-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Politika Za naročnike
Levica je na začetku tedna napovedala, da bo zahtevala referendum o povečevanju izdatkov za vojsko. Mediji so planili v zrak, brali smo o tem, kako prihaja sezona referendumov, poslušali, kako v zadnjem letu pred volitvami ni mogoče sprejemati pametnih odločitev, se nasmihali opoziciji, ki je trdila, da koalicija razpada pri živem telesu. Nič od tega ne drži. Zahteva za sklic referenduma ima zgolj politični pomen, morda je smiselna, Slovenija je brez resne razprave na pritisk Nata začela skokovito povečevati proračunske izdatke, namenjene za vojsko, a je izvedba referenduma praktično nemogoča.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet
Podpiši peticijo. Ustavimo genocid.
Že več kot leto in pol smo priča brutalni vojni, ki pustoši po Gazi. Izraelska vlada grozodejstva teroristične skupine Hamas, ki še vedno zadržuje talce, ni izkoristila za doseganje pravice, temveč za sprožitev uničujoče vojne proti palestinskemu ljudstvu. To je prvi genocid, ki se prenaša v živo na družbenih omrežjih. Vidimo ga skozi oči zdravnikov, ki delajo ob svetlobi baterijskih svetilk, staršev, ki iz ruševin rešujejo svoje otroke, in novinarjev, ki pred smrtjo pošiljajo svoja zadnja sporočila.
-
15. 6. 2025 | Svet
Bodite tiho, ko otroci spijo, ne ko umirajo
V Haagu se je v nedeljo na demonstracijah za Palestince v Gazi zbrala množica več deset tisoč ljudi, po ocenah organizatorjev kar 150.000. Zahtevali so, naj nizozemska vlada stori več za zaustavitev genocida v Gazi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Premier Dick Schoof jim je sporočil, da jih "vidijo in slišijo".
-
15. 6. 2025 | Družba
Večina Slovencev ima različen pogled na to, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni
V članku z naslovom Patriotizem, kulturni boj in profit, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, zgodovinar dr. Božo Repe piše o tem, da je druga svetovna vojna eno izmed najbolj kritičnih obdobij v slovenski zgodovini.
-
15. 6. 2025 | Politika
»Prodali smo vse, kar smo lahko, bojim se, da celo svojo dušo«
"Lahko bi bilo bistveno bolje. Prodali smo vse, kar smo lahko, bojim se, da celo svojo dušo. Prav zato, ker po krivdi predvsem desnice, pa tudi levice, nismo dosegli sprave, to je temeljnega soglasja med seboj, da hočemo živeti v medsebojnem miru, v iskanju najboljših možnosti za danes in v prihodnosti. Zato smo tudi brez domišljene, jasno izdelane perspektive slovenskega nacionalnega razvoja in življenja sploh."
-
15. 6. 2025 | Svet
Trump / »Občutili boste vso moč ameriške vojske, če nas napadete«
Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu danes zagrozil, da bo občutil 'vso moč' ameriške vojske, če napade ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Obenem je znova poudaril, da ZDA niso bile vpletene v izraelske napade na jedrske in obveščevalne objekte v Teheranu.
-
16. 6. 2025 | Politika
Luka Mesec / »Ne damo 5 odstotkov za orožje«
"Ameriški predsednik Donald Trump in vodstvo Nata pritiskata na evropske države, da bi dali kar 5 odstotkov BDP-ja za orožje, za obrambne izdatke. Nam se zdi to povsem nezaslišano, prepričani smo, da tega ne potrebujemo in še več, da taka militarizacija vodi v to, da bomo v svetu še dolgo gledali vojne, kakršne se zdaj v evropski okolici dogajajo. Mi smo za mirovno politiko, smo za to, da se mir gradi z diplomacijo in prek inštitucij in tja bi bilo treba investirati. Kar se posvetovalnega referenduma in naših ugovorov tiče, bomo naredili na vsakem koraku čisto vse, kar je v naši moči, da temu pritisku po 5 odstotkih BDP-ja odgovarjamo z jasnim ne. Ne damo 5 odstotkov in se bomo pogajali, da damo za vojaške izdatke čim manj, ker vsak evro, ki ga vržemo v obrambo, je evro manj za bolnišnice, za pokojnine in vse ostalo."
