Grega Repovž

13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Uvodnik

Uvodnik / Pozabljeni dogovor Golob-Janša

Čeprav se zdi, da sta predsednik vlade Robert Golob in vodja SDS Janez Janša ves čas v ostrem konfliktu, se je v letošnjem letu zgodil trenutek, ko sta dobro sodelovala in zakoličila največji projekt v sodobni Sloveniji. Takole pravi novica portala N1 z 12. marca: »Koalicija in opozicija le redko stopita skupaj. Danes se je to zgodilo. Potem ko je poslanska skupina SDS sredi februarja umaknila svoj predlog za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji nove nuklearke v Krškem (JEK 2), so danes predlog za tak referendum skupaj vložile štiri parlamentarne stranke: Gibanje Svoboda, SDS, NSi in SD. Manjkajo le podpisi poslancev Levice.«

Korupcija pameti

Čez dva meseca bomo imeli (prvi) posvetovalni referendum o gradnji nove nuklearke. Vprašanje se bo glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« Razen Levice so vse parlamentarne politične stranke poenotene. Vse, leve in desne, bolj ali manj podpirajo gradnjo druge nuklearke, katere eksistenca je tako rekoč zagotovljena. Ravno tako zagrete za nov objekt so številne nevladne organizacije, predvsem gospodarske in delodajalske. Gradnjo zagovarjajo mnogi elektroenergetski strokovnjaki, elektroenergetiki in fiziki ter posredno tudi njihove institucije, kot so Elektroinštitut Milan Vidmar, Institut Jožef Stefan ter ljubljanska in mariborska fakulteta za elektrotehniko. Zdi se, da novi nuklearki ne more nasprotovati nihče pri zdravi pameti.

»Del večinskega prebivalstva ne bo Romov nikoli sprejel«

Franci Kek je delu javnosti najbolj znan po organizaciji nekdaj enega največjih glasbenih festivalov na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Rocka Otočec. Drugemu delu po skriti kameri, spet tretjemu po tem, da je bil poslanec državnega zbora. Zdaj je že nekaj let predvsem sobodajalec. V državni zbor je bil leta 2008 izvoljen kot član stranke Zares in tudi nasploh se prišteva k političnemu polu, ki se razteza levo od sredine. Pred leti je sodeloval pri komunalnem urejanju največjega romskega naselja v jugovzhodni Sloveniji Brezje-Žabjak in vsaj odtlej ne skriva svojih mnenj o romski skupnosti, ki bi morda sodila v svetovni nazor na drugi strani politične daljice, čeprav vsaj na Dolenjskem glede vprašanj, povezanih z Romi, nič ni tako enostavno.

Kako nastane slovenski Žid

Romi kradejo! To poslušamo zadnje tedne. Vsak župan, vsak poslanec, vsak svetnik, vsak krajan jugovzhodne Slovenije, kjer živijo Romi, je prišel s svojo zgodbo, s svojim »šokantnim« razkritjem, da Romi kradejo. Drug za drugim so naštevali, kaj vse kradejo – sadje, zelenjavo, krompir, poljščine, hrano. Vlamljajo v stanovanja in trgovine. Ni konca. Mediji so postali registri romskih kraj in tatvin. In vsi ti primeri so potrdili, da Romi kradejo. Da torej vsi Romi kradejo. Da so vsi Romi kriminalci. Tak je bil podton.

Poslanci skrivajo svoje premoženje

»Spremembe svojega premoženjskega stanja "Šumijevi komisiji" javljam v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Tako je že šest let, odkar sem na funkciji poslanca državnega zbora, in tako bo tudi do konca aktualnega mandata.« Dejan Kaloh, poslanec SDS, na novinarsko vprašanje, povezano s podjetji njegovega brata, ni želel odgovoriti. Kalohovo stališče delijo tudi drugi poslanci, ne glede na politično barvo, številni med njimi na vprašanja niso niti odgovorili. Redki so se z odgovori potrudili oziroma dali bolj vsebinske odgovore. Iz poslanske skupine SDS je tako odgovoril samo en poslanec, Jožef Jelen. Novinarske ugotovitve je dopolnil s podatkom o lastništvu rabljenega gumenjaka, sicer pa »drugo vse štima«. Kljub molku pa nam je uspelo identificirati kar 760 enot premoženja, ki so v lasti poslancev in poslank oziroma njihovih ožjih družinskih članov.

Je stroka res neodvisna?

