• STA

    20. 3. 2023  |  Politika

    Gašenje požarov / Golob kupuje dve novi letali 

    Premier Robert Golob je v odgovoru na vprašanje poslanca Svobode Boruta Sajovica dejal, da bosta za gašenje obsežnih požarov v naravi, kot je bil lanski na Krasu, še letos nabavljeni dve letali in dodaten gasilski modul za vojaško letalo spartan. Z dodatno opremo so, kot je dejal, okrepili tudi center za zaščito in reševanje v Sežani in Postojni.

  • STA

    20. 3. 2023  |  Politika

    LGBTQI+ aktivisti bodo ovadili predsednika Republike Srbske in župana Banjaluke

    Aktivisti, ki se zavzemajo za pravice istospolno usmerjenih in transspolnih oseb v Bosni in Hercegovini (BiH), so napovedali kazenski ovadbi proti predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku in županu Banjaluke Drašku Stanivukoviću zaradi javnega spodbujanja k sovraštvu in nasilju nad pripadniki LGBTIQ+ skupnosti.

  • STA

    20. 3. 2023  |  Politika

    Tanja Fajon / »Pomagala bo tudi Slovenija«

    Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je v današnjem odzivu na sobotni dogovor Beograda in Prištine o izvajanju sporazuma o poti k normalizaciji odnosov poudarila, da je pomembna predvsem implementacija. Dejala je, da je treba stranema pri tem pomagati. Pomagala bo tudi Slovenija, je zagotovila.

  • STA

    19. 3. 2023  |  Politika

    Vučić ne pristaja na priznanje Kosova

    Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Beogradu znova dejal, da v zvezi s sporazumom o normalizaciji odnosov s Kosovom ne bo uveljavil ničesar, "kar bi pomenilo vstop Kosova v ZN oziroma bi predstavljajo de iure ali de facto priznanje Kosova".

  • STA

    20. 3. 2023  |  Družba

    Sodniki in tožilci / Golobovo vlado pozivajo k zagotovitvi dodatka

    V Slovenskem sodniškem društvu vlado pozivajo, naj nadaljuje postopek sprejemanja zakona o začasnem dodatku sodnikom in tožilcem, s katerim bi omenjenim zagotovili 600 evrov dodatka k plači. Pri tem se sklicujejo na ekspertizo Inštituta za primerjalno pravo pri pravni fakulteti, ki da ugotavlja, da dodatek sodnikom ne bi bil v nasprotju ustavo.

  • Uredništvo

    19. 3. 2023  |  Politika

    »Trditev, da brez osamosvojitvenega muzeja ni samostojne države, je preprosto laž«

    "Trditev, da brez osamosvojitvenega muzeja ni samostojne države, je preprosto laž. Vodja opozicije Janez Janša javno, predrzno in na debelo laže o primerjalnih razlogih za odprtje Muzeja osamosvojitve Slovenije. Veliko bolje bi bilo, če bi vztrajal pri unikatnosti slovenskega koncepta takšnega muzeja: a v tem primeru bi bilo treba organizirati resnično strokovno razpravo znotraj desne politične in znanstvene hemisfere, kar pa je težko zaradi pomanjkanja dobrih zgodovinarjev in amaterskega sramotenja priročnih 'zgodovinarjev', ki temo obravnavajo izključno z vidika samooklicanih osamosvojiteljev."

  • STA

    20. 3. 2023  |  Svet

    Putin / »Rusko-kitajski odnosi še nikoli niso bili tako tesni kot sedaj«

    Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedeljo pred obiskom kitajskega kolega Xi Jinpinga v Moskvi ponovno poudaril pomen rusko-kitajskih odnosov in njihovega skupnega cilja za izgradnjo pravičnejšega večpolarnega svetovnega reda. Podobno je v nedeljo dejal tudi Xi, ki pa je hkrati pozval k podpori vsem prizadevanjem za reševanje ukrajinske krize.

  • Uredništvo

    19. 3. 2023  |  Politika

    »Veliko ljudi je prepričanih, da je predsednik samo figura s premalo moči«

    "Funkcija predsednika, zdaj predsednice, je pozicija, na kateri je mogoče veliko narediti. Veliko ljudi je prepričanih, da je to samo protokolarna funkcija, da je predsednik samo figura s premalo moči. S tem se lahko strinjam, vendar se moramo zavedati, da je Slovenija parlamentarna, ne predsedniška demokracija. Zanimivo je, da se je naša država odločila za neposredne volitve predsednika, a z malo moči. V večini parlamentarnih demokracij predsednika imenujejo v parlamentu. Žal so ustavo pisali s predpostavko, da predsednik ne sme imeti prevelike moči, saj so pričakovali zmago gospoda Milana Kučana. Položaj predsednika se je zaradi tega v glavnem zreduciral na protokol. Upam, da bodo snovalci ustavnih sprememb resno razmislili o predsedniških pooblastilih. Kot pravnico me boli, da moram biti samo pismonoša med državnim zborom in uradnim listom. Tudi če se z zakonom ne strinjam, ga hočeš nočeš moram podpisati."

  • STA

    20. 3. 2023  |  Ekonomija

    Dve tretjini potrošnikov skrbi inflacija

    Visoka inflacija in skokovita rast stroškov energije povzročata finančne skrbi skoraj trem četrtinam potrošnikov. Bolj so pozorni na cene ter opuščajo potovanja in prostočasne aktivnosti, če se zadolžujejo, se večinoma za stroške ogrevanja in energije. Tako kaže raziskava, ki jo je skupina EOS opravila v 13 evropskih državah, tudi v Sloveniji.

  • STA

    20. 3. 2023  |  Družba

    Mednarodni dan sreče / V Sloveniji se je delež srečnih ljudi zvišal

    Surs je ob današnjem mednarodnem dnevu sreče sporočil, da sta bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem leta 2022 ves čas ali večino časa srečni dve tretjini starejših od 16 let. To je sedem odstotnih točk več kot leta 2018, ko je urad nazadnje meril občutek sreče. Delež takih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, je približno enak.

  • STA

    20. 3. 2023  |  Družba

    »Vrhunski športniki imajo višje tveganje, da razvijejo motnje v prehrani«

    Vrhunski športniki imajo višje tveganje, da razvijejo motnje v prehrani. Wilhelm Bloch s fakultete za šport v Kölnu trdi, da se s to težavo ubada 10 do 20 odstotkov vrhunskih športnikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

  • STA

    20. 3. 2023  |  Družba

    »Zeleno in urbano sta neločljivo povezana«

    Kranjska občina skupaj z različnimi društvi in zavodi v tednu pred in po tradicionalni čistilni akciji pripravlja festival Eko teden. Začel se bo danes s pogovorom o okoljskih rešitvah in problematiki varovanja okolja v mestu. Do 30. marca se bo zvrstilo več delavnic, predavanj in razstav.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Uvodnik

    Uvodnik / Kaj sta obljubila Vrtovec in Janša?

    V nedeljo je bil na portalu N1 objavljen intervju z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom. Velik del ga je bil posvečen načrtom vlade za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Težko bi ministra označili za nasprotnika gradnje nove jedrske elektrarne, nasprotno. Je pa – osvežujoče za Slovenijo, kjer obljube letijo, kot bi jih stresal iz rokava – v intervjuju povedal, da se seveda lahko zgodi, da bodo pri časovnici gradnje nove jedrske elektrarne tudi zamude, saj na to vpliva ogromno dejavnikov. Intervju ni bil revolucionaren, minister je zgolj birokratsko, a realistično opisoval svoje prihodnje korake. Rekel pa je tudi tole: »Nič ni narobe, če se časovnica gradnje drugega bloka zamakne. Ključno je, da to vemo. Ker če si na drugi strani danes ne priznamo, da je realni rok 2035, 2036, 2037, in se prepričamo, da je 2032, bomo tega leta točno vedeli, kdo je bil minister, ki je zavajal javnost. Jaz si tega ne želim. Imamo pa tehtne podatke, zakaj je treba predložiti določena dokazila. Bolje je, da povemo resnico na podlagi znanih dejstev, da se nam ne zgodi kaj takega kot pred meseci s tretjo razvojno osjo. Treba je realno načrtovati vse aktivnosti, ukrepe in pa seveda tudi, koliko časa vzame posamezen ukrep.«

