Grega Repovž

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Uvodnik

Uvodnik / Dežela lažnive kozice

Primer Trenta je jasen vsakemu, ki se je vsaj malo poglobil vanj: predsednik SDS Janez Janša si je v drugem letu svojega prvega premierskega mandata omislil večje stanovanje, dve tretjini kupnine pa poplačal z dejansko manjvrednim zemljiščem z ostanki domačije v Trenti (da, tudi v dolini najlepše reke na svetu so manjvredna zemljišča). Operacijo so izpeljali s čudnimi nakazili in prek dveh podjetij, končni kupec pa je to zemljišče takoj uvrstil med nekurantne naložbe, torej med takšne brez vrednosti. Ker pač ni bilo nič vredno. Zakaj je bilo nakazil toliko? Ker je Janša potreboval dokazilo o plačilu. Če imaš potrdilo o nakazilu denarja, bi res kdo pomislil, da ti je bil ta denar vrnjen? Kako dobro so vse premislili! Operacija je bila natančno in – moramo priznati – lucidno zamišljena.

33 let / Zgodovina Janševega zemljišča v Trenti

Leta 1992 Janša prvič postane minister in si za današnjih okoli 5000 evrov kupi zemljišče v Triglavskem narodnem parku, točneje v Trenti.

Vikendpaket v Istri / Bi moral Robert Golob zaradi tega odstopiti?

Kako že so v javnost leta 2021 prišle fotografije takratnega predsednika vlade in SDS (to je še vedno) Janeza Janše na razkošnih jahtah in med drugim druženjem z največjimi državnimi dobavitelji medicinske in računalniške opreme? Na res žalosten način, šlo je za del ločitvenega obračunavanja med poslovnežem Andrejem Marčičem in njegovo takrat še ženo Evo Erjavec. Ločitve so lahko pekel. In kako so na dan prišla SMS-sporočila s telefona poslovneža Tomaža Subotiča, ki sta si jih pošiljala s sedanjim predsednikom vlade Robertom Golobom in njegovo administratorko? Kot del ločitvenega postopka poslovneža Subotiča in njegove žene Jane Pleša Subotič. Nekateri ločitveni postopki so krvavi ples.

Trumpov $kazino

Britanec David Ricardo je ekonomist, ki je dokazal, da se globalizacija vsem splača. Zaslovel je s konceptom primerjalnih prednosti: če se posamezne države specializirajo v izdelavi različnih stvari, glede na svoje naravne vire in iznajdljivost svojega prebivalstva, je trdil leta 1817, bodo na koncu pridobili vsi. Ena država je lahko dobra v izdelavi sukna, druga v gojenju bombaža, Slovenija lahko postane svetovna velesila pri izdelavi avtomobilskih luči ali elektromotorjev, Nemčija pa pri organizaciji proizvodnje avtomobilov in zgodbi se dopolnita.

»Danes niti odrasli ne vemo dobro, kdo in kaj smo. Če sami nimamo stabilnosti, jo bomo težko prenesli na mlade.«

V zadnjih tednih smo bili v medijih priča številnim razpravam, ki so jih spodbudili posnetki medvrstniškega nasilja na Ptuju. Med drugim smo poslušali, da je sistem v celoti pokleknil. Starši so izgubili nadzor, šole in zavodi ne premorejo več pritiska malih psihopatov, ki jih bojda naravnost mrgoli med nami, policisti in sodišča pa so zaradi premalo stroge zakonodaje nemočni. Seveda je otroke z vedenjskimi težavami najlažje oklicati za psihopate in govoriti o tem, da bi jih morali strožje kaznovati – alternativa, dejansko prisluhniti otrokom in njihovim stiskam, bi namreč zahtevala precej več dela, pravi mag. Petra Vladimirov, psihologinja in sociologinja, ki je že 20 let zaposlena kot vzgojiteljica v stanovanjski skupini Strokovnega centra Kranj. Tam mladim, ki prihajajo iz negotovih okolij in so morda skrenili s poti, pomaga pri ponovni vključitvi v družbo.

Sojenje Janši / Dobim te, vse vas dobim!

