez težav zagotovil peti mandat.

  • Uredništvo

    8. 12. 2023  |  Politika

    »Janša krvavo potrebuje Logarja, da naredi koalicijo«

    "Razprava o motivih za domnevni spor niti ni pomembna, saj nas v vsakem primeru čaka velika koalicija med Janšo in Logarjem, če bo prišlo do volitev in če bo seveda kateri od njiju zmagal, kar se pa v tem hipu zdi zelo verjetno. Zaostrovanje konflikta na koncu ne bo zaostrovanje, ki bi imelo negativne posledice, ker bosta v vsakem primeru na koncu sodelovala. Zakaj to vemo? Ker Janša krvavo potrebuje Logarja, da naredi koalicijo. Po drugi strani pa Logar ves čas prisega na sodelovanje in dialog. Kako lahko nekdo, ki stavi na ideologijo sodelovanja, na koncu zavrne Janšo? Seveda ga ne more. Poleg tega je njegov zvesti sodelavec že 23 let."

  • Matic Gorenc

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Družba  Za naročnike

    Nova parkirišča

    Ljubljana bo z novimi gradbenimi projekti pri glavni železniški postaji nekaj parkirišč izgubila, a bo dobila dvakrat več novih. Mnogi strokovnjaki se sprašujejo, ali je smotrno na tako centralni lokaciji povečevati število parkirnih mest in s tem privabljati v središče prestolnice še več prometa, v katerem se duši že sedaj.

  • Jens Glüsing

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Svet  Za naročnike

    Moč z neba

    Thiago Latrille je pogumno prenesel vse. Mlado žensko, ki ga je ozmerjala s fašistom, ker je organiziral predvolilne shode Javierja Mileija, profesorje na univerzi, ki so ga svarili, da bo libertarni desnopopulistični pretendent na predsedniški položaj povzročil lakoto, militantne tovariše, ki so trgali in zažigali letake z Mileijevo fotografijo, ki jih je delil na ulici.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar / Realnost

    Podnebna konferenca COP 28 v Dubaju ponavlja že ustaljen politični ritual. Na eni strani klavrno potrditev naraščajočih izpustov in globalnega segrevanja, na drugi pa parado hipokrizije obljub o blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanjih nanje. Podnebne spremembe so nedvomno osrednji globalni problem sodobnega sveta, Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Leti 2022 in 2023 veljata za najtoplejši v zadnjih stoletjih. Tveganja in škode dramatično naraščajo, možnosti za doseganje želenih podnebnih ciljev do sredine stoletja pa se zapirajo. Toda v vedno bolj problematični svetovni ureditvi je podnebna diplomacija edina prava politična platforma sodelovanja. Podnebna odgovornost je večja pri razvitih kot manj razvitih državah, globalna neenakost je tudi tukaj problem. COP 28 ga rešuje z novim finančnim skladom za pomoč pri podnebnem prilagajanju revnejših držav. Hkrati pa prav COP 28 do konca razgalja lažno politično podobo in nemoč boja glede podnebnih sprememb. Slovenija je del te zgodbe, pri oceni škod podnebnih sprememb je na vrhu EU. Dokaz več o bridkem koncu dosedanjih sprenevedanj.