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet Za naročnike
»Če se nismo več pripravljeni bojevati za Evropo, bomo izgubili sami sebe«
Socialdemokratska premierka Mette Frederiksen v sporu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zaradi Grenlandije lahko veliko izgubi. Dva dneva pred pogovorom s tednikom Spiegel je imela v danskem parlamentu govor o Evropi in kmalu zatem z italijansko premierko Giorgio Meloni objavila javno pismo, v katerem ostro graja evropsko sodišče za človekove pravice. Pot do premierkine pisarne vodi skozi štiri varnostna vrata. Sprejela nas je za konferenčno mizo v svoji pisarni, pogled gostov, ki je taval po prostorni dvorani, pa je takoj komentirala: »Kot v televizijski seriji Borgen, da.« Ni skrivala, da ji ni do vljudnostnega klepeta.
-
15. 6. 2025 | Svet
Genocid se ne zgodi šele takrat, ko (in če) o tem odloči sodišče
"Argument, da genocida ni oziroma da o njem ne moremo govoriti, dokler o tem v prihodnosti ne odloči pristojno mednarodno sodišče, je vprašljiv. Genocid se ne zgodi šele takrat, ko (in če) o tem odloči sodišče, ampak se dogaja (če se dogaja) v sedanjosti, v tem trenutku. Čas za ukrepanje, da se prelivanje krvi ustavi, ne glede na to, kako ga bo (če ga bo) nekoč okarakteriziralo pristojno mednarodno sodišče, ni kasneje, za nazaj, ampak danes in takoj. Čeprav tudi sam menim, da genocid ni ohlapna nalepka, ki jo lahko prilepiš na kogarkoli in katerokoli situacijo, ob kateri si čustveno vznemirjen ali prizadet, to ne pomeni, da nam v čakanju na morebitno sodbo sodišča ni dovoljeno izražati zaskrbljenosti, da do njega že prihaja."
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet Za naročnike
Pojem genocid označuje naklepno uničenje zaščitene skupine ljudi – bodisi nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine – v celoti ali delno. Termin je skoval pravnik Raphael Lemkin med drugo svetovno vojno, ki je zgodovinske dokaze za obstoj tega »zločina vseh zločinov« našel v primeru množičnih pobojev Armencev v osmanskem imperiju in v holokavstu. Med nürnberškimi procesi so sodniki nato prvič uporabili pojem genocid že kot obče veljavno mednarodno normo, kar pomeni, da so že tedaj države priznale obstoj tega posebnega zločina za nazaj in za naprej, ne glede na to, ali je kakšna država ta pojem priznala ali ne.
-
14. 6. 2025 | Družba
Na ljubljanski paradi ponosa tudi palestinske zastave
Festival Parada ponosa se zaključuje s paradno povorko, ki so jo označili kot protest proti sistemski tišini, odpor proti normalizaciji sovraštva in zavezo k vztrajanju. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v nagovoru na Kongresnem trgu dejala, da je Parada ponosa opomin, da svoboda, čeprav je ustavno zagotovljena, še vedno ni samoumevna.
-
15. 6. 2025 | Kultura
»Vloga umetnikov je, da družbo prisilimo gledati resnico«
"Dandanes, v sodobnem svetu, ko živimo v poplavi informacij, ko smo obkroženi z umetno inteligenco in ko vse znanje sveta nosimo v napravah v naših žepih, se zdi, da bi svet brez literature zlahka obstajal. Zato verjamem, da je literatura tista, ki ljudi lahko na neki način prisili, da preberejo o tistih problemih, ki jih sicer poznajo, pa se obnašajo, kot da ne obstajajo. Torej literatura mora, po mojem mnenju, nastavljati ogledalo družbi. Kajti vsi vemo, v kakšnem svetu živimo, vsi vemo, da se nedaleč od nas dogajajo hude vojne in celo genocid. Vemo, da je svet še vedno rasističen, homofoben, nasilen … Ampak ljudje se trudijo na vse pretege, da tega ne bi opazili in da bi se skrili pred realnostjo. Literatura nas lahko prisili to realnost uzreti."
