• IK, STA

    8. 7. 2020  |  Politika

    Kacin: »Če se bo širjenje okužb nadaljevalo, bomo morda morali kmalu zbiranje omejiti na 10 oseb«

    V Sloveniji so v ponedeljek ob 1325 testiranjih potrdili 23 okužb z novim koronavirusom, hospitaliziranih pa je bilo 12 bolnikov, kar je eden več kot dan prej. Nihče od njih ni potreboval intenzivne nege. Slovenija s tem postopoma dosega raven, po kateri bi se morala uvrstiti na rumeni seznam držav, opozarja Mario Fafangel z NIJZ. Več

  • IK, STA

    8. 7. 2020  |  Politika

    Ljubljanski del stranke DeSUS predsednici Aleksandri Pivec izrekel nezaupnico

    Pokrajinska organizacija DeSUS Ljubljana je na ponedeljkovi seji, ki je potekala v prisotnosti vodstva DeSUS, izrekla nezaupnico predsednici Aleksandri Pivec. Sprejeli so osem sklepov in predsedniku sveta dali pobudo, da jih uvrsti na sejo sveta. S sklepi izražajo nezadovoljstvo nad delovanjem, vodenjem, odločanjem in zastopanjem stranke. Več

  • Lara Paukovič

    8. 7. 2020  |  Družba

    »V naši politični krajini močno pogrešam, da bi enkrat nekdo rekel: zamočil sem«

    Katarina Stegnar redno hodi na petkove proteste, udeležila pa se je tudi vseh akcij za kulturo. Na eni izmed njih sta se s partnerjem Primožem Bezjakom protestno slekla do spodnjega perila in želela svoja oblačila simbolno odložiti pred ministrstvo za kulturo, kamor so tudi ostali protestniki odlagali svoje predmete, a so ju policisti pregnali od tam, Bezjaka pa celo legitimirali. O protestni gesti se je nato precej govorilo, vendar je Stegnarjeva za posebno številko Mladina intervju 2020 povedala, da je to pričakovala. »Represivni organ je goloto – pa sploh ni šlo zares za goloto, ker sva bila oba v spodnjem perilu – vzel za provokativno, transgresivno. Oni so postavili ta kontekst. Nekateri mediji so ga še zreducirali, zbanalizirali. Otročje bi bilo reči, da tega ni bilo mogoče predvideti. Vseeno pa verjamem, da večina razume, da je transgresija legitimen umetniški postopek, ki večinoma skozi nemoč kaže na moč. Ali obratno.« Več

  • DK, STA

    8. 7. 2020  |  Politika

    Od leta 2013 so Slovenci na Hrvaškem kupili skoraj 9500 nepremičnin

    Po podatkih hrvaške davčne uprave so slovenski državljani od leta 2013 na Hrvaškem kupili 9439 nepremičnin. Po neuradnih ocenah so Slovenci skupno lastniki približno 110.000 nepremičnin na Hrvaškem, večinoma hiš in stanovanj ob hrvaški obali. Časnik Večernji list poudarja, da na Hrvaškem ni razloga za zaskrbljenost, da bo Slovenija med epidemijo prepovedala svojim državljanom vstop na Hrvaško, saj bo varovala interes svojih državljanov lastnikov nepremičnin v sosednji državi. Dodaja, da so Slovenci kupovali počitniške hiše na Hrvaškem še v času Jugoslavije. Več

  • DK, STA

    8. 7. 2020  |  Družba

    Umor znanega pevca ogrozil krhko politično stabilnost

    Pred dobrim tednom dni je Etiopijo pretresel umor priljubljenega pevca in aktivista Hachaluja Hundesse, pripadnika največje  etnične skupine Oromo. Po njegovi smrti so v državi izbruhnili protesti, zato je politična stabilnost države trenutno na veliki preizkušnji. Tik pred svojo smrtjo je Glas Oromov, kar je bil vzdevek Hundesse, ostro kritiziral premierja Abiya Ahmeda, sicer lanskoletnega Nobelovega nagrajenca za mir. Več

