»Živimo v državi, kjer je mogoče brez problema graditi zlate nebotičnike, zelo težko pa je zgraditi knjižnico«

Po zadnji raziskavi Urbanističnega inštituta okoli 80 odstotkov Slovencev živi v nepremičnini, v kateri je vsaj eden od članov gospodinjstva lastnik ali solastnik nepremičnine, in zmeraj več jih biva v družinskih hišah, ne stanovanjih (leta 2005 je v hišah živelo 55,4 odstotka vprašanih, leta 2024 pa 66,6 odstotka). Zdi se kot paradoks: v Sloveniji imamo eno največjih stopenj lastništva stanovanj v Evropi, vendar se stiske tistih, ki stanovanjskega problema še niso rešili, radikalno stopnjujejo, nepremičninski balon pa kljub napovedim nikoli zares ne poči. Raziskavo smo vzeli kot izhodišče za pogovor z dr. Milošem Koscem, arhitektom in docentom na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo.

Trojanski konj tobačne industrije

Dolgoletna gonja proti kajenju – od uspešnega ozaveščanja o potencialno usodnih posledicah kajenja za zdravje prek gnusnih fotografij razpadajočih teles dolgoletnih kadilcev, ki krasijo tobačne izdelke, do nenehnih podražitev cigaret, zaradi katerih je tobak danes skorajda tako dragocena dobrina kot žafran – je bila svoj čas zelo uspešna. A ne za dolgo: police trafik po vsem svetu so preplavile žepne napravice, s katerimi lahko svoja pljuča nahranimo z ekscesnimi količinami nikotina, in to v obliki osvežujoče pare z okusom jagodnega čigumija, sladkorne pene, tropskega sadja ali na primer jabolčnega zavitka. Ravno ko je šlo kajenje končno iz mode in družba ni bila več (tako) množično zasvojena z nikotinom, se je ta, ovit v tančico tehnološkega napredka, prihuljeno prikradel nazaj v naša pljuča. Privlačnost elektronskih cigaret in cvetoča industrija vejpanja v veliki meri temeljita na iluziji neškodljivosti: ni smrdečega dima, ni pepela, le oblaki prijetno dišeče pare, ki jih številni dojemajo kot neškodljivo alternativo tistim rakavim paličicam, ki jim pravimo cigarete. A žal stanje še zdaleč ni tako rožnato kot dizajn vašega najljubšega vejpa z aromo sladkorne pene: zdravstveni strokovnjaki čedalje glasneje svarijo, da elektronske cigarete niso niti približno tako benigne, kot bi si želeli njihovi zvesti uporabniki.

Nam res ni mar?

Podatki državne agencije za okolje so neizprosni: v prvih devetih mesecih letos, torej še pred začetkom te kurilne sezone, so bile na večini merilnih mest v državi mejne vrednosti zdravju škodljivih delcev PM10 presežene že opazno večkrat kot lani vse leto. Med kritičnimi merilnimi mesti so recimo vsa merilna mesta v Ljubljani, obe v Celju, tudi tisto pri bolnišnici, pa na Ptuju, v Kranju, v Mariboru ob Titovi cesti, v Zagorju, Murski Soboti. Izstopajoče visoke ravni so zaznali tudi v Črnomlju pri zdravstvenem domu, kjer delce merijo od januarja letos. Ključni vir trdih delcev PM10 so promet in mala kurišča. Stanje slovenskega zraka je žalosten izraz medlih načrtov levosredinskih vlad in učinkovitih populističnih desničarskih politik, kakršno je letos uprizorila stranka Nova Slovenija z akcijo »Drv ne damo«.

Janši se je zasvetilo

Zgornja Savinjska dolina je bila med najbolj prizadetimi med poplavami avgusta 2023. Škoda v tistih krajih je bila nepopisna, tudi v občini Mozirje, kjer opustošenje ni prizaneslo niti parku cvetja Mozirski gaj. Temu je uspelo aprila začeti novo sezono, novembra je prejel sveženj državne pomoči (nekaj več kot 150 tisoč evrov), minulo soboto pa so v parku pripravili tradicionalno božično okrasitev »Božična bajka Slovenije«. Nekoliko je ob tem obiskovalce presenetilo, komu so upravitelji parka letos zaupali prižig 1,9 milijona lučk – ta čast je pripadla opozicijskemu prvaku Janezu Janši.

Kako zavladati s TikTokom

Pred prvim krogom romunskih predsedniških volitev so javnomnenjske ankete napovedovale zmago sedanjega socialdemokratskega premiera Marcela Ciolacuja, ki naj bi dobil od 25- do 29-odstotno podporo. Tekmeci, s katerimi se je najpogosteje soočal na televizijah, so bili George Simion iz nacionalističnega Zavezništva za enotnost Romunov (AUR), konservativna Elena Lasconi iz reformistične stranke USR in nekdanji namestnik generalnega sekretarja Nata Mirceo Geoano. Ti naj bi dobili vsak od 12 do 22 odstotkov glasov. Dejansko pa je na volitvah 24. novembra zmagal tako rekoč neznani obstranec, skrajno desni nestrankarski kandidat Călin Georgescu, ki je prejel 23 odstotkov glasov, v drugi krog, ki bo 8. decembra, pa se je poleg njega uvrstila še Elena Lasconi z 19 odstotki glasov.

