Grega Repovž

13. 12. 2024  |  Mladina 50  |  Uvodnik

Uvodnik / Čas za alarm

Če bi kdo pred mesecem dni objavil članek ali raziskavo, v kateri bi trdil, da je mogoče zgolj prek družbenega omrežja TikTok zmagati na volitvah in z lažnivimi zgodbami mogoče zavesti več milijonov volivcev, bi rekli, da to kljub vsemu ni mogoče, čeprav velikega vpliva družbenih omrežij ni mogoče zanikati. Vendar se je to pred tremi tedni zgodilo – v Romuniji. Prav zato, ker se je to zgodilo v Romuniji, državi, ki je delno upravičeno ne štejemo med svetle evropske demokracije, ne slovenska ne evropska javnost dogajanju nista namenili veliko pozornosti. A vse, kar se je zgodilo v Romuniji, se lahko zgodi v vsaki državi. Prvič že na predčasnih volitvah v Nemčiji.

Podtaknjena droga

Če bi klasično ekonomsko ali politično propagando primerjali z jemanjem opojnih substanc – na primer s pitjem alkohola, za kar se uživalec zavestno sam odloči in pri čemer mora biti na embalaži ali v lokalu tudi jasno zapisano opozorilo ministra, da lahko to škoduje zdravju –, je politična propaganda z novimi tehnikami in najnaprednejšimi družbenimi omrežji podobna učinku droge GHB, ki jo dekletu brez njene vednosti ali privoljenja vsujejo v kozarec.

»Kjer smo najranljivejši, tam razne teorije zarote najlepše cvetijo«

Na desnici že dolgo gradijo vzporedno državo, prvak SDS Janez Janša je to nekoč poimenoval »druga republika« – imajo lastno civilno družbo, medije, možganske truste in visokošolske zavode –, zadnja leta pa so, po zgledu iz tujine, predvsem ameriških republikancev, začeli sprevračati tudi jezik. »Kulturni marksizem«, »teorija spola«, »woke« ali »prebujenska ideologija« ... To je samo nekaj izrazov, ki jih uporabljajo. A za kaj v resnici sploh gre? In kdo dejansko govori o tem? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Romanom Kuharjem, sociologom in profesorjem na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Nika Kovač je slaba vest, napaka v sistemu

Malo je takšnih iz dežele na sončni strani Alp, ki bi lahko rekli, da njihov vpliv kdaj seže celo dlje od vpliva vrhunskih športnikov in politikov. Malo je takšnih, ki bi se lahko pohvalili, da so se v zadnjem letu družili z najbolj znano televizijsko voditeljico na svetu Oprah Winfrey in da jih je bivši ameriški predsednik Barack Obama povabil na prireditev svoje fundacije, da bi delili nasvete bodočim voditeljem sveta. Prav tako je malo takšnih, ki bi jim uspelo organizirati vseevropsko kampanjo (Moj glas, moja izbira), o kateri je glas segel tudi v Ameriko, kjer so ji podporo izkazali celo nekateri vplivni hollywoodski zvezdniki, in na Japonsko. Bodimo natančni: to je uspelo samo Niki Kovač in njenemu Inštitutu 8. marec.

»Prihaja novi kapitalizem«

Joseph Vogl, nemški strokovnjak za literarno teorijo in medije, je širšemu občinstvu znan po knjigah, kot so Prikazen kapitala, nadaljevanje Der Souveränitätseffekt (Učinek suverenosti) in najnovejša Kapital und Ressentiment (Kapital in zamere). V tej trilogiji se posveča kapitalizmu 21. stoletja, predvsem povezavam med finančno in informacijsko panogo, oziroma temu, kakšna je povezava med tehnološkimi velikani in globalnimi denarnimi tokovi. Potem ko je poleti 2023 postal častni profesor na berlinski univerzi, je začel predavati na Princetonu.

Priznanje prejmejo izbrisani

»Prav vsak od njih se je, bodisi javno bodisi v zasebnem življenju, boril za to, da si povrne, kar mu ali ji je država nezakonito odvzela. Priznanje predsednice Republike Slovenije zato prejmejo vsi izbrisani,« je obrazložitev podelitve nagrade na področju človekovih pravic v torek končala predsednica republike Nataša Pirc Musar. In predsednica ima prav, sleherni izbrisani je zaradi izbrisa nehote postal borec za človekove pravice. Kar polovici vseh je država odrekla kakršnokoli popravo krivic.

Gole na spletu

Osnovnošolka se je čez noč spremenila: nenadoma se je zaprla vase, izogibala se je lastni materi in se ni več želela stisniti k njej. »Skrbelo naju je, da se ji je pripetilo kaj, o čemer ne želi govoriti,« je pripovedovala mama. Čez nekaj mesecev sta z dekličinim očetom ugotovila, da je deklica videla trdi pornografski posnetek, v katerem naj bi igrala njena mama. »Na video je naletela, ker je v Googlov brskalnik vnesla moje ime,« je nadaljevala mama, sicer znana nemška igralka, ki pa ne želi objave svojega imena. Nikoli ni snemala pornografskih filmov. »Ta posnetek je resda dolg le nekaj minut, vendar je našo družino za več mesecev pahnil v globoko krizo.« Hči je bila prepričana, da je mama film posnela v mlajših letih, vendar je ta posnetek ponaredek, ki ga je izdelala umetna inteligenca. Gre za tako imenovani globoki ponaredek, prepričljiv in drzen posnetek, ustvarjen s programsko opremo, ki je mamin obraz prilepila na tuje telo.

Čaka Evropo nova ledena doba?

Čeprav je potovanje z letalom med najvarnejšimi načini potovanja, številni potniki med letenjem občutijo strah. Ta ni povezan z verjetnostjo nesreče, za katero sicer vedo, da je minimalna – verjetnost, da boste umrli v letalski nesreči, je 1 : 11.000.000 –, temveč s katastrofalnimi posledicami, če se nesreča vendarle zgodi. Tveganje namreč ni povezano le s tem, kako verjeten je neljubi dogodek, temveč tudi s škodo, ki jo povzroči, ko se zgodi. Natančneje rečeno: tveganje je v analizi tveganj definirano kot produkt verjetnosti za dogodek in škode ob njegovem nastopu. Ta definicija lepo ponazarja podlago za strah pred letalsko nesrečo: ker je škoda ob strmoglavljenju neizmerljiva, smrt nas ali naših bližnjih, že pri majhni verjetnosti za letalsko nesrečo tveganje letenja marsikdo občuti kot veliko. Povezava med majhno verjetnostjo in veliko škodo je podlaga za sleherno zavarovalno polico, za uporabo varnostnega pasu ali za nošenje čelade pri delu in športnih aktivnostih.

Ustavljen zakon o JEK 2

V kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba so še sredi oktobra napovedovali, da bodo v kratkem v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o drugem bloku jedrske elektrarne Krško (JEK2), zdaj pa so načrt opustili. »Priprava zakona trenutno ne poteka v obliki, kot je bila prvotno načrtovana,« so nam pred dnevi potrdili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). »Odločitev je bila sprejeta v okviru širše uskladitve prioritet na vladni ravni, vključno s strani kabineta predsednika vlade.« Neuradni razlog? Predsednik vlade Robert Golob ob nizki javni podpori ne želi odpreti nove fronte, zlasti si ne nakopati protireferenduma o zakonu o JEK 2.

Davčna oaza za menedžerje?