  • DK, STA

    8. 7. 2020  |  Družba

    Polovica slovenskih učencev ocenila, da je pouk na daljavo zahtevnejši 

    Iz raziskave zavoda za šolstvo o izobraževanju med epidemijo novega koronavirusa je razvidno, da polovica slovenskih učencev ocenjuje, da je pouk na daljavo zahtevnejši od pouka v razredu. Tudi učitelji so ocenili, da je bilo delo na daljavo zahtevno, a so večinoma uspeli doseči zastavljene učne cilje. V raziskavo je bila vključena okoli desetina učencev in dijakov, tretjina vseh učiteljev in dve tretjini vseh ravnateljev. Več

  • Uredništvo

    7. 7. 2020  |  Politika

    Kacin odgovarja na vprašanja o ukrepih

    Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je bil danes gost v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija, kjer je odgovarjal na vprašanja gledalk in gledalcev, ali smo že v drugem valu epidemije, o razglasitvi domov za starejše, zaporov, socialno-varstvenih zavodov za ogrožene območja, o zapiranju meje s Hrvaško, o karanteni, obiskovanju svojcev, ...  Več

  • Oštro.si

    7. 7. 2020  |  Politika

    Svoboda medijev najbolj padla med prvo Janševo vlado

    Predsednik vlade Janez Janša je na 18. redni seji državnega zbora 15. junija dejal, da je bila Slovenija po svobodi medijev na ključni mednarodni lestvici najvišje med njegovim prvim mandatom na čelu vlade. Katere, ni pojasnil. Več

  • IK, STA

    7. 7. 2020  |  Politika

    LMŠ, SD, Levica in SAB vztrajajo pri svoji preiskovalni komisiji glede ukrepov v času epidemije

    Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so vložile zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, s katero želijo ugotavljati zlasti finančno (ne)učinkovitost ukrepov v zvezi z epidemijo, pravno podlago za imenovanje svetovalnih skupin in sorazmernost ukrepov. Ne bodo pa preiskovali nabave zaščitne opreme, saj je preiskavo o tem že zahtevala koalicija. Več

  • Peter Petrovčič

    7. 7. 2020  |  Družba

    »To bo izpoved v slogu anonimnega alkoholika, a bom tvegal, ker ste po mnenju vlade medij, ki ga nihče ne bere«

    Dragan Petrovec je poklicno pot posvetil najbolj odrinjenim in marginaliziranim skupinam ljudi, kjer so verjetno čisto na dnu storilci kaznivih dejanj, zaporniki. Tudi sicer je zelo občutljiv glede dogodkov v družbi, zato je intervju z njim pogovor o preštevilnih temah, ki tarejo ljudi. Za posebno poletno številko MLADINA INTERVJU 2020, ki je že na voljo pri vašem prodajalcu časopisov in v naši spletni trgovini, pa je razkril tudi osebne zgodbe iz svojega življenja, med katerimi so nekatere vesele, druge skorajda neverjetne, spet tretje nekoliko bolj temačne. Več

  • Uredništvo

    7. 7. 2020  |  Politika

    Šarec: »Gantarju veliko bolj zaupam kot Kacinu«

    "Mislim, da se dogaja to, kar sem pričakoval, da se bo. Namreč ujeli so se v zanko lastne vsevednosti in kako imajo vse prav. Zdaj pa vidimo, da se prepirata Kacin in Gantar, čeprav moram reči, da Gantarju veliko bolj zaupam. Imamo večje število okuženih, kot smo jih imeli takrat, pa se je takrat vse zaprlo, pa lovili smo sprehajalce in ne vem kaj. Zdaj so pa meje kar vse odprte. Vnos okužbe je bil spet iz tujine. Tako kot takrat. In ko se je tako liberalno odpiralo, takrat bi se moralo misliti: spet pa nismo zaščitili DSO-jev, nismo zaprli za obiske. Ta vlada zdaj žal ne more več iskati krivde pri meni, jo bo morala kar pri sebi." Več