  • Borut Mekina

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Politika  Za naročnike

    Lahko Slovenija dobi novega nacionalnega letalskega prevoznika ali gre le za prazno govorjenje?

    Saga o domačem letalskem prevozniku, o Adrii Airways, ni le zgodba o dobičku, potnikih in številkah. Tako kot tudi letenje ali potovanje samo ni le prevoz od točke A do točke B, temveč je hkrati še avantura, je tudi smisel nacionalnega letalskega prevoznika navadno tesno povezan z ambicijami neke države, na primer z njenimi strateškimi cilji.

  • »Zdravniki, ki jim je bilo dokazano, da so opravili kazniva dejanja, danes delajo v javnem sektorju«

    Ministra Danijela Bešiča Loredana so res prehiteli dogodki. In to kar v nekaj pičlih urah! Če je sprva po opravljeni reviziji v UKC Ljubljana nespametno ugotavljal, »da je ključno, da se ne ukvarjamo s preteklostjo in ne iščemo krivcev za današnje stanje«, ker moramo na podlagi analize, ki je prikazala nepravilnosti, narediti akcijski načrt za odpravo nepravilnosti, je dan kasneje vse drugače.

  • Borut Mekina

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Politika  Za naročnike

    Kdaj z vlakom na Brnik?

    Letališče na Brniku je eno redkih nacionalnih letališč brez železniške povezave z glavnim mestom. Prvi formalni predlogi, da bi s hitro dvotirno železnico povezali Ljubljano in Brnik, so nastali leta 2011, ko so na direkciji za infrastrukturo (DRSI) začeli pripravljati državni prostorski načrt za novo dvotirno železniško progo med Ljubljano, Kranjem in Jesenicami, z navezavo do letališča.

  • Stanka Prodnik

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Jezus, pomagaj / Gledali smo intervju Jožeta Možine z Žigo Turkom in lovili sapo

    Ne vemo, kaj nas bolj preseneča – navdušenje Jožeta Možine nad Žigo Turkom ali navdušenje Žige Turka nad Žigo Turkom. Žiga Turk se nam je v oddaji Intervju najprej predstavil kot inženir – in veste, tega sveta ne bi bilo brez inženirjev. Midva bi sedela v jami, če ne bi bilo inženirjev, je razložil Žiga Turk. Saj je navrgel še nekaj floskul o svojih nasvetih študentom in tako bi se tudi nadaljevalo, če Jože Možina ne bi bil propagandist, kar malce nepotrpežljiv, ki vsakič znova hoče čim prej preiti v fazo intervjuja, kjer se obdelujejo politični nasprotniki Janeza Janše. Vsak novi intervjuvanec Jožeta Možine mora namreč dobro in odločno nažigati po političnih nasprotnikih SDS. Možina jim daje predložke, enkrat z leve, enkrat z desne, profesor, glavca, evo žoge! No, Žiga Turk je svojo nalogo strelca na gol briljantno opravil, en-dva-tri zabil je gole, Roberta Goloba pa raztrgal na prafaktorje. In potem sta prešla v božje kraljestvo. Ne šalimo se.

  • Uredništvo

    19. 3. 2023  |  Družba

    »Ko najbolj povprečni moški srednjih let razlagajo svet«

    "Okoli 8. marca vedno dobim precej medijskih vabil, češ da naj komentiram ženske zadeve, kot da bi bila zato, ker sem ženska, prikladna predvsem za govorjenje o ženskah, čemur je namenjena prva polovica marca, v drugih mesecih v letu pa očitno nimam ničesar povedati. Kot da ne bi mogla komentirati denimo politike ali drugih, z zgodovino povezanih tem. Še vedno vidimo, da so moški v televizijskih studiih univerzalni komentatorji vseh tem, ženske pa so specializirane za nekaj nišnih zadev. Ko 8. marec mine in prižgem televizijo, spet vidim štiri najbolj povprečne moške srednjih let, kako mi razlagajo svet."

  • Uredništvo

    19. 3. 2023  |  Družba

    »Na volitve gre približno polovica ljudi. Kaj torej pomeni, ko rečemo, da imamo demokracijo?«

    "Precej nekoristno je s prstom kazati na druge države in njihove težave z demokracijo, kot da se to nas niti najmanj ne tiče. Economistova lestvica seveda ni edino merodajno rangiranje, bila pa je priročen način, da podčrtamo poanto: na volitve gre približno polovica ljudi. Kaj torej pomeni, ko rečemo, da imamo demokracijo? Ljudi politika ne zanima, nočejo sodelovati pri odločanju, ker imajo občutek, da tako ali tako nimajo nobene moči. A ne moremo pričakovati, da se bo kaj spremenilo, če se nismo pripraljeni angažirati niti na najnižji stopnji, na ravni lokalne skupnosti."

  • STA

    17. 3. 2023  |  Politika

    Nika Kovač sprejela Golobovo ponudbo / Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora

    Strateški svet za preprečevanje sovražnega pri predsedniku vlade bo danes začel delo. Premier Robert Golob je vodenje sveta ponudil direktorici Inštituta 8. marec Niki Kovač, ki je danes tudi sporočila, da bo ponudbo sprejela. 

  • Luka Volk

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Politika

    Namesto slušalk – računalniki

    Digitalni boni v vrednosti 150 evrov, ki so jih za nakup računalniške opreme lahko izkoristili učenci zadnje triade, dijaki in študenti – vsaj v teoriji pa naj bi jih lahko tudi starejši od 55 let –, so bili labodji spev bivšega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča. Namesto želenega učinka, večje digitalne vključenosti tistih, ki si računalniško opremo težko privoščijo, je zakon, ki je bone uvedel, prinesel večmilijonski dobiček ponudnikom brezžičnih slušalk in povzročil veliko nezadovoljstva med starejšimi. Ti bi bone lahko izkoristili le, če bi prej opravili tečaj za večjo digitalno pismenost, vendar prejšnja vlada na teh tečajih ni zagotovila zadosti mest.

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Svet  Za naročnike

    Uničevanje življenj

    Ameriški konservativci vsako leto priredijo veliko, pompozno Konferenco za konservativno politično akcijo (Conservative Political Action Conference), na kateri se na govorniškem odru zvrstijo najslavnejši, najrazvpitejši, najkontroverznejši, najnestrpnejši desničarski politiki, lobisti in komentatorji, ki skušajo »zablesteti« s kakšno ekstremno izjavo, za katero upajo, da bo postala viralna. Tudi letos, nedavno, na začetku marca, so se, med slavnostnimi govorniki pa je še posebej »zablestel« Michael Knowles, komentator portala Daily Wire, ki je oznanil, da je treba transspolnost izbrisati in izkoreniniti. Dvorana, polna konservativcev, je ponorela – od navdušenja. Njegove besede – njegov poziv k izbrisu in izkoreninjenju transspolnosti – so bučno pozdravili. Eruptivno. Tako rekoč orgazmično.

  • Uredništvo

    18. 3. 2023  |  Politika

    »Glasovali smo tudi zato, da spet dobimo oblast, ki razume glas ljudstva«

    "V bistvu smo dali glas spremembi, ki naj nas pusti na miru. Osnovno sporočilo je bilo v nekem smislu paradoksalno. Da, hočemo spremembo, vendar se me ta sprememba ne sme dotikati. Bil je to vpijoči glas, ki je zahteval avtonomijo in svobodo. Preprosto smo glasovali zato, da se oblast neha vtikati v mene, mi strašiti, mi groziti, me špricati z vodnimi topovi in v mene metati solzivec. Glasovali smo zato, da se nenormalnost vrne nazaj v normalnost. Da ustavimo nevarno drsenje v avtokracijo."

  • Luka Volk

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Politika

    Pravljice Romane Tomc

    Romana Tomc je ena tistih političark iz SDS, ki veljajo za zmernejše v stranki, podobno, kot to velja za Anžeta Logarja. Tudi zato so se v SDS verjetno odločili, da leta 2017 z njo nastopijo na predsedniških volitvah. Vendar to ne drži, nekdanja poslanka in podpredsednica državnega zbora na evropskem parketu zagovarja avtoritarne politike, kot je Viktor Orbán, predvsem pa zavaja, prikraja dejstva in prodaja pravljice, ki jih verjetno piše njen nadrejeni.

  • Luka Volk

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Politika  Za naročnike

    SDS in NSi / Težave v raju

    V SDS že dolgo verjamejo, da pri krojenju javnega mnenja ključno vlogo igrajo mediji, zato se že leta trudijo prisvojiti del medijskega prostora, pa čeprav dejansko s tem medije zgolj uporabljajo kot plašč, pod katerim se skriva politična propaganda. Ker Demokracija ni bila dovolj, prav zaradi strankarske narave ne doseže namreč resnega dometa, sta se pred volitvami leta 2008 »pojavila« še začasna brezplačnika Slovenski tednik in Ekspres. V SDS tudi nikoli niso skrivali apetitov po RTV Slovenija (kakšna naj bi bila po njihovem javna televizija, se kaže prek sedanjega vodstva), leta 2016 so ustanovili še strankarsko televizijo Nova24TV. Tej so v zadnjih letih dodali še celo mrežo regionalnih medijev, kot so recimo Utrip Ljubljane, e-Maribor in Moje Posavje, če jih naštejemo samo nekaj.

  • Jure Trampuš

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Družba  Za naročnike

    Po poti sprememb

    Leto 2018 za katoliško cerkev v Nemčiji ni bilo prijazno. Objavljeno je bilo posebno poročilo o tem, da je bilo od leta 1946 pa do 2014 v cerkvi zlorabljenih vsaj 3700 mladoletnikov, večinoma je šlo za fante, več kot polovica jih je bila mlajša od 13 let. V poročilu niso bila navedena zgolj imena duhovnikov, pač pa je jasno pokazalo, da je bila večina duhovnikov, ki so storili ta dejanja, le premeščena v druge župnije, brez kazni, brez opozoril. Zlorab je bilo osumljenih 4,4 odstotka duhovnikov. Javnost je bila ogorčena, nemški škofi pa so obljubili, da bodo upoštevali priporočila iz poročila, očistili cerkev in začeli pot prenove, »sinodalno pot«, s katero naj bi se katoliška cerkev približala sodobnemu času. Leta 2021 je vplivni nemški kardinal Reinhard Marx zaradi poročila papežu Frančišku ponudil odstop, saj naj bi bil uničil dokumente o duhovnikih, ki so spolno zlorabljali otroke, ali pa jih sploh ni pripravil, vendar Frančišek odstopa ni sprejel. Tudi nedavno umrli papež Joseph Ratzinger je bil med tistimi, ki v času, ko so vodili škofijo, niso ustrezno ukrepali, on v vsaj štirih primerih zlorab otrok ni posredoval.

  • Borut Mekina

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Družba

    Rekordni izvoz slovenskih zdravil v Rusijo

    Od začetka vojne v Ukrajini in sprejetja ukrepov proti Rusiji se je izvoz iz članic Evropske unije v to državo v povprečju občutno zmanjšal. Dejansko se je prepolovil: leta 2021 je bilo izvoza v Rusijo za štiri odstotke celotnega izvoza EU, leta 2022 je znašal le še 1,8 odstotka. A z eno izjemo – Slovenijo. Leta 2021 je Slovenija v Rusijo izvozila za 854 milijonov evrov blaga; približno toliko ga je tudi v letih pred tem. Nato, leta 2022, pa se je vrednost izvoza precej povečala, na 1,18 milijarde evrov. Z drugimi besedami, zrasla je za skoraj 30 odstotkov. Podobno tudi uvoz, a ta bolj zaradi višjih cen ruskih energentov.

  • Monika Weiss   |  foto: Luka Dakskobler

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Družba  Za naročnike

    Izidor Ostan Ožbolt / »Če okoljske vidike v celoti pozabimo, ni ekonomsko mogoče, da TEŠ zdrži do leta 2033«

    Izidor Ostan Ožbolt (letnik 1993) je ekonomist, poznavalec energetike in aktivist, eden najaktivnejših članov kolektiva Mladi za podnebno pravičnost. Iz podnebnega sindikalizma je diplomiral na Filozofski fakulteti, lani pa na ljubljanski Ekonomski fakulteti zagovarjal magistrsko nalogo Zelena transformacija: načrt razogljičenja slovenskega elektroenergetskega sistema in njegove makroekonomske implikacije.

  • Peter Petrovčič

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Politika  Za naročnike

    Olajševanje ali oteževanje priseljevanja?

    Slovenija ne slovi kot do tujcev gostoljubna država. Ob osamosvojitvi je na primer iz registra stalnega prebivalstva izbrisala več deset tisoč motečih »Jugoslovanov«. Danes se to negostoljubje kaže kar na sistemski ravni predvsem v odnosu do tujih delavcev, ki prihajajo prav z omenjenega območja. »V trenutku, ko sem prišel v to državo, sem postal migrant s srbskim potnim listom, imigrant iz ne-EU države, ki mu sistem z vsemi silami poskuša otežiti položaj in pokaže, da tu ni ne zaželen ne potreben,« je pred časom odnos slovenskih oblasti in družbe do tujcev opisal Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki doma in v tujini navdušuje predvsem z družbenokritičnimi uprizoritvami. Vlada Janeza Janše je pod krinko integracije položaj tujcev iz tretjih držav le še poslabšala. Golobova vlada zdaj govori o odpravljanju birokratskih ovir in neživljenjskih zahtev ter seveda tudi integraciji tujih delavcev in njihovih družin. Pa se za tujce res kaj izboljšuje ali gre (spet) zgolj za nadaljevanje iste protitujske politike?

  • Monika Weiss

    17. 3. 2023  |  Mladina 11  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komu inflacija prinaša dobiček?

    »Zamolčana dejstva: K dvigu inflacije so dvakrat več prispevali večji dobički podjetij, kot rast plač!« – to je naslov bloga, ki ga je pred dnevi objavil profesor ekonomije dr. Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete. Damijan je primerjal, koliko so v zadnjem obdobju visoke inflacije zrasli dobički podjetij in koliko stroški plač, ter končal z ugotovitvijo, da inflacijo dejansko spodbujajo podjetja z dvigovanjem svojih marž in posledično dobičkov, kljub temu pa centralne banke kot varuhinje vzdržne inflacije namesto podjetjem žugajo sindikatom, naj ob višji inflaciji ne zahtevajo dviga plač. »Namesto, da bi opozorili korporacije, da se omejijo glede marž, vztrajno zahtevajo, naj zaposleni nosijo stroške povišane inflacije prek znižanja realnih plač.«