• Grega Repovž

    Grega Repovž

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Uvodnik

    Uvodnik / Peti otrok

    Janez Janša in Borut Pahor sta zadnja slovenska aktivna politika, ki sta v prejšnjem režimu v Komunistični partiji Slovenije (KPS) dejansko imela službo, plačo in vsak po nekaj partijskih funkcij. Janša je letos moral zapustiti položaj predsednika vlade, potem ko so volivci odločno zavrnili njegovo politiko, Borut Pahor pa bo funkcijo predsednika novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar prepustil dan pred letošnjim božičem.

  • Grega Repovž

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika

    Vladni zakoni imajo podporo

    Pred referendumsko nedeljo je agencija Ninamedia 21. in 22. novembra izvedla javnomnenjsko anketo, da bi preverila razpoloženje volivcev in njihovo namero, da se udeležijo referenduma. Na eni strani so uporabljali klasično telefonsko metodo, hkrati pa izvedli tudi spletno anketiranje, da bi tako dosegli tudi volivce, ki so telefonsko težje dosegljivi. Vzorec je bil še malo večji kot običajno, saj je v anketi sodelovalo 1127 anketirancev.

  • Vasja Jager

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Referendum o RTV / Za normalnost

    Po vsem svetu Božička opisujejo kot belobrado in rdečelično dobrodušno starino z mogočnim trebuhom, ki brezglavo frči po zraku v saneh na jelenji pogon in vdira skozi dimnike, da angelskim otročičem razdeli najnovejše nintende, tačke na patrulji in pujse pepe ali pa na računalnik čudežno naloži nov komplet skinov za Fortnite. Le v Sloveniji smo izjema – pri nas je Božiček naočaljeni in okravateni birokrat strogega pogleda in redkih las, za nameček pa še partijec. Gre seveda za že dolgo pokojnega nekdanjega predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jožeta Smoleta, ki je leta 1986 kot prvi med vodilnimi politiki v rajnki Jugi slovenskemu delovnemu ljudstvu javno voščil vesel božič. Nič takega, nič velikega, samo ti dve besedi – toda podalpski narod je bil po 41 letih čakanja tako vesel nepričakovanega darila, da si je Smoleta za vekomaj zapomnil kot Božička.

  • Jure Trampuš

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Družba  Za naročnike

    Nika Kovač / »Če izgubimo javni medij, je to prvi korak do nove zmage Janeza Janše«

    Pogovor z Niko Kovač je potekal natančno teden dni pred referendumsko nedeljo, v nekem ljubljanskem lokalu ob jutranji kavi. Nika Kovač je zelo zasedena, skupaj z Inštitutom in prostovoljci koordinira kampanjo, v kateri volivce prepričujejo, da je treba ubraniti javno RTV. Veliko je stvari, obiskovanje krajev, prepričevanje volivcev, tiskanje letakov, takšna kampanja se dela 20 ur na dan. Po svoje je paradoksalno, da vladni zakon brani civilna družba, koalicijske stranke v kampanji resno ne sodelujejo, a to je na neki način prav. Javno televizijo lahko obrani le javnost in ne politika. Vsak volilni rezultat je težko napovedati, še posebno referendumskega.

  • Uredništvo

    26. 11. 2022  |  Politika

    Janšev minister Vizjak »po domače« delil javni denar 

    Ekipa nekdanjega ministra za okolje Andreja Vizjaka (SDS) je pri razdeljevanju sredstev pokazala dobršno mero kreativnosti. Pri tem je pohodila nekaj zakonov in predpisov ter ignorirala javnost in opozorila vladnih služb. Na Dnevniku so neuradno pridobili notranjo revizijo, ki jo je po nastopu vlade Roberta Goloba naročil Vizjakov naslednik na okoljskem ministrstvu Uroš Brežan. Njeni izsledki so za Vizjaka in njegove sodelavce izredno obremenjujoči in med drugim prikazujejo, kako je ekipa bivšega ministra sredstva iz denarnega sklada kanalizirala k Vizjakovemu bivšemu-bodočemu delodajalcu, družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).