V torek so se sodnica Cvetka Posilovič s sodnikoma porotnikoma, obtoženi Janez Janša, Branko Kastelic in Klemen Gantar s svojimi odvetniki ter tožilca Boštjan Valenčič in Luka Moljk v zadevi Trenta še zadnjič srečali na sodišču. Izvedli so se še zadnji dokazi in se podale zaključne besede. Če bi se postavili v vlogo naključnega opazovalca, ki je več kot šesturni razpravi sledil brez predsodkov, bi ugotovili, da sta možnosti zgolj in izključno dve: ali je Janez Janša kriv korupcijskega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pa gre za domnevno ponovno zlorabo pravosodnega sistema v sklopu večdesetletnega političnega obračuna z večnim predsednikom SDS. Srednje poti ni. Sodni senat pa bo moral izbrati eno od dveh »resnic«.

Kdo so bili veliki zaslužkarji?

ZDA so morda pred recesijo, svet pa pred novo veliko finančno krizo, a največji kapitalisti so jo doslej dobro odnesli. Velika nihanja na ameriških borzah so številnim prinesla tudi izredno velike dobičke. Kot je ta teden poročal Financial Times, so največje ameriške banke, kot so JP Morgan Chase, Goldman Sachs, Morgan Stanley, Bank of America in Citigroup, v prvem četrtletju letošnjega leta s prekupčevanjem na borzi skupaj zaslužile kar 37 milijard evrov, kar je največ v zadnjih desetih letih.

»Vnaprej spisana sodba« kot del pritiska na sodečo sodnico v zadevi Trenta

»Glede na izčrpne in obširne zaključne besede se bo senat umaknil k posvetovanju in bo razglasitev sodbe v petek, ker sodišče pač nima v naprej spisane sodbe,« je obravnavo sklenila predsednica senata okrožna sodnica Cvetka Posilovič in se ob tem obregnila ob »anonimko s sodišča«, ki so jo nekaj dni pred zadnjo obravnavo prejeli in nekritično objavili nekateri spletni portali iz vplivnega kroga Janeza Janše.

»Delnice so zdaj v akcijski ponudbi«

Priča smo temu, kako si ZDA same zadajajo globoko rano. Donald Trump je prepričan, da Združene države Amerike ne zmorejo več prenesti svojega zunanjetrgovinskega primanjkljaja, saj ima povsem zgrešeno podobo o globalni trgovini. En sam mož je s svojimi odločitvami celotno državo pahnil v bedo. Nekoč sem verjel, da se kaj takšnega lahko pripeti samo v diktaturi.

Vlado Miheljak

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Dva leva  Za naročnike

Vstajenje križanega / Vsi verniki so Janša, preostali pa njegovi talci

Hja, sodba v primeru Trenta je še enkrat odlično padla v Janševo politično agendo. Pred proslulim referendumom o penzijah umetnikov bo imel manevrski prostor za aktiviranje svojega ljudstva. In to kakšnega ljudstva! Človek bi sicer želel biti ustrezno nesramen ter hkrati nežaljiv, a množičnih prizorov pred sodiščem ni mogoče označiti drugače kot miting Slovenske lumpendemokratske stranke. Pač povečini ljudi, ki zelo zmerno rezonirajo in artikulirajo svoje misli, občutenja. A prave kreature niso te naivne, nevedne uboge pare, ampak Janša, ki takšno ljudstvo potrebuje in se z njim hrani. Ni kaj, v zadnjih 40 letih je prehodil dolgo pot od partijskega gardista do kralja ulice. Na tej poti je vse spreminjal, da mu ne bi bilo treba nič spremeniti. Odpovedal se je komunistični ideologiji, a ohranil boljševiško metodo delovanja.

Gospodarska zbornica Slovenije in AmCham z milijoni javnega denarja

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v zadnjih petih letih, od začetka 2020 do danes, po podatkih baze Erar dobila skoraj 20 milijonov evrov javnega denarja, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) 6,3 milijona evrov, ameriška gospodarska zbornica AmCham Slovenija pa več kot milijon evrov. Te plati financiranja vodilni v lobističnih zbornicah slovenskih podjetij seveda ne poudarjajo. Nasprotno, v javnosti se predstavljajo kot edini in izključno polnilci javnih blagajn, iz katerih denar »vlečejo« drugi. A podatki kažejo drugačno sliko: tudi v gospodarske zbornice se stekajo milijoni javnega denarja, s katerim zbornice izvajajo različne projekte, v nasprotju z nevladnimi organizacijami pa zaradi javne porabe nikoli niso na tnalu, zlasti ne populistične desnice.

Je zamisel o bojkotu prihajajočega referenduma o dodatkih k pokojninam modra?