Eden najpomembnejših projektov Socialnih demokratov, ki zadeva ekonomsko demokracijo in ki ga njihov predsednik Matjaž Han napoveduje že vsaj dve leti, je pravičnejša udeležba delavcev pri dobičku. Na gospodarskem ministrstvu so prepričani, da bi širša udeležba delavcev pri dobičku rešila marsikatero slovensko težavo: recimo, kot so pojasnili, delavci bi bili tako v službi bolj motivirani in zadovoljnejši. »Ko delavci vedo, da bodo nagrajeni za svoj trud in prispevek k uspehu podjetja, se počutijo bolj motivirane, da izkažejo visoko delovno uspešnost in si prizadevajo za doseganje ciljev podjetja,« so pojasnili. In pa: »Delavci, ki imajo možnost sodelovati pri dobičku, razvijejo tudi večjo pripadnost podjetju.«

Široko zaprte oči

Donald Trump je odpihnil prebujenost (wokeness) in politično korektnost, smo slišali po ameriških predsedniških volitvah. Prebujenosti in prebujenim – vsem tistim, ki svarijo pred sistematičnimi diskriminacijami, marginalizacijami in družbenimi krivicami, pred rasizmom, mizoginijo, homofobijo, transfobijo, antifeminizmom ipd., vsem tistim, ki v družbi in institucijah razkrivajo rasistične, mizoginične, homofobične, antikvirovske in druge toksične vzorce, vsem tistim, ki opozarjajo, da je to, kar slavimo kot univerzalno, vse preveč belo, moško in hetero, vsem tistim, ki so woke, budni, aktivistični, na straži, empatični – je zadal smrtonosni udarec. Podrl jih je. Premagal. Prebujenost je mrtva. Zombi. Ljudem sicer še žre možgane, a ne bo več dolgo.

Vlado Miheljak

13. 12. 2024  |  Mladina 50  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Prisrčno srečanje z gospodarjem

Golob ni bil prvi in edini, ki je pred ameriškimi volitvami brez diplomatske zadržanosti in previdnosti podpiral Kamalo Harris. Ker je pač videl Trumpa kot simbol nedemokratičnega sveta. A koliko je protikandidatka Kamala Harris, ne samo po aktivni podpori Izraelu in njegovi genocidni politiki, zastopnica svobodomiselnega sveta, je res veliko vprašanje. Pravzaprav sploh ni vprašanje. Ampak Trump je zmagal. In postavi se vprašanje, kako ravnati s primitivcem, prostakom, tepcem … in kar je še negativnih atributov. Države in državniki imajo različne strategije odnosa do »nezaželenega« zmagovalca volitev, ki je Evropi že napovedal vojno: ekonomsko, trgovinsko, vojaškozavezniško, diplomatsko … No, najbrž žepna državica Slovenija ne more ravnati kot svoj čas svobodna mestna državica Kristijanija (dansko: Fristaden Christiania) na otoškem delu Københavna. Namreč leta 1971 so skvoterji zasedli zapuščene vojašnice in druge objekte ob staromestni utrdbi. In kmalu razglasili svojo avtonomijo, pravno neodvisnost, dobili svoje simbole, zastavo, himno in celo valuto.

Jezušček na palestinski ruti

Na osrednjem vatikanskem trgu, Trgu svetega Petra, so prejšnjo soboto prižgali luči na 29-metrskem božičnem drevesu. Nedaleč stran so zbranim predstavili jaslice iz od Slovenije le streljaj oddaljenega obmorskega Gradeža, s katerimi se ustvarjalci poklanjajo tamkajšnji laguni z otoki in prebivalcem, ki so se preživljali z ribolovom. Nato so postavili še ene jaslice. Te so ustvarili palestinski ustvarjalci in za postavitev v veliki dvorani Pavla VI. so jih oblikovali iz oljkovega lesa. Dodali so še črno-belo kefijo, značilno palestinsko ruto, za Palestince simbol upora proti vsem okupatorjem, in nanjo položili lesenega Jezuščka. Prav podoba teh jaslic, v katere, sede na invalidskem vozičku, zre papež Frančišek, je nato kot božična razglednica obkrožila svet.