  • Borut Mekina

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Solastniki podjetja, ki ga je ustanovil urednik Odmevov, Logarju pomagali pri volilni kampanji

    Podjetje Performans je »komunikacijsko podjetje mlajše generacije izkušenih posameznikov,« ki bodo pri svojem delu »ključno zaznamovali slovensko medijsko krajino prihodnosti,« piše na njegovi spletni strani. Zapisano drži. Dva od štirih lastnikov podjetja sta v zadnjih mesecih sodelovala in pomagala pri politični kampanji Anžeta Logarja, glavni ustanovitelj podjetja pa je po novem urednik Odmevov na RTV Slovenija.

  • Zala Kramperšek

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Diskriminatorni plakati v predvolilni kampanji Aleša Primca

    Za položaj ljubljanskega župana se je v nedeljo potegoval tudi predsednik zunajparlamentarne stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc. V sklopu njegove predvolilne kampanje so bili po mestu obešeni tudi plakati, ki so z napisi »Proti LGBTQIA » in »Proti LGBTQIA+ posvojitvam otrok« izražali odkrito homofobijo in sovražno nastrojenost. Je tako diskriminatoren napis lahko del javnega oglasa, sploh takšnega, ki predstavlja kandidata za župana?

  • Luka Volk

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Kako smo volili?

    Najprej zapišimo najočitnejše: po prvem krogu lokalnih volitev so župani znani v 165 občinah, v 47 občinah pa se bodo morali volivci na glasovanje spet odpraviti prihodnji mesec. Zmagovalci županskih volitev so bili že vnaprej znani v približno četrtini občin, saj tamkajšnji kandidati niso imeli izzivalca. Volilna udeležba je bila nizka, prvega kroga volitev se je udeležilo le nekaj več kot 47 odstotkov volilnih upravičencev – nižja volilna udeležba je bila zgolj leta 2014. Najnižja volilna udeležba v občinah, kjer so volivci imeli na izbiro več kandidatov, je bila na Jesenicah. Tam je prišlo glasovat zgolj nekaj več kot 35 odstotkov volilnih upravičencev. Precej nizko na seznamu se je znašla tudi mestna občina Ljubljana, tam se je na volišča odpravilo 40 odstotkov volilnih upravičencev, pet odstotkov manj kot pred štirimi leti. Župana je v prvem krogu dobila polovica mestnih občin – Ljubljana, Koper, Novo mesto, Slovenj Gradec, Velenje in Ptuj. Večjih presenečenj ni bilo.

  • Luka Volk

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Zakaj je bilo v Ljubljani oddanih izrazito malo preferenčnih glasov?

    Podobno kot na volitvah v evropski parlament tudi na lokalnih volitvah zakon volivcem omogoča, da na glasovnici pri listi, za katero glasujejo, označijo kandidata, ki mu dajejo pri izvolitvi prednost pred drugimi. Vendar se preferenčni glasovi upoštevajo le, če jih je oddanih dovolj. Oddati ga mora najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za listo, hkrati pa mora število glasov, ki jih prejme kandidat, presegati deset odstotkov oddanih glasov za listo. Zgolj v tem primeru so lahko kandidati, ki so dobili največ prednostnih glasov, izvoljeni mimo vnaprej določenega vrstnega reda.

  • Uredništvo

    27. 11. 2022  |  Družba

    »Model ideološko-partijskega monopola se lahko spremeni v vprašanje samovolje enega človeka«

    "Nekateri so začeli verjeti, da bo Musk zaradi lastne poslovne nekompetentnosti medijsko podjetje Twitter dokončno potopil. Spoznal bo, skratka, da zakonitosti medija niso zakonitosti vesoljskih tehnologij in električnih avtomobilov."