»Davkoplačevalci ne bodo plačali ničesar,«  je ena od trditev, ki so jo v državni energetiki,konkretno v Holdingu Slovenske elektrarne, in tako imenovani stroki vehementno ponavljali leta 2011, tik pred gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Trinajst let kasneje je realnost drugačna. »Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) se je zaostrilo do te mere, da ji brez ukrepanja države z letom 2025 grozi stečaj,« je prejšnji teden strnila STA. Sprejeta bosta interventni zakon in začasna rešitev, s katero se bo delovanje TEŠ in premogovnika Velenje omejilo na ogrevanje 35.000 prebivalcev Šaleške doline, ocenjeni strošek države pa naj bi bil v tem primeru približno 150 milijonov evrov na leto. So med projektoma TEŠ 6 in aktualno gradnjo drugega bloka krške nuklearke (JEK 2) vzporednice? Navajamo zgolj pet podrobnosti oziroma podobnosti.

Kako je brat poslanke SDS dobil posel

Podjetje Namestu je od aprila 2016 redno vzdrževalo računalniško opremo in skrbelo za sistemsko podporo javnega zavoda Študijski center za narodno spravo (SCNR). Sodelovanje se je začelo v času, ko je bil lastnik in direktor podjetja Andraž Selan, tri mesece pozneje pa je direktor postal Andrej Jeraj, brat poslanke SDS Alenke Jeraj. Namestu je do oktobra 2023, ko se je sodelovanje končalo, od SCNR prejel za 120.369 evrov plačil in tako postal drugi največji dobavitelj tega zavoda.

Komisarkina zgodba

Vihar, ki se je te dni dvignil v slovenski politiki in medijih, vse te besede o ponižanju, sramoti, amaterizmu in zaletavosti, ki smo se jih naposlušali ob izbiri novega slovenskega komisarja, po novem komisarke, nimajo kaj prida zveze z realnostjo. Notranjepolitični viharji ob izbiri evropskih komisarjev sicer niso slovenska posebnost, poznajo jih tudi v drugih državah, praviloma pa je njihova naloga ustvarjanje vtisa o uspehih ali neuspehih aktualnih vlad. Pri vsem skupaj ne gre toliko za ponujene komisarske resorje ali izbrane kadre, pač pa za mimikrijo smisla.

Globalna greznica (kiber)kriminala

Ko je ruski tehnološki velikan Pavel Durov, ustanovitelj »ruskega Facebooka« VKontakte in izvršni direktor razvpite aplikacije Telegram, konec prejšnjega meseca s svojim zasebnim letalom pristal na pariškem letališču Le Bourget, mu ni uspelo priti do črnega sedana, v katerem ga je pred terminalom čakal osebni šofer.

Kako je Kamala pojedla Trumpa

Primož Roglič je na letošnji Vuelti najprej zlahka povedel in nekaj časa vozil v rdeči majici, potem pa mu jo je slekel Ben O’Connor. Menda mu je Roglič taktično prepustil vodstvo – da bi sam ostal motiviran, prižgan, zbran. Da ne bi pozabil, zakaj zmagaš – ker znaš moči pravilno razporediti. In res, O’Connorja je začel zlagoma in vztrajno dohitevati, dokler ga ni nekaj etap pred koncem ujel in prehitel. Tedaj so rekli: Rogliču se zdaj ni treba več zaletavati, ni mu treba več za vsako ceno zmagovati na posamezni etapi, ni mu treba forsirati, ni mu treba siliti in riniti v napake – položaj mora le še nadzorovati. Naj se zaletava O’Connor. Naj dela napake. Naj nori. Roglič mora le voziti z njim, poleg njega, to je vse – prednost bo ohranil in zmagal.

Vlado Miheljak

13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Katarzično ponovno snidenje

Zadnje kolobocije z iskanjem komisarja oziroma komisarke evropske komisije, ki bi naj bilo rutina, so naplavile veliko nedoslednosti in sprenevedanja. Najprej seveda ves cirkus in precej nedostojnosti ob (ne)izboru domače primerne kandidatke/kandidata, potem pa še nadvse pokroviteljski odnos predsednice evropske komisije do perifernih članic.

Žižek na seznamu tvegane literature

Slovaška skrajno desničarska ministrica za kulturo Martina Šimkovičová s spornimi odločitvami, nazori in izjavami že nekaj časa buri duhove v domovini in po Evropi ter sproža ostre kritike in množične proteste, ki nasprotujejo ukrepom ministrstva. Prejšnji mesec je denimo nepričakovano prekinila pogodbo o delu direktorju Slovaškega narodnega gledališča Mateju Drlički in dva dni pozneje še direktorici Narodne galerije Alexandri Kusá – to je obsodilo tudi odprto pismo, v katerem je več kot 360 umetnikov, kuratorjev in galeristov, med njimi tudi slovenski, odstavljeni direktorici izrazilo podporo.