  • Uredništvo

    7. 7. 2020  |  Družba

    »Brez NOB samostojne Slovenije ne bi bilo«

    "Slovenski državljani si take vlade, ki se obdaja z ograjami in na cesto pošilja posebne enote policije, nismo zaslužili. Zavračamo proslave brez zgodovinskega spomina in dejstva, da brez NOB samostojne Slovenije ne bi bilo. Partizanski boj je temelj vsega, kar danes imamo, sicer bi nam danes vladali Nemci in Italijani, ki so k nam prinesli nacizem in fašizem, ki so ga domobranci, domači izdajalci, sprejeli in SS -ovcem na ljubljanskem stadionu prisegli večno zvestobo." Več

  • Danes je nov dan

    7. 7. 2020  |  Družba

    Sekularne družbe

    Turčija je država s sekularno ustavo in brez uradne religije, kar se v času vladanja Erdoğana najbrž bere kot slaba šala. Pred dnevi je javnost razburila novica, da naj bi turški predsednik nameraval znamenito Hagio Sophio iz muzeja spremeniti nazaj v mošejo. Tako simbolična, kot je bila sprememba mošeje v muzej, bo simbolična tudi odločitev turškega upravnega sodišča glede Erdoğanove namere.  Več

  • DK, STA

    7. 7. 2020  |  Družba

    V Sloveniji bo leta 2100 manj prebivalcev in še več starejših

    Po projekcijah Eurostata, naj bi imela Slovenija leta 2100 nekaj več kot 1.888.000 prebivalcev, kar je 207.000 manj kot danes, skoraj tretjina pa naj bi bila starejših. Pričakovana življenjska doba za dečke, rojene v tem letu, naj bi bila 89 let, za tega leta rojene deklice pa 93 let, ugotovitve projekcij povzema statistični urad. Več

  • DK, STA

    7. 7. 2020  |  Svet

    Zgodovinski dan v boju proti naftnemu lobiju

    Zvezno sodišče v Washingtonu je včeraj odredilo, da se zapre sporni naftovod Dakota Access, proti kateremu že več let protestirajo staroselci in okoljevarstveniki. Ogorčenje so že izrazili ameriški predsednik Donald Trump in predstavniki energetskega sektorja. Po naftovodu Dakota Access nafta iz Severne Dakote potuje do srednjega zahoda ZDA in Mehiškega zaliva. Zdaj jo bodo najverjetneje morali voziti z vlaki. Več

  • DK, STA

    7. 7. 2020  |  Svet

    Če bodo predavanja prek spleta, bo ameriška vlada tuje študente izgnala

    Trumpova vlada namerava jeseni izgnati tuje študente, če bodo imele ameriške univerze zaradi pandemije novega koronavirusa le virtualna oziroma spletna predavanja. Služba za priseljevanje in carine (ICE) je v ponedeljek sporočila, da se bo izgonu mogoče izogniti s prepisom na univerzo, ki bo imela predavanja v živo. Več

  • DK, STA

    7. 7. 2020  |  Svet

    Seznam podjetij, ki so prejela državno pomoč zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa

    Po več tednih upiranja je ameriški finančni minister Steven Mnuchin včeraj le objavil seznam podjetij, ki so dobila zvezno pomoč, namenjeno ohranitvi delovnih mest v malih podjetjih v času koronske krize. Pomoč je v obliki posojil z jamstvom zvezne vlade, ki jih ni treba poplačati, če so sredstva porabljena namensko. V programu je sodelovalo več kot 5000 ameriških posojilodajalcev, od velikih bank kot so JP Morgan Chase, Bank of America in Wells Fargo, do manjših lokalnih bank. Več