Grožnja novinarju

V torek se je sojenje Žigi Bauerju zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču na prvi stopnji končalo z obsodilno sodbo na pogojno kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Po mnenju sodišča je Bauer kriv, »da je drugemu zato, da bi ga ustrahoval, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje«. Sodba še ni pravnomočna.

TV komentar / Zamujene priložnosti RTV Slovenija

Pariška Notre Dame seveda ni le cerkev, ampak je tudi simbol. A ta simbol Francije ni simbol vere, kot morda misli Branko Grims (še vedno nas strese, da se je ta robati skrajnež oglašal, ko je cerkev zagorela). Notre Dame je tista cerkev, ki je gledala razsvetljenstvo, cerkev, mimo katere so se valile študentske množice na proteste pred Sorbono, cerkev, pred katero sta kadila Simone De Beauvoir in Jean-Paul Sartre, cerkev, v katere parku se je v osemdesetih sestajala gejevska organizacija Act-up. A to so le drobci iz preteklosti, današnja Francija je še zanimivejša.

Ministrica na napačnem žuru

»Podnebne spremembe so postale modni dodatek razpravam /…/. Medtem ko spremembe namembnosti zemljišč zagotovo vplivajo na lokalne podnebne razmere, tega pa z enako znanstveno strogostjo ni mogoče trditi za vpliv izpustov toplogrednih plinov na globalni ravni.«

Predsedničini favoriti?

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je odločila, da ne bo ponovila razpisa za guvernerja Banke Slovenije. Po prvem razpisu državnemu zboru v izvolitev ni predlagala kandidatke s podporo Saše Jazbec, pač pa Antona Ropa, ta pa ni bil izvoljen. Novega kandidata, pravi, bo poiskala kar sama. Kaj to pomeni za še en zelo pomemben razpis, pri katerem je predsednica predlagateljica – za varuha človekovih pravic?

Odpadki na Muri, kislina v Dravi?

Zveza društev Moja Mura je pred dnevi kazensko ovadila župana Šentilja Štefana Žvaba. Okoljevarstvena zveza je po letih prizadevanj pridobila obsežno dokumentacijo, ki naj bi dokazovala, da je župan v občinskem prostorskem načrtu (OPN) potvoril informacijo o namenski rabi parcel in s tem zasebniku, lastniku kompostarne Kogal Karliju Udovičiču, omogočil opravljanje dejavnosti.

Nimate izbire

Čeprav Klemen Klemen, samooklicani »postopač in potepuh, pripovedovalec trnowskih in ostalih prigod«, predvsem pa »največja nindža trnowčanka vseh cajtov«, opusa studijskih izdelkov ni obogatil že slabo desetletje, ostaja ena naših največjih koncertnih atrakcij, saj je njegov repertoar vselej natrpan z brezčasnimi bangerji, napol ponarodelimi klasikami s preloma tisočletja. Te se, kljub vsej politični nekorektnosti, ki danes deluje kot zgovorna časovna kapsula, starajo kot vrhunsko vino.

Kršiteljica Slovenija

Proti Sloveniji je bilo lani na Evropsko sodišče za človekove pravice vloženih kar 978 pritožb, kar je skoraj štirikrat več, kot znaša večletno povprečje (približno 250 pritožb). Slovenija je bila lani na prvem mestu po številu vloženih pritožb na število prebivalcev med vsemi 46 evropskimi državami, članicami Sveta Evrope. Je torej, predvsem zaradi krivega sojenja, ena izmed držav, ki najbolj sistematično kršijo človekove pravice? Ima Janez Janša prav?