V nedeljo, 11. maja, se Sloveniji obeta zakonodajni referendum. V mandatu te vlade bo to tretja referendumska nedelja, kar je glede na izkušnje iz prejšnjih referendumskih desetletij malo. Referendumi so bili orodje političnega boja med strankami in ne, kot nas uči teorija, korektiv demokracije. To se je deloma spremenilo leta 2013, ko je bil uveden zavrnitveni kvorum. Ta določa, da je zakon, o katerem odločajo volivci, na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina udeležencev, hkrati pa mora ta večina šteti vsaj petino volilnega telesa. Danes je v Sloveniji 1.693.355 volivcev. Da bo referendum uspel, bo moralo proti zakonu glasovati vsaj 338.672 volivcev ob jasnem pogoju, da bodo tisti, ki nasprotujejo zakonu, v večini.

Razdelitev plena / Kaj bodo zavarovanci dobili zaradi preoblikovanja Vzajemne?

Zavarovanci Vzajemne, teh je več kot 800.000, so v začetku leta v nabiralnike dobili obvestilo, da Vzajemna ne bo več vzajemna družba, preoblikovala se bo v delniško družbo. Vsem zavarovancem bo pripadlo določeno število delnic nove delniške družbe. »Delež posameznega upravičenca temelji na deležu premije, obračunane vsakemu upravičencu, v razmerju do skupno zbrane premije. Poenostavljeno povedano, delež posameznega upravičenca je določen kot delež njegove premije v skupni premiji,« je Vzajemna razložila v obvestilu za stranke. Vsaka izmed delnic bo v prvem obdobju, preden gredo na trg, vredna po en evro. Tisti zavarovanci, ki so upravičeni do manj kot 120 delnic (evrov), bodo od Vzajemne prejeli izplačilo svojega deleža, razen če so do 27. februarja zavarovalnici sporočili, da bi tudi sami raje dobili delnice. V to prvo kategorijo spada 412.217 upravičencev, 22.885 pa se jih je odločilo za delnice, kar je 5,5 odstotka.

Direktor NLB Blaž Brodnjak je lani prvič prejel več kot milijon evrov bruto

»Ko bo NLB objavila nagrajevanje za letošnje leto, bo Slovenija v šoku,« je pred dnevi v pogovoru s podkasterjem Klemnom Selakovičem napovedal Blaž Brodnjak. Lani je namreč za vodenje NLB prejel natanko 1.012.914 evrov bruto prejemkov, to je plač in nagrad, kot razkriva letno poročilo banke. Torej skoraj tretjino več kot leta 2023 (768.447 evrov). Ali drugače, lani je prejel za 411 povprečnih slovenskih bruto plač.

Konec sveta

Konec sveta, ki se je zgodil pred 25 leti, so preživeli le Oče (Michael Shannon), Mati (Tilda Swinton) in Sin (George MacKay) in zdaj živijo v razkošnem podzemskem bunkerju. Imajo tudi butlerja, služkinjo in zdravnika pa draga vina in umetnine. Ja, preživeli so zato, ker so tako zelo bogati. Obogateli so s fosilnimi gorivi. Vse je šlo k vragu, a oni še vedno pojejo o popolnem jutru in svetli, pravljični prihodnosti, pa čeravno je dan enak dnevu. Konec (The End), postapokaliptični mjuzikl, ki ga je posnel Joshua Oppenheimer, režiser šokumentarcev Teater ubijanja in Pogled tišine, je briljantna slika zime našega nezadovoljstva, ki jo spletajo kapitalizem katastrofe, neoliberalna patologija, politična sociopatija, socialno pustošenje, nacionalistična nostalgija, konspirološki narcizem, disruptivnost elit, libertarne secesionistične iluzije, civilizacijski miti, harmagedonske fantazije, lažni konci in nove normalnosti. Kubrickov Doktor Strangelove ni bil še nič.

Društvo mladih na desnici, ki si želi okrepiti konservativne vrednote 

Seznam nevladnih organizacij je marca obogatilo društvo Nova smer, ki ga je ustanovila spletna vplivnica Zala Klopčič, nekdanja podpredsednica podmladka SDS, ki je nazadnje pritegnila nekaj več pozornosti s peticijo za umik predloga zakona o medijih. Pri tem ne skriva, da za zgled jemlje Niko Kovač in Inštitut 8. marec, le da se bo njeno društvo zavzemalo za, tako preberemo na njegovi spletni strani, »vrnitev normalnosti« in med mladimi krepilo konservativne vrednote.

TV komentar / Bi zaupali popravilo svojega avtomobila komurkoli?