  • Uredništvo

    27. 11. 2022  |  Politika

    »Sovražni govor je uspel v projektu poneumljanja«

    "Sovražni govor je uspel ne le zmanjšati, ampak tudi popolnoma uničiti odpor, ki ga pri ljudeh vzpostavljata razum in znanje. Z drugimi besedami, uspel je v projektu poneumljanja. Ne gre za spontan dosežek, gre za premišljeno strategijo, da bi dosegli bazo ljudi, ki ne postavljajo več vprašanj in jih nobena še tako prozorna laž ne more spodbuditi k uporu. Takšni ljudje so pripravljeni, ko so enkrat dosegli stanje neumnosti, na naslednjo stopnjo pridobivanja moči - nasilje. In to smo videli. Pa vendar ne bi bilo težko in še ni minilo toliko časa, da ne bi mogli izvesti temeljitih ukrepov za uničenje vira sovražnega govora. Res je, vse se relativizira in danes se že kar koli razglaša za sovražni govor, hkrati pa se trdi, da sovražni govor ne obstaja: oboje izvajajo ustvarjalci sovražnega govora! Protislovje ni več problem, na neumnost se resno računa. A sprijazniti se s tem je za aktivnega državljana nepredstavljivo, tako kot je nepredstavljivo žrtev sovražnega govora pustiti brez pomoči. In med žrtve sovražnega govora moramo šteti tudi tiste, ki so se mu predali brez boja ..."

  • Stanka Prodnik

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Dnevi trpljenja pod Luko Svetino

    Luka Svetina še zdaleč ni najslabše, kar se je zgodilo pod vladavino Janeza Janše in njegovega poročnika za izvedbo Uroša Urbanije na RTV Slovenija. Čeprav seveda prste srbi, da bi temu mlečnozobemu in novinarsko popolnoma neprofesionalnemu novinarju pretresli vse kosti, iz njega veje neka dobrohotnost – pač ta mladenič si samo želi biti novinar, želi si biti na ekranu, verjetno si že od malih nog želi nastopati pred kamero, verjetno je – saj ni edini – doma za svojo pisalno mizico v odsev v oknu odvodil že mnogo poročil. To njegovo željo so v SDS tako lepo opazili ter ga seveda zlorabili in mu podelili vodenje Odmevov. Zlorabili? Seveda. Pač to je najhuje: v resnici zlorabljajo te ljudi.

  • Uredništvo

    26. 11. 2022  |  Družba

    »Vrste ljudi, ki na pregled čakajo predolgo, so se še podaljšale«

    "V javnem zdravstvenem sistemu je čas trenutno najpomembnejša neznanka. Vrste ljudi, ki na pregled čakajo predolgo, so se po predpandemskem letu 2019 podaljšale. To ni presenetljivo: v bolnišnicah še vedno niso polovili vseh zaostankov iz obdobja, ko so odpadli številni pregledi in zdravljenja. Hkrati na vrata ambulant trkajo bolniki, ki bodo diagnozo prejeli z velikim zamikom. Prebivalci so svoje zdravnike od pomladi 2020 dalje videvali bistveno redkeje kot nekoč."

  • Uredništvo

    26. 11. 2022  |  Družba

    »Teoretikom zarot pravim, da je svet še hujši, kot si mislijo, da je«

    "Po mojem mnenju so teorije zarot v resnici tolažba. Sam se rad pošalim in teoretikom zarot pravim, da je svet še hujši, kot si mislijo, da je. Ne, da je svet popolnoma skorumpiran in drvi v prepad. V resnici samo drvi v prepad, ni nikogar, ki bi ga tja peljal. Rad uporabim prispodobo, da teoretik zarote misli, da sedimo na avtobusu, hudoben voznik pa nas vozi proti robu prepada. To je v resnici tolažba. V resnici smo na tem avtobusu, na katerem pa ni voznika. To, da ima nekdo vse niti v rokah, je v resnici tolažba, kar daje občutek, neki agens, neka volja, ki opravlja s svetom. Želi nam škodovati, a se lahko spremeni, mi lahko prevzamemo nadzor in mi peljemo svet po svoje. Teorije zarot v resnici izražajo prometejsko vero v možnost človeka, da upravlja svet." 