  • DK, STA

    7. 7. 2020  |  Družba

    Odslužene elektronske naprave vse večji problem

    Lani smo na svetovni ravni zavrgli skoraj 54 milijonov ton elektronskih odpadkov, kar bi napolnilo 350 ladij za križarjenje velikosti Queen Mary 2. Problematika odvrženih monitorjev, prenosnih telefonov, televizorjev, hladilnikov in drugih elektronskih naprav je zelo pereča, njihova količina pa iz leta v leto narašča. Lani se je nabralo za 53,6 milijona ton elektronskih odpadkov, kar na petletni ravni pomeni rekordno 21-odstotno rast, napoved rasti za naslednje petletno obdobje pa je enaka. Leta 2030 naj bi svet tako ustvaril že 74 milijonov ton tovrstnih odpadkov. Več

  • IK, STA

    7. 7. 2020  |  Svet

    Vojska uri pse za prepoznavanje okužbe z novim koronavirusom

    Službeni psi nemške vojske se učijo, kako zavohati okužbo z novim koronavirusom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Gre za skupen projekt oboroženih sil in Veterinarske univerze (TiHO) iz Hannovra, v okviru katerega urijo deset štirinožcev nemške vojske - ovčarje, španjele in zlate prinašalce. Več

  • Ni več smešno!

    »Hej, a me lahko, prosim, malo bolj dvigneta? Po tleh me vlečeta, hlače se mi trgajo in kolena imam že čisto spraskana!«
    »Dej mal pavze!«
    »Uf, a lahko pomagate in vsaj malo hodite?«
    »Lejta, sori, ampak res ne morem! Jaz protestiram, vidva pa me odstranjujeta z zavarovanega območja. Pa vse naokoli so fotografi in kamere. A lahko do konca opravimo vsak svoje? Saj imam vendar komaj dobrih sedemdeset kil ...« Več

  • Izak Košir

    6. 7. 2020  |  Politika

    »V že tako neugodni situaciji lahko povzročimo še več dodatnih težav«

    Raziskovalci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so v mnenju o aplikacijah za sledenje aprila letos (»Masovni nadzor je nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje«) že izrazili svojo zaskrbljenost nad uvajanjem tehnoloških rešitev z namenom zajezitve epidemije novega koronavirua. Zdaj so o tem objavili obsežnejše mnenje, v katerem sicer že uvodoma poudarjajo, da razumejo, da je obvladovanje epidemije pomemben vidik naše nove realnosti in da je iskanje tehnološko podkrepljenih rešitev lahko njegov pomemben del. Vendar dodajajo, da je treba rešitve, ki jih kot družba sprejemamo s takšnim namenom, uvajati kolikor je le mogoče pretehtano, ob upoštevanju opozoril in znanja ustreznih institucij ter spoštovanju pridobljenih pravic in vrednot. "Če ne bomo ravnali tako, utegnemo v že tako neugodni situaciji povzročiti več dodatnih težav kot razrešiti obstoječih," so zapisali. Več

  • Ali poskuša ŠOU disciplinirati študente?

    Novoizvoljeno uredništvo Radia Študent na čelu z Matjažem Zorcem vstopa v negotove finančne in politične razmere, zaradi katerih smo prisiljeni oddajanje omejiti. Sodelavci, soustvarjalci programa, se za potrebe preživetja institucije odpovedujejo sicer simboličnim honorarjem, tako da je bila junija 2020 kar četrtina vseh vsebin izvedena brezplačno, prostovoljno. Nič drugače ni drugje po instituciji: uredniki so že med epidemijo pristali na obsežno znižanje svojih pavšalov, redki zaposleni v upravi pa na nižanje plač in tekom epidemije tudi na čakanje na delo. Številni projekti, ki segajo izven jedrne radijske dejavnosti in so se že tako močno opirali na relativno nizke honorarje, so prav tako doživeli obsežne reze. Več

  • IK, STA

    6. 7. 2020  |  Svet

    Plenković: »Nova vlada bo vodila politiko po zgledu Franja Tuđmana«

    Predsednik hrvaške vlade in stranke HDZ Andrej Plenković je po včerajšnji prepričljivi relativni volilni zmagi na hrvaških parlamentarnih volitvah dejal, da je izid volitev odličen, a tudi obvezujoč. Ocenil je, da je bil njegov prvi premierski mandat težek, a bodo izzivi verjetno še večji. HDZ potrebuje osem poslancev za večino v hrvaškem saboru. Več

  • DK, STA

    6. 7. 2020  |  Politika

    Odstopil predsednik največje hrvaške opozicijske stranke

    Predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP Davor Bernardić se po porazu na nedeljskih parlamentarnih volitvah umika z vrha stranke. Na novinarski konferenci na sedežu socialdemokratov v Zagrebu je povedal, da bodo v SDP čim prej izvedli volitve, na katerih ne bo kandidiral za predsednika stranke. Vodenje bo začasno prevzel eden od dosedanjih podpredsednikov SDP Zlatko Komadina, ki je tudi predsednik SDP v primorsko-goranski županiji, sicer pa velja za enega od Bernardićevih političnih mentorjev. Več

  • Kot Primorec niste vzeli v obzir še danes žive bolečine sorodnikov prvih žrtev fašizma v Evropi

    Spoštovani predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor! Več

  • Staš Zgonik

    6. 7. 2020  |  Družba

    Nekdanja direktorica NIJZ spregovorila prvič po razrešitvi

    Dr. Nina Pirnat je epidemiologinja. Do marca je vodila Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ko je po očitni nezaupnici Janševe vlade odstopila, jo je zdravstveni minister Tomaž Gantar vzel na ministrstvo kot vršilko dolžnosti direktorice direktorata za zdravstveno varstvo. Več

  • Uredništvo

    6. 7. 2020  |  Kultura

    V soboto bo Ljubljana nosila rdečo zvezdo

    Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo 11. julija ob 21. uri koncert z naslovom Nosil bom rdečo zvezdo, na katerem bo nastopila Svetlana Makarovič in umetniki, ki zase pravijo, da "jim je mar in hočejo s svojo pesmijo kovati nov svet". "Z rdečimi zvezdami na prsih, simbolom upora in svobode nas bo pesem ponovno združila v nekdanjem tovarištvu, ki pozna resnično zgodovino te dežele, je ne potvarja in s ponosom govori o njej," so nastopajoči zapisali v sporočilu za javnost.  Več

  • Uredništvo

    6. 7. 2020  |  Politika

    »Za Janšo je bil Kučanov klan vedno problem le zato, ker ni bil Janšev«

    "Policijo in NPU je pač – prosto po Jelinčiču – 'treba spucati', četudi sta v zadnjem desetletju zaprla, spravila na sodišče ali preiskovala polovico Foruma 21. Če torej res verjamete, da gre za obračun z globoko državo, premislite še enkrat. Cilj SDS namreč v resnici nikoli ni bilo sesutje globoke države, ampak njen prevzem. Za Janšo je bil Kučanov klan vedno problem le zato, ker ni bil Janšev." Več

  • DK, STA

    6. 7. 2020  |  Kultura

    Poslovil se je velikan filmske glasbe Ennio Morricone

    V rimski bolnišnici je ponoči v 92. letu starosti umrl italijanski velikan filmske glasbe Ennio Morricone. Poleg več kot 100 orkestrskih, vokalno-instrumentalnih in komornih del je ustvaril glasbo za več kot 500 filmov. Za dosežke v filmski glasbi je prejel vrsto nagrad, med drugim dva zlata globusa, nagrado grammy in evropsko filmsko nagrado ter oskarja za življenjsko delo. Več

  • Danes je nov dan

    6. 7. 2020  |  Družba

    Abecedarij svobode govora: zakon

    Prvi amandma je od 70. let prejšnjega stoletja orodje deregulacije. Sodišča so odločila, da npr. omejevanje višine političnih donacij ali pa prepoved prodaje osebnih podatkov farmacevtskim podjetjem kršita pravico svobode govora korporacij. Prav tako npr. kršita to pravico zahtevi po informiranju delavcev o njihovih pravicah ali po slikah bolezni na cigaretnih škatlicah, saj gre za prisilo govoriti. Če razumemo govor zelo široko, je vsaka vladna regulacija prostega trga pravzaprav kršitev svobode govora podjetij. Več