Ksenofobija župnika iz Trnovega v Ljubljani

Trnovski župnik Tone Kompare, ki je letos poleti imel zlato mašo, obhajal je torej 50 let opravljanja duhovniškega poklica, to ljubljansko župnijo vodi že več kot 20 let. Širši javnosti je znan tudi po tem, da je leta 2011 na predvečer odprtja novozgrajenega mostu Hradeckega v stari Ljubljani tega – torej javni objekt in v nasprotju z uradnim stališčem občine – na skrivaj blagoslovil. Ženskam, ki so se odločile za splav, pa je nekaj kasneje sporočil, da se s tem »njihove maternice spreminjajo v grobnice«.

Past omrežnin

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2022 energetsko revnih 62 tisoč gospodinjstev. V njih je živelo okoli 109 tisoč ljudi, skupni delež teh gospodinjstev je bil 7,2-odstoten. Statistika kaže, da se delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšuje, še vedno pa je velik. Zapišimo preprosteje, sto tisoč ljudi v Sloveniji pozimi zebe. Razlogov za energetsko revščino je več, najpogostejša sta neprimerno bivališče in finančna stiska.

Grega Repovž

6. 12. 2024  |  Mladina 49  |  Uvodnik

Uvodnik / Novi svetovni red?

Kot da svet še ni dovolj zapleten, kot da ni dovolj, da živimo v svetu, v katerem Amerika poskuša ohraniti položaj prve velesile, Kitajska se želi zavihteti na to mesto, Rusija v svojem slogu to počne z vojsko in osvajanjem ozemlja, Evropa pa zbegana najeda ves svoj pretekli ugled in moč. V igro moči pa so vstopili novi igralci.

Revnim je treba subvencionirati elektriko

Griša Močnik, fizik, vodja Centra za raziskave atmosfere, dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici.

Miha Kordiš, novi up desnice

Razhodi v politiki niso nič novega ali pretirano pretresljivega. So kot razmerja: z nekom deliš precejšen kos življenja, potem pa naenkrat ugotoviš, da ne sodiš več skupaj. Samo v tem mandatu je SDS zapustil poslanski trojček Logar-Irgl-Kaloh, pred tem pa so se v Svobodi razšli s poslanko Mojco Šetinc Pašek. Tudi Levica ima zgodovino takšnih razhodov: poslansko skupino je leta 2017 zapustil Matjaž Hanžek, v prejšnjem mandatu državnega zbora sta iz stranke k SD prestopila Franc Trček in Željko Cigler, predlani so se v stranki razšli z Violeto Tomić. Po dogajanju zadnjega leta je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo (spet) počilo med vodstvom stranke in poslancem Miho Kordišem.

Splav je ustavna pravica

Šestindvajsetega novembra je ustavno sodišče objavilo eno izmed tako imenovanih zgodovinskih odločb v korist človekovih pravic, ko je presodilo, da pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo nimajo le ženske, ki so v zvezi z moškim, pač pa vse ženske, torej tudi tiste, ki živijo v istospolni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in samske ženske. Odločba pa še zdaleč ni zgodovinska oziroma prelomna samo zato, pač pa je v njej ustavno sodišče prvič sploh vsebinsko spregovorilo o pravici do splava. In jo utrdilo kot ustavno pravico.

Brezpravno zapiranje brezpravnih tujcev

V Sloveniji obstaja kategorija ljudi, ki jim lahko policija po lastni presoji odvzame prostost za več časa, čeprav ni niti sumov, da bi bili storili kaznivo dejanje, kaj šele, da bi bili pravnomočno obsojeni. To so seveda nezaželeni tujci, migranti, begunci, ki jim policija odvzame prostost in jih »namesti« v center za tujce v Postojni. Ko je ustavno sodišče na zahtevo vrhovnega sodišča odločalo o pogojih za zapiranje tujcev v center za tujce, je ugotovilo neustavno stanje in razveljavilo del zakona o tujcih.

Ignoriranje sodišča

Pred dvema tednoma je upravno sodišče odločilo o pritožbi neizbranega kandidata Boštjana Lindava zoper imenovanje Senada Jušića na čelo policije in zapisalo, da je bil sklep uradniškega sveta o Jušićevi primernosti za ta položaj nezakonit. Tako je bilo zato, ker sklep ni bil obrazložen in sodišče ni moglo preveriti, ali Jušić zares izpolnjuje zahtevane razpisne pogoje, o čemer je sicer od vsega začetka obstajal resen dvom. In vlada, ki je imenovanje opravila? Notranji minister Boštjan Poklukar je dejal, da »razpisa ne nameravam ponoviti«, da so »sklepi vlade zakoniti« in da Senad Jušić »ostaja generalni direktor policije«. Jušić pa se je odzval s še presenetljivejšimi besedami, da mu »sodba daje legitimnost« in da mu je bil z njo »pripoznan status generalnega direktorja policije«. Če sprejmemo to stališče izvršilne veje oblasti, potem je lahko na čelo policije in na druge odgovorne položaje imenovan kdorkoli. Dejansko kdorkoli.

TV komentar / Petelinjenje s premierom

V oddaji 24ur so se za nedeljski intervju s premierom Robertom Golobom odpeljali na Blejski grad. Blejski grad? Naj bi bila v tem kakšna simbolika? Žal je ni. Je bil po naključju tam premier? Tudi ne. No, nismo razumeli, bilo je čudno in prisiljeno. Razumeli bi, če bi ostali v sobi z razgledom, pač nekako svečano je delovalo, vsaj nekaj. A kaj, ko so se premier in novinarja Maja Sodja in Miha Drozg z vsakim novim sklopom vprašanj prestavili na novo lokacijo in nam to »zdaj gremo pa še malo bolj desno po dvorišču« tudi demonstrirali. Škoda, škoda, sploh ker so bili sicer kamermanovi prebliski učinkoviti in zanimivi, sploh posnetki premiera iz profila.