  • RTV / Zakaj je čas, da Grimsov zakon spravimo v predal

    27. novembra bomo na referendumih odločali o treh pomembnih zakonih. Med njimi je največ pozornosti pritegnil Zakon o RTV Slovenija. Tri koalicijske stranke, Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, so enotno stopile v referendumsko kampanjo in povedale, da je potrebno glasovati »3xZA«.

  • STA

    25. 11. 2022  |  Politika

    Referendum / »Udeležba bo najverjetneje okoli 40-odstotna«

    V nedeljo bo potekal referendumski trojček o RTV Slovenija, vladi in dolgotrajni oskrbi. Anketa, ki jo je za časnik Delo opravil inštitut Mediana kaže, da je dobra petina vprašanih glede referendumskih vprašanj še neopredeljena.

  • Uredništvo

    25. 11. 2022  |  Družba

    »Povsem blizu je scenarij, da se RTV izčrpa in da ji odvzamejo kredibilnost«

    "Osebno ob tem občutim izjemno odgovornost. Zavedam se dolžnosti do javnosti in do plačnikov RTV-prispevka. Zdi pa se mi, da javni zavod kot institucija ta hip te svoje funkcije ne izvaja na odgovoren način. Profesionalni standardi so povoženi in ne prilagajamo se ustrezno razmeram v svetu. Prav bi bilo, da bi se tega lotili strokovno. Vendar vidimo, da se ključni strokovnjaki z RTV v resnici umikajo. To je zelo skrb vzbujajoče. Ne odhajajo zgolj dobri novinarji, ki v tem okolju ne vidijo več perspektive. Odhajajo tudi ljudje, ki se ukvarjajo z razvojem, tehnologijo … Povsem blizu je scenarij, da se RTV izčrpa in da ji odvzamejo kredibilnost, ki jo je gradila vrsto let. Vprašanje je, kaj bo ostalo na pogorišču. Če odvzamejo kredibilnost javni RTV, se bodo na koncu morda vsi strinjali, da RTV niti ne potrebujemo."

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Dobro jutro, Slovenija! / V nedeljo bodi zelo ZA 

    Spomnite se komedije Dobro jutro, Vietnam: Robin Williams igra radijskega didžeja, ki v Vietnamu prevzame vodenje šova na vojaški radijski postaji – duhovit je, izjemno zabaven, luciden, poskočen, nadarjen, mojster tega posla. Vojaki so nori nanj. Toda njegov nadrejeni, poročnik Hauk, šef te radijske postaje, njegovega humorja – in njegove priljubljenosti – ne prenaša, zato sklene, da mu bo kar sam pokazal, kako se to počne. In res – šov vodi kar sam. Na duhamoren, mučen, okoren, nenadarjen, amaterski način. Mučno in klečeplazno. Tip deluje, kot bi rekli Američani, cringey. Natanko tako pa izgleda nacionalka, ki jo vodijo kadri, ki jih je poslala SDS. Krindž!

  • Uredništvo

    25. 11. 2022  |  Družba

    Ihan / »Človek zaradi bolezni ne sme biti bistveno finančno prizadet ali celo obubožati«

    "Zato je tako pomembno, da v EU varujemo in ohranjamo kulturni in politični konsenz, da človek zaradi bolezni ne sme biti bistveno finančno prizadet ali celo obubožati. Ne glede na podrobno ureditev zdravstvenega sistema in financiranja, ki je posledica različnih zgodovinskih okoliščin, se vse evropske države zavedajo, da javno zdravstvo ni prosti trg in ne more biti prosti trg za nikogar. Še najmanj pa za farmacevtsko industrijo. Ta se je zaradi narave regulatornih postopkov skrčila na samo nekaj izjemno velikih multinacionalk s proračuni, primerljivimi s proračuni večjih držav. Zato so pogajalci za cene lahko samo velike države ali skupnosti držav, kot je EU."