Za Slovence je dolgo veljalo, da neradi govorimo o svojih čustvih, naše duševno zdravje, odkar smo se odpravili na neskončno pot iskanja sreče in nam je uspelo patologizirati vsakršno negativno občutje, pa je postalo tržno blago. Kot takšno deluje po klasičnih metodah tržne ekonomije: na eni strani je poraslo povpraševanje po storitvah, ki mu javno zdravstvo s težavo sledi, na drugi pa strmo raste ponudba teh storitev na zasebnem trgu, ki je nereguliran in stremi samo k eni stvari – zaslužku.

Politizacija kot poklic

Leta 2022 je francoski novinar Victor Castanet izdal knjigo Les fossoyeurs ali po slovensko Grobarji, v njej pa je opisal nevzdržne razmere v francoskih domovih za ostarele, ki jih je upravljal francoski zasebni koncern Orpea – ta je eden največjih upravljavcev domov za starejše v Evropi, v več državah ima dobrih 1000 ustanov. Knjiga je v Franciji in v drugih državah povzročila veliko ogorčenje, saj je zelo nazorno razkrila, kar je dotlej sumil marsikdo – da je lahko skrb za starejše, ki imajo na trgu kot potrošniki omejeno moč odločanja, izvor velikih dobičkov.

Proti terapijam / Varovanje oseb LGBTIQ+ 

Čeprav se »konverzijske terapije« zdijo stvar preteklosti, se še vedno izvajajo. Evropska nevladna organizacija ACT (Against Conversion Therapy) je začela zbirati podpise za evropsko državljansko pobudo, ki se zavzema za prepoved takšnega ravnanja.

Relativizacija genocida?

Muslimanski kulturni center v Ljubljani je ob 30. obletnici genocida v Srebrenici pripravil sklop spominskih prireditev, med njimi tudi razstavo 30 let po genocidu v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami. Ta bi morala prejšnji teden zaživeti v Muzeju novejše in sodobne zgodovine, a je bila zaradi nesoglasij med organizatorjema razstave zadnji hip prestavljena v Muslimanski kulturni center. Kje se je zapletlo?

Protipravno vezanje otrok z duševnimi in vedenjskimi motnjami je pogost pojav

Konec prejšnjega meseca je raziskovalna skupina strokovnjakov s Fakultete za socialno delo, Inštituta za socialno varstvo in Inštituta za kriminologijo predstavila izsledke analize varovanih oddelkov v Sloveniji in možnosti preobrazbe teh v decentralizirane, skupnostne oblike oskrbe. Med drugim so pod drobnogled vzeli dve novi specializirani enoti za otroke z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ki sta bili ustanovljeni leta 2021 v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo Dornava, leto kasneje pa še v centru v Dragi. Vsaka izmed enot ima 16 postelj, zasedajo pa jih mladoletni z najhujšimi duševnimi in vedenjskimi motnjami.

Napadi na akademsko svobodo

V ponedeljek je tiskovni predstavnik Bele hiše Harrison Fields sporočil, da si predsednik Trump »prizadeva, da bi bilo visoko šolstvo ’spet veliko’ [great again], in sicer tako, da se odpravi nenadzorovan antisemitizem in zagotovi, da se z denarjem ameriških davkoplačevalcev ne financira Harvardova podpora nevarni rasni diskriminaciji ali rasno motiviranemu nasilju.« ZDA so namreč zamrznile več kot dve milijardi dolarjev, ki bi jih moral Harvard prejeti od ameriških zveznih oblasti.

Fantomski hrup / Za kronični tinitus ni zdravila 

Jeseni 2016 je legendarna newyorška zasedba Swans, ki si je pridobila sloves najglasnejšega eksperimentalnega benda na sceni, ponovno obiskala Ljubljano, kamor redno zahaja že od osemdesetih let. Med občinstvom je bil tudi glasbeni producent in skladatelj Blaž Gracar, ki je maratonskemu, več kot tri ure in pol trajajočemu koncertu pogumno prisluhnil brez zaščitnih čepkov v ušesih. Pri vstopu v Kino Šiška so organizatorji obiskovalcem sicer kot vselej ponujali brezplačne čepke, a Gracar jih je zgolj pospravil v žep, saj je presodil, da mu bo zatiskanje ušes pokvarilo celovito doživetje zvočnega udara, ki je zaščitni znak kultnega benda. To je bila ena od največjih napak v njegovem življenju. Ko je zapustil prizorišče, se mu je zdelo, da je napol gluh, saj je šumenje v ušesih skorajda preglasilo zvoke okolice. Sprva je bil prepričan, da si mora preprosto spočiti ušesa, a šumenje tudi naslednje jutro ni pojenjalo. Niti naslednje. In naslednje … Zdaj, skoraj desetletje kasneje, mu v ušesih še vedno rahlo šumi. Ker je imel sluh že prej načet zaradi dolgoletnega produciranja glasbe, predvsem pa zaradi koncertiranja in številnih turnej, je bila poškodba med obiskom koncerta kaplja čez rob, ki je vodila v kronični tinitus – stalno prisotnost nadležnega zvoka, ki nima zunanjega izvora.