Balkan v Londonu

Slovenske popevke, jugoslovanski synth pop in novi val, srbski trap, hrvaški rap, pa tradicionalna in popularna glasba vseh držav balkanskega polotoka, vključno s Senidah, SBO, Magnificom, Sestrami in Klemnom Klemnom – na te raznolike ritme poplesavajo in se ob njih družijo obiskovalci dogodkov pred dvema letoma ustanovljenega kolektiva Balkan London Collective, ki sta ga v želji po povezovanju balkanske diaspore ustanovila Arbër Qerka-Gashi in Tamara Vujinović. Kolektiv je v britanski prestolnici, kjer živi tudi od štiri do pet tisoč Slovencev, želel zapolniti pomembno vrzel na tamkajšnjem kulturnem prizorišču in balkanski diaspori ponuditi raznolike in vključujoče dogodke, ki bi zagotavljali varnost in svobodno izražanje, kjer ne bi bilo prostora za nacionalizem, homofobijo, rasizem in mizoginijo.

Janko Lorenci

13. 12. 2024  |  Mladina 50  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Sem, torej vem

Znanje – vedenje o tem, kaj se dogaja z nami in okoli nas – nenehno narašča. Izumili smo ogenj, kolo, poljedelstvo, parni stroj, elektriko in zdaj še umetno inteligenco, da nam pomaga vedeti več. Brez širjenja znanja bi ostali jamski ljudje.

Heni Erceg

13. 12. 2024  |  Mladina 50  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Volk sit in ovce cele

Hrvaške železnice in proge so prava revščina, država ima dotrajano, redno pokvarljivo pomorsko floto, ok, ima drago avtocesto, to pa bi bilo tudi vse, kar se infrastrukture tiče. Če se po naključju, bog ne zadeni, odpravite v kako vas na Baniji, Kordunu, v zaledju Zadra, ob vznožju Velebita – z zgornje ali spodnje strani teh visokih gora –, vam bo trda predla. Blatne, komaj prehodne poti, ob katerih žalostno štrlijo v zrak ostanki še med vojno porušenih električnih drogov, vas bodo nemara celo pripeljale do kake vasi ali zaselka, v katerem trmoglavo živijo tisti redki povratniki, Srbi, ki so jih z domov pregnali leta 1995. Ti starci so nekoč, pred vojno, imeli elektriko in vodo, zdravnika in poštarja, danes pa v podirajočih se hišah vztrajajo zaradi lastne trme ali človekoljubja prostovoljcev iz Zadra, Šibenika …

Vse slabše znanje

TIMSS je mednarodna raziskava, ki preverja trende v znanju matematike in naravoslovja, v njej je leta 2023 sodelovalo več kot 360 tisoč učencev iz 59 držav, od tega 4746 iz Slovenije. Navadno je TIMSS v Sloveniji preverjal znanje četrtošolcev in osmošolcev, tokrat so sodelovali četrtošolci. Glavna ugotovitev te raziskave je, da so rezultati nadpovprečni, so se pa občutno poslabšali.

dr. Bogomir Kovač

13. 12. 2024  |  Mladina 50  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Kriza EU

Evropska unija je pred najresnejšo krizo svojega obstoja in le redki so to pripravljeni razumeti in priznati. Njen perspektivni institucionalni eksperiment razpada na vseh področjih. Ruši se globalna liberalna ureditev sveta in v njenem središču se ZDA s Trumpom spreminjajo iz liberalne demokracije v iliberalno korporativno oligarhijo. Na geostrateškem zemljevidu sveta EU izgublja svoj položaj na račun obrambe ameriške globalne hegemonije. Zelena agenda in energetska strategija EU sta propadli na globalni in regionalni ravni. Njeni zveneči brezogljični cilji niso rešili sveta, so pa ubili konkurenčnost evropske industrijske družbe. EU je desetletja gradila miroljubno koeksistenco držav članic in razoroževanje sveta, sedaj pa vojaški ustroj postaja njeno novo lepilo. Zato se socialna država njene starajoče se družbe lomi, s tem pa pada tudi politična legitimnost evropskega projekta. Politična implozija EU je vse bolj vprašanje časa.