  • Uredništvo

    25. 11. 2022  |  Politika

    Urška Klakočar Zupančič četici na desnici / »To ste vi, poglejte si svojo podobo!«

    Pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o vladi so zagovorniki in nasprotniki zakona soočili mnenja na TV Slovenija. Mnenja so soočili vsi, ki so se kot organizatorji vključili v kampanjo. Politične stranke so poleg Branka Grimsa (SDS) zastopali še Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda), Dominika Švarc Pipan (SD), Luka Mesec (Levica), Marko Balažic (SLS), Boštjan M. Turk (Nova ljudska stranka Slovenije). V soočenju so sodelovali tudi Aleš Primc (Združenje Gibanje za otroke in družine), Andrej Umek (Zbor za republiko - inštitut za analize in dialog) in Vili Kovačič (Društvo Davkoplačevalci se ne damo).

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Janšizem je stanje duha

    Kdo je torej zmagovalec lokalnih volitev? Seveda SDS. To se je vedelo že vnaprej. Janša vedno zmaga. Tudi ko izgubi. Vsak, še tako boleč in ponižujoč poraz predstavi kot zmago. Tako je bilo tudi ob zgodovinskem porazu aprila letos. In ko je Nataša Pirc Musar – ne sicer triumfalno, a vendarle prepričljivo – premagala Logarja, čeprav se je ta na vse kriplje trudil prikriti izvor in pripadnost, Janša ni zmogel rutinske čestitke zmagovalki, ampak jo je degradiral s pripisanim pričakovanjem, da se bo opravičila za laži, ki jih je menda izrekla o SDS (!?). In če bi pri Logarju bilo vsaj malo verodostojnosti v drži, ki jo je volivcem prodajal med kampanjo, bi se na tak eksces svojega vodje moral odzvati. No, vsekakor pa se je odzval na katastrofalne izide lokalnih volitev v Ljubljani. Odstopil je s položaja vodje ljubljanske SDS. Seveda je to ob drugih dvoumnih izjavah dodatno zbudilo špekulacije o resničnih namerah in motivih člana stranke, ki ta čas nagovori prepričljivo več volivk in volivcev kot njegov šef. Kar je za Janšo gotovo grenko spoznanje. Resda lokalne volitve ne odražajo v celoti trenutnih razmerij sil na državni ravni. Pač, lokalne volitve niso enovita zgodba, ampak so mozaik, sestavljen iz 212 manjših ali večjih koščkov.

  • Luka Volk

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Svet

    Poveličevanje nacizma

    Sosednja Avstrija namerava zaostriti zakonodajo, ki prepoveduje rabo nacističnih simbolov. Nekateri so, podobno kot v Nemčiji, prepovedani že od konca druge svetovne vojne, med njimi recimo nacistični pozdrav, z novim predlogom pa bi se prepoved še razširila. Prepovedana bi bila vsakršna trivializacija holokavsta, pa tudi posest nacističnih spominkov.

  • Damjana Kolar

    26. 11. 2022  |  Kultura

    Festival tedna / Animateka

    Med 28. novembrom in 4. decembrom bo v Ljubljani potekal 19. mednarodni festival animiranega filma Animateka, ki bo ponudil bogat program kratkih, srednjemetražnih in celovečernih animiranih filmov, industrijsko platformo za profesionalce AnimatekaPRO, večernimi dogodki, delavnicami in razstavami. Letošnja rdeča nit je francoski animirani film, letošnja novost za najmlajše pa program Slonove TV specialke, ki bo predstavil animirane filme, narejene za televizijo.