Prilagodite se našim navadam!

Na začetku šolskega leta so starši učencev Osnovne šole Žalec I in II prejeli obvestilo, da se odslej šolska prehrana ne bo več prilagajala željam staršev muslimanske veroizpovedi. Obvestilo je podpisala Bina Lokar, direktorica Zavoda Petka, ki skrbi za prehrano v tej šoli.

Ministrica na tnalu

Ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh pred koncem meseca v državnem zboru čaka že druga interpelacija, ki jo je vložila SDS. Podlaga zanjo je domnevno sporen nakup 13 tisoč računalnikov, namenjenih izposoji najranljivejšim skupinam, katerega vrednost je bila 6,5 milijona evrov, zdaj pa sta senco dvoma nanj vrgli tudi poročili računskega sodišča in protikorupcijske komisije (KPK).

TV komentar / Čenče s tržnice

Ena od žalosti slovenskega novinarskega poročanja iz tujine je, da se premnogi novinarji začnejo vesti, kot da so del slovenskega diplomatskega zbora. Da postanejo nekako državotvorni, predvsem pa začnejo uporabljati birokratski (no, diplomatski) jezik, ki njihove prispevke in poročila naredi tako sive in nezanimive.

Računsko sodišče se z izplačilom nagrade Svetlani Makarovič ni strinjalo

Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo o predlogu zaključnega računa proračuna za leto 2023, nekoliko presenetljivo pa je bil v zvezi z njim skorajda največ medijske pozornosti deležen primer, ki mu je v obsežnem, 129-stranskem poročilu posvečena le dobra stran. Še več, ta primer v poglavju, kjer so navedeni kršitelji in kršitve predpisov o poslovanju, sploh ni bil omenjen. Zakaj je torej zbudil pozornost, kateri od tistih, zaradi katerih je računsko sodišče predlogu zaključnega računa za leto 2023 izreklo mnenje s pridržkom, pa ne?

Zala Tomašič v Bruslju o umetni inteligenci in uravnoteževanju 

Zala Tomašič, nova evropska poslanka iz SDS, se rada pohvali, da je shodila na poletnem taboru stranke leta 1996 v Lepeni, ta mesec pa je naredila še svoje čisto prave prve korake na evropskem političnem parketu. V sredo prejšnji teden je imela kot članica odbora za kulturo in izobraževanje priložnost izraziti skrbi glede medijev, umetne inteligence in družbenih omrežij.

Težave vozačev / Šolarji na avtobusnih postajah

Ko so se nekateri šolarji na začetku novega šolskega leta odpravili v šolo, so stali na avtobusnih postajah zaman, avtobusov ali ni bilo ali pa so povsem polni peljali mimo. Spet drugi so presenečeni ugotovili, da avtobusi ne vozijo več ob urah, ki so jih bili vajeni, ali pa da se je pot na njihovi običajni povezavi nenavadno podaljšala.

Bo tokrat uspelo?

Izid ob težko pričakovanem glasovanju, ki je na svetu RTV Slovenija potekalo prejšnjo sredo, je marsikoga presenetil. Že vseskozi je sicer veljalo, da ima Natalija Gorščak, dosedanja v. d. direktorice uprave, v boju za položaj predsednika ali predsednice uprave RTV Slovenija s polnim mandatom nekoliko prednosti pred protikandidatom Mirkom Štularjem, direktorjem Radia Slovenija. A na koncu odločanje ni bilo nič kaj tesno: Natalija Gorščak je zbrala kar 11 glasov, za Mirka Štularja so glasovali štirje svetniki, tretji kandidat, Boris Tomašič, eno od vodstvenih imen propagandnega imperija stranke SDS, pa je po pričakovanjih ostal povsem brez podpore. En glas je bil neveljaven.

Zakaj Natalija Gorščak ne zaustavi politične odločitve Uroša Urbanije?