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba
Da se avantura mariborske nadškofije v svet kapitalizma, tveganega kapitala in financ – z gradnjo finančnih holdingov, nato ustanovitvijo Krekove banke, njeno prodajo ter vlaganjem kapitala v telekomunikacijska podjetja in kemično industrijo – ne bo dobro končala, je postalo očitno že pred finančno krizo in papežem Frančiškom.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet Za naročnike
So ZDA sankcionirale Slovenijo?
V sredo, 4. junija, je Slovenija v Varnostnem svetu ZN kot koordinatorica desetih nestalnih članic predložila resolucijo, s katero je zahtevala takojšnje humanitarno premirje v Gazi, izpustitev talcev in neoviran dostop do humanitarne pomoči za prebivalce Gaze. ZDA so na resolucijo vložile veto, pri čemer njihova predstavnica ni kritizirala le vsebine. Besedilo resolucije naj bi bilo nesprejemljivo tudi zaradi »načina, na katerega je bilo predložena«, je poudarila Dorothy Shea.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Kultura | TV Za naročnike
Nastop bivšega predsednika Milana Kučana v oddaji Marcel je prišel v pravem trenutku, da nas opomni, da ni nobene potrebe, da so politiki samovšečni, arogantni, osredotočeni le nase in svojo podobo, oblastiželjni in pogoltni – ampak da so lahko tudi čisto navadni ljudje, ki pač obvladajo in razumejo politiko, a se vseeno vedejo popolnoma neprevzetno. Milan Kučan je na TV-zaslone prišel dva tedna po obisku testosteronskega Boruta Pahorja pri Jožetu Možini, kjer smo morali opazovati moškega, ki se ne more soočiti niti s svojo starostjo, en tak Jan Plestenjak, a brez posluha. In dobra odločitev je bila, da pripeljejo na TV Slovenija zdaj Kučana – zgolj zato, ker je to takšna razlika, ki jo opazi vsak.
-
15. 6. 2025 | Svet
»Imamo dokaze o sodelovanju ameriških sil v napadih na Iran«
Teheran ima dokaze, da so ameriške sile podpirale izraelske napade na Iran, je danes sporočil iranski zunanji minister Abas Aragči. Opozoril je, da je Izrael z napadi na jedrske objekte prestopil meje mednarodnega prava, Varnostni svet ZN pa je obtožil ravnodušnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba Za naročnike
Minulo soboto se je v Mariboru paradne povorke po navedbah organizatorjev udeležilo okoli 350 ljudi, med njimi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, udeležence povorke pa je v drugem največjem slovenskem mestu pričakala skupina v veliki večini mladoletnih fantov, domnevno članov »domoljubnega« in »rodoljubnega« gibanja Slovenski red, ki so se po Mariboru sprehodili s transparentom z napisom »Bodite ponosni na narod, ne na greh«.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba Za naročnike
Natečaj za spomenik slovenski osamosvojitvi
Na rob Trga republike v Ljubljani smo 26. junija tistega usodnega leta posadili »osamosvojitveno lipo«, ki je – malce ironično, to je treba priznati – zaradi prostorske stiske naslednjih 20 let precej trpela, hirala in venela, dokler ni bila prestavljena na drugo stran ceste, ob stavbo parlamenta. Na njeno mesto je bil postavljen visok drog s slovensko zastavo, zdaj pa vlada upa, da bi tam v prihodnosti stal spomenik osamosvojitvi.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Kultura | Film
»Življenje je mogoče razumeti le za nazaj, toda živeti ga je treba naprej«
»Življenje je mogoče razumeti le za nazaj, toda živeti ga je treba naprej,« slišimo v animiranih Spominih nekega polža, briljantno morbidnih, tragikomičnih stop-motion spominih odbite, burkaste, obešenjaške, tristramshandyjevske in osamljene Gracie Pudel, zgovorne, zelo navedljive, nepovezljive in nalezljive fenice polžev in polžinj, hčerke ženske, ki je umrla pri porodu, in zapitega, invalidnega akrobata, ki umre v spanju, navdušene bralke, autsajderke in zbiralke spomin(k)ov, ki so jo vzgajali nudisti, swingerji, divje zgodbe, male tatvine, travme, razpoke, Søren Kierkegaard in Sylvia Plath (njena najljubša polžinja se imenuje Sylvia). Tako optimistične obupanke zlepa ne boste videli. Njena tesnoba ne vara. Njena depresija je stand-up. Njen zaščitniški enojajčni brat, ki ga posvojita verska fanatika, je patološki piroman, njena najboljša prijateljica pa je fukala z Johnom Denverjem – na helikopterju. A to ni še nič – sodnik tu med sojenjem masturbira. Saj ga potem odpustijo.