Velika vrnitev

Martin Kušej, takrat še Kuschej, je odraščal blizu slovenske oziroma takrat še jugoslovanske meje, toda prvič jo je prestopil šele leta 1986, pri svojih petindvajsetih. Odpravil se je v Ljubljano, kjer ga je policist na prijavnem uradu vprašal po državljanstvu in narodnosti. Povedal je, da je Avstrijec. »Ja, in katere narodnosti?« je nadaljeval policist. Vprašanje ga je zbegalo. »Avstrijske,« je odgovoril. Policist, izvoru priimkov vajen priti do dna, saj so v Jugoslaviji živeli prebivalci različnih narodnosti in o njih so se tudi nenehno izrekali, je odkimal in odvrnil: »Pa ne s tem priimkom.«

Heni Erceg

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Nič drugače

Če spremljate tukajšnje medije, ste nemara opazili, da so iz njih izginile humoristične rubrike, predvsem ni več satire, samo tu in tam kaka izzivalna risba, vse drugo je smrtno resno. Točno tako, kot mora biti v državah, ki so se razšle z demokracijo in sodobnostjo, ki jih zaradi tega imenujejo režimi, avtokracije, diktature. Zato so razlike med Srbijo in Hrvaško malenkostne, oba režima se z enakim krvoločnim besom borita za obstanek, ne da bi spraševala za ceno; srbski vodja je od nekdaj čez les in bolj ali manj izgubljen, hrvaški vodja si je komajda zagotovil parlamentarno večino, ki mu omogoča vladanje, ima pa zato, tako kot Vučić, trdno v pesti pravosodje, prvega človeka te domnevno neodvisne veje oblasti, glavnega državnega tožilca. Podobnosti med režimoma so se spet pokazale te dni, pred lokalnimi, a za hrvaškega premiera in predsednika HDZ zelo pomembnimi volitvami, tisti v Srbiji pa volitev mogoče sploh ne bo dočakal. A vsej podobnosti navkljub se je, zanimivo, Vučićev omajani režim pri obračunavanju z nasprotniki izkazal celo za elegantnejšega od hrvaškega, saj se je ta tik pred lokalnimi volitvami lotil barbarske obravnave političnih tekmecev.

Janko Lorenci

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Pamet naše pameti

Italijanski Il Foglio je nedavno izdal časopis, ki ga je vsega napisala, uredila, oblikovala umetna inteligenca. Na prvi strani je med drugim obdelala italijanske trumpiste in Putinove velike prevare v zadnjih 20 letih.

dr. Bogomir Kovač

18. 4. 2025  |  Mladina 16  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Golob 2.0

V svetu naraščajočega ekonomskega kaosa in sistemske entropije zaradi razpada globalne hegemonije ZDA postaja ključno vprašanje produktivnosti in konkurenčnosti, tehnoloških prebojev in tržnih inovacij. Umetna inteligenca in robotizacija sta jedro teh sprememb, ne samo v industriji, temveč tudi na širših družbenih področjih. EU je to novo razvojno paradigmo z Draghijevim poročilom napovedovala pred Trumpovimi carinskimi šoki in bruseljsko oborožitveno histerijo. Slovenija ima v letnem poročilu Mednarodne skupnosti za robotiko (IFR, 2025) dobro izhodišče. Uvršča se na osmo mesto na svetu glede uporabe industrijskih robotov, prekaša povprečje EU in to velja bolje izkoristiti. Robotika ima v Sloveniji polstoletno tradicijo povezave akademske stroke, razvojnih projektov in industrijske rabe. Nekdaj uspešen projekt robotizacije Slovenije lahko postane podstat in učna ura za industrijsko politiko 4.0, za revitalizacijo konkurenčnosti države. Robotska ekonomika je tu izhodišče pomembnih družbenih sprememb, od trajnostnega razvoja do vključujoče družbe. Bo Slovenija znala izkoristiti dosedanje konkurenčne prednosti na tem področju?