  • STA

    25. 11. 2022  |  Svet

    Donald Trump / Novinarka ga toži zaradi spolnega napada

    Pisateljica in novinarka E. Jean Carroll, ki je nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa javno obtožila, da jo je pred skoraj 30 leti skušal posiliti, je na newyorškem zveznem sodišču v četrtek pričakovano vložila nadgrajeno tožbo proti njemu. Leta 2019 ga je tožila zaradi obrekovanja, zdaj pa je k temu dodala prizadejanje telesne poškodbe.

  • Peter Petrovčič

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika

    Padla še ena ovadba, ki jo je zoper Muženiča zahtevala SDS

    Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič ima na hrbtu že dolga leta tarčo, puščice vanjo pa streljajo predvsem iz SDS in njenega vplivnega kroga. Ena izmed teh je bila izstreljena v obliki kazenske ovadbe zaradi domnevnega oškodovanja evropskih sredstev, vložil pa jo je kar nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki ga je na to mesto imenovala vlada Janeza Janše. Evropsko tožilstvo je zdaj ovadbo zavrglo.

  • Uredništvo

    26. 11. 2022  |  Svet

    Žalovanje za kraljico / Skoraj vsakršno izražanje nestrinjanja z monarhijo je bilo zatrto že v kali

    Pri prodajalcih časopisov (in v naši spletni trgovini) lahko kupite posebno izdajo Mladine ZGODOVINA BRITANSKE MONARHIJE, ki razkriva, kaj sploh je britanska monarhija in kako deluje. Besedila so napisali vodilni evropski zgodovinopisci in znanstveniki, že v Nemčiji, kjer je najprej izšla, pa je naletela na izredno močan odziv javnosti, prav tako pa seveda tudi v Veliki Britaniji. V članku z naslovom Devetnajsti september 2022 Tadej Zupančič piše o tem, da je šestindevetdesetletna Elizabeth Alexandra Mary Windsor umrla 8. septembra 2022 ob 15.10 na gradu Balmoral v Ballaterju v okrožju Aberdeenshire. Vzrok smrti je bila "visoka starost". Njen poklic: "kraljevsko veličanstvo kraljica", stan: "vdova".

  • Borut Mekina

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Karneval neumnosti se izteka

    Ta konec tedna bomo na pobudo SDS potrošili šest milijonov evrov za referendume o treh zakonih. V središču javne razprave je reforma RTV. O tem vprašanju je po desetih ali 15 letih razprave javnost verjetno že odlično poučena. Drugi referendum, to je vprašanje, ali naj volivci dovolijo koaliciji pod vodstvom Roberta Goloba povečati število ministrstev, meji na črni humor. Ker če koga v SDS resnično skrbi javna poraba, lahko izračuna, da so sami s koronskimi dodatki razdelili toliko evrov, da bi z njimi zagotovili plače 4000 ministrom za štiri leta. Tretji referendum, referendum o dolgotrajni oskrbi, pa v tej kampanji verjetno nastopa le zaradi rekla, da so vse dobre stvari tri. Je vprašanje, o katerem pobudniki in volivci še najmanj vedo.

  • Peter Petrovčič

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Politika  Za naročnike

    Zakon o RTV ni protiustaven …

    »Tudi če zakon podpre večina, ki bo prišla na referendum, ne bo prav nobene škode. Zakon, tak, kot je, namreč ne more prestati ustavnosodne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanju minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice,« je prejšnji teden v časniku Finance o novem zakonu o RTV Slovenija zapisal dr. Matej Avbelj.

  • Danes je nov dan

    25. 11. 2022  |  Družba

    Svoboda čivkanja

    Musk je kupil Twitter, da bi s političnim uravnoteženjem pomagal človeštvu. Twitter je v zadnjih letih res postal močno polarizirano okolje z malo prostora za konstruktivno komunikacijo, a Musk se je njegove transformacije lotil neuravnoteženo.