-
14. 6. 2025 | Politika
»Janša je sam najbolj kriv za svojo osamljenost v politiki«
"Janez Janša je sam najbolj kriv za svojo osamljenost v politiki, saj iz ozadja vztrajno ruši svoje konkurente na desnem polu, ki pa so hkrati tudi njegovi potencialni koalicijski partnerji. Pa tudi defetizem in celo nekaj izsiljevanja lahko začutimo v teh izjavah, da bo čakal v opoziciji, na 'močno zmago' in celo na ustavno večino, ki je seveda nikoli ne bo. Kot bi hotel ljudi kaznovati, če nočete mene, pa imejte leve vlade."
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet Za naročnike
V nedeljo, 1. junija, je s Sicilije proti Gazi izplula jadrnica Madleen. Upravlja jo organizacija Freedom Flotilla Coalition (FFC), ladja pa pluje pod britansko zastavo. Na njej je bilo 12 ljudi, državljank in državljanov Francije (Baptiste Andre, Omar Faiad, Rima Hassan, Pascal Maurieras, Yanis Mhamdi, Reva Viard), Nemčije (Yasemin Acar), Nizozemske (Marco Van Rennes), Španije (Sergio Toribio), Švedske (Greta Thunberg), Brazilije (Thiago Avila) in Turčije (Şuayb Ordu).
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Hrvaška Za naročnike
Od nekdaj je tako. Tiste, ki prvi zakikirikajo, ljudje zavračajo, to so prezrti prinašalci slabih novic, izdajalci skupne stvari, zanikovalci pomembnosti nacije. Ko smo bili pri Feral Tribunu eni redkih, ki so poročali o hrvaških vojnih zločinih takoj, ko so se zgodili, smo doživeli marsikaj – od politikov na oblasti in od večine medijev, ki so jim bili vdani, saj takrat neodvisnih medijev tako rekoč ni bilo. Od groženj in izsiljevanja do preganjanja, vse z namenom zastraševanja zaradi razkrivanja resnice o hrvaških zločinih, vojskovanju v Bosni, taboriščih … Govorjenje resnice je v vojnem času – čeprav je tudi v tako imenovanem miru komaj kaj bolje – sovražna dejavnost, ki jo je treba v imenu propagande in kolektivne podpore naši stvari zatreti z vsemi sredstvi.
-
15. 6. 2025 | Svet
»Izrael poskuša Iran povleči v neko večjo regijsko vojno«
"Izrael že dlje časa poskuša Iran povleči v neko večjo regijsko vojno. Tudi lani je bilo nekaj takih napadov. Z vojaškega vidika pa je v bistvu to uspeh, glede na to, koga jim je v bistvu uspelo ubiti v tem napadu. Dejansko so odrezali vrh iranske vojske. Uspelo jim je ubiti nekaj ključnih vojaških poveljnikov. Ubili so tudi nekaj ključnih jedrskih znanstvenikov, ki imajo zelo pomembno vlogo v iranskem jedrskem programu. In seveda uničili so tudi obrat jedrski obrat za bogatenje urana Natanc."