Natalija Gorščak je bila v času, ko so RTV zavzeli politični nameščenci stranke SDS, predčasno razrešena s položaja direktorice RTV. Sodišče je pozneje ugotovilo, da nezakonito. Je ena od mnogih zaposlenih na RTV, ki so, na tak ali drugačen način, preživeli politično čistko.

dr. Bogomir Kovač

13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Draghijevo sporočilo

Dolgo pričakovano Draghijevo poročilo o evropski konkurenčnosti so v Bruslju namesto junija 2024 predstavili šele septembra. Zamuda ni naključna, razkriva preplet zakulisnih bruseljskih bitk z novo komisijo, pa tudi vse bolj usodne poglede na prihodnost EU. Draghijeva politično-ekonomska sporočila za reševanje EU so kot vedno jasna in dramatična. EU v novih okoliščinah nima več možnosti izbire, spremeniti mora svojo razvojno paradigmo in sposobnosti ukrepanja. Razvojno in geostrateško zaostaja za ZDA in Kitajsko, izgublja globalno konkurenčno bitko, ekonomsko podstat svojih vrednot in družbene blaginje. Draghijev recept je navidezno preprost. EU potrebuje več denarja za prave prebojne investicije in učinkovitejše upravljanje skupnih politik. Njegovo sporočilo je podobno onemu iz leta 2012 pri reševanju evra. Storili bomo vse, kar je potrebno za rešitev EU. Toda politično nastavljena evropska komisija (EK) ni tehnokratska ECB in von der Leynova tudi ni karizmatični Draghi. Agonija EU pa je vse bolj očitna, iluzije o možnih rešitvah vse večje. Tudi Draghijeva strategija evropske konkurenčnosti tu ni izjema.

Janko Lorenci

13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Objem čez ločnico

Vladimir Prebilič je v nedavnem pogovoru za Delo dejal: obstaja možnost, da poskušava z Anžetom Logarjem po volitvah vsak s svojo stranko sestaviti vlado. Jasnemu odgovoru na vprašanje novinarke bi se lahko z nekaj spretnosti, ki mu je ne manjka, izognil, a je, po malem presenetljivo, razkril karte, za katere ni jasno, ali mu lahko koristijo ali škodijo.

N'toko

13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Ljudstvo proti Macronu

Francoski predsednik Emmanuel Macron noče popustiti. Leta in leta je gradil svoj režim, svoj slog vladanja, svoj izraz moči. Z vsakim korakom se je trdneje prepričal, da edino macronizem lahko reši Evropo in da ga je treba braniti za vsako ceno. Po več tisoč protestih, zmerjanju, klofutah in bog ve koliko incidentih z gnilimi jajci, paradižniki in drugimi smrdljivimi izstrelki se je naučil živeti s sovraštvom francoskega ljudstva. Bes tega je danes zanj znamenje, da nekaj dela prav. Pomislite, koliko gibanj je bilo zatrtih, koliko glav razbitih, koliko protestnikov aretiranih, koliko oči izmaličenih z gumijastimi naboji, da je izpeljal pokojninsko reformo. Odkar je Macron na oblasti, ljudstvo meče predmete vanj, Macron pa meče predmete nazaj v ljudstvo. Ugotovil je, da v tej igri vedno zmaga tisti, ki ima na svoji strani 150 tisoč do zob oboroženih policistov. In če ga niso ustavila vsa tista goreča mesta, vsi prevrnjeni avtomobili, vsi pografitirani spomeniki – celo poškodovani Slavolok zmage! –, ga ne bodo niti izgubljene parlamentarne volitve. Macronizem mora preživeti.

Solidarnost se nadaljuje

Odprtju razstave ob obletnici lanskih poplav v Črni na Koroškem bo 21. septembra sledila še javna dobrodelna dražba. Ta se bo začela ob 18. uri v Kulturnem domu Črna na Koroškem.

Narediti spremembo, čeprav drobno

»Kdo je mama?« se v predstavi z naslovom KRIK: MAMA, ki bo na odru ljubljanskega Gledališča Glej premierno zaživela prav na dan izida tokratne številke Mladine, sprašuje kolektiv REAKTOR. Skupina mladih gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev se s svojimi projekti loteva tabuiziranih, prezrtih in marginaliziranih tem, ki so v družbi vseprisotne, a jim je znotraj institucionalnega gledališča le redko odmerjen prostor. Urša Majcen, Katja Markič, Lara Wolf in Jure Žavbi so tokrat ustvarjalne moči združili s priznano igralko Nino Valič in na oder postavili uprizoritev, ki si za izhodišče postavlja fiziološko raziskavo dednosti travme, pri tem pa razpira vprašanja družbenih pričakovanj, konvencij in pritiskov na vlogo matere ter odnosov, ki jih ta zaznamuje.