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Uvodnik
Nismo si mislili, da bo Greti Thunberg spet uspelo pognati Evropejce na ulice mest in prestolnic. Protesti se dogajajo že ves teden, ta konec tedna pa evropskega »Ne genocidu« ne bo mogel nihče več ignorirati. Evropa je postala besna – zato ker smo zagledali drobno lučko na koncu tunela. In kako je to naredila Greta Thunberg: z majhno, a zelo smiselno akcijo. Pokazala je, da je mogoče narediti razpoko, da je mogoče ustavljati Izrael.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Dva leva Za naročnike
Imunski sistem zanikovalcev genocida
Nikakor nisem prepričan, da je v sicer podnebno ugodni sredozemski Gazi zdaj življenje zdravo, ter da so izstradani in izžejani otroci ohranili dober imunski sistem. Dvomim tudi, da bi ga Medexovi preparati lahko izboljšali. Prepričan pa sem, da je izbor Boruta Pahorja, na katerega so prilepili zveneče atribute (svetovljanstvo, osebna integriteta, dostojanstvo …), za ambasadorja in obraz kampanje podjetja za prehranska dopolnila, cinizem brez primere. O. K., res je bil izbran pred izpadom kariere (zanikanje genocida v Gazi), a zato ni bil izbor nič manj zavržen. Pahor ni od včeraj in na njegovo persono in podobo se veže veliko negativnih vsebin, ki vsaka posebej odvrača kolikor toliko dostojno podjetje, ki ima spoštljiv odnos do svojih konzumentov in javnosti nasploh, da bi ga izbralo za obraz blagovne znamke. Spomnite se samo izpada na maturantski paradi davnega leta 2015, ko je skrajno primitivno spodbujal najstniške dijakinje: »Ajde, miška mala, gremo! To mi deli, to mi deli.« Tudi če bi se mu pripetil samo ta eksces, bi bilo preveč. Takrat je bil Pahor predsednik republike. Resen predsednik resne države bi moral po takem izpadu pri priči odstopiti. Pa se je raje opravičil. Samovšečno opravičilo je bilo še perverznejše.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Svet Za naročnike
Evropa se je zdaj 80 let zgražala nad nacističnim holokavstom, 80 let je pretakala debele solze, 80 let je moralizirala, 80 let je ponavljala »Nikoli več«, toda ko že leto in pol gledamo, kako se odziva na izraelski genocid v Gazi, se lahko povsem upravičeno vprašamo: bi se ta Evropa danes na holokavst sploh odzvala? Ali pa bi pustila, da se holokavst odvrti do konca?
-
13. 6. 2025 | Svet
Iran / »Izrael bo obžaloval svoj napad«
Iran je današnji napad Izraela označil za vojno napoved. Iranski predsednik Masud Pezeškian je poudaril, da bo Izrael obžaloval svoj napad. Zunanji minister islamske republike Abas Aragči pa je v pismu Združenim narodom zahteval sklic nujne seje Varnostnega sveta. Napadi se medtem nadaljujejo, poročajo tuje tiskovne agencije.
-
13. 6. 2025 | Svet
»Evropa poziva vse strani, naj se vzdržijo povračilnih ukrepov«
Evropa vse strani poziva k zadržanosti in umiritvi razmer, je v odzivu na današnji obsežni izraelski napad na Iran sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Podobno sporočilo sta podala tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Družba Za naročnike
Društvo za tradicionalne vrednote se je zavarovalo s samoukinitvijo
Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, ki je promoviralo identitarne ideje, koketiralo z etno-nacionalističnimi belskimi gibanji in pod bivšo Janševo vlado celo dobilo status delovanja v javnem interesu kulture, je bilo 30. maja letos ukinjeno. Obraz društva je bil Urban Purgar, član Rumenih jopičev, ki je bil zaradi nasilništva zaprt, avgusta 2021 pa je objavil tvit »Hitler je heroj«.
-
13. 6. 2025 | Mladina 24 | Kultura Za naročnike
Za trenutek se je že zdelo, da ne bo prispel v Slovenijo. Na zagrebškem letališču, kjer naj bi pristal z letalom, je prišlo do nenavadnega zapleta: med pristankom je na tamkajšnji travnati površini namreč nasedlo zasebno letalo, zato so morali letališče za nekaj časa zapreti za promet. »To je bila zagotovo zarota!« se je zasmejal Édouard Louis (1992), ko se nam je vendarle uspelo usesti z njim za pogovor. In res je vse skupaj zvenelo malce ironično. Enemu najvidnejših francoskih pisateljev in intelektualcev, ki je zaslovel s pisanjem o sebi in svoji družini, o odraščanju v delavskem razredu in okolju ter razrednem nasilju – je avtor knjig, kot so Spremeniti se: metoda, Kdo mi je ubil očeta, Boji in preobrazbe neke ženske ... –, je obisk pri nas skorajda preprečilo nasedlo zasebno letalo. V Ljubljani sta ga na treh različnih dogodkih ta teden gostili Založba /*cf ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo.