Grega Repovž

1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Uvodnik

Ponovitev

Mesec po imenovanju nove vlade navkljub vsemu upanju, ki so ga z visoko podporo vanjo položili volivci in tudi mnenjski voditelji, tisti, ki slovensko politiko temeljito in pozorno spremljajo, že vidijo, da je Robertu Golobu z ekipo uspelo narediti kar nekaj političnih in kadrovskih napak, zaradi katerih se lahko zelo hitro znajde v podobnih stiskah, kakršne so pestile njegove predhodnike. Ko pravimo predhodnike, ne mislimo na predsednike vlade, ampak na opozicijske voditelje, ki so na volitvah premagali SDS in Janeza Janšo. Več

Kaj pa vojna?

Vsi čakajo, da Rusija že končno enkrat zmaga. Da se vse to neha. Da se vrnejo dobri stari časi. Stebrov Zahoda, ki to »posebno vojaško operacijo« – Putinovo verzijo Trumpove politike »America first« – gledajo, se loteva apatija. Izgubljajo potrpljenje. In živce. Čedalje hujša nestabilnost zahodne ekonomije, zahodnega načina življenja in zahodne sreče jih spravlja v slabo voljo. Več

»Ključni krivec za trenutno stanje je obdavčitev; ob visoki obdavčitvi plač obdavčitve nepremičnine praktično ni.«

Črtomir Remec, rojen leta 1961, je magister gradbeništva. Vodenje republiškega Stanovanjskega sklada je prevzel pred natanko sedmimi leti, julija 2015. Poleti 2019 je nastopil drugi mandat, ki se izteče prihodnje leto. Več

Posebna poletna številka Mladine vsebuje 15 obsežnih intervjujev

Izšla je nova posebna številka Mladine INTERVJU 2022, v kateri najdete 15 obsežnih intervjujev. Obvezno poletno branje, ki ga ne smete zamuditi. Edicija MLADINA INTERVJU 2022 je že na voljo pri vašem najbližjem prodajalcu časopisov, posebno številko pa lahko naročite tudi v naši spletni trgovini na tej povezavi (NAROČITE).  Več

Ustavno sodišče čisti covidne zaloge

Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost vladnih odlokov, ki so zapovedovali obvezno uporabo zaščitnih mask v zaprtih prostorih in obvezno razkuževanje rok. Gre za še eno v vrsti razveljavitev odlokov, s katerimi je vladala (oziroma upravljala epidemijo) vlada Janeza Janše. Dvoma že dlje ni več – prav vse omejitve človekovih pravic, ki jih je v povezavi z epidemijo odrejala prejšnja vlada, so bile protiustavne. Večinoma zato, ker zanje ni bilo podlage v zakonodaji. Pri tem se postavlja vprašanje, kako bo vlada Roberta Goloba lahko ravnala drugače. Več

Čas za vrnitev strokovnosti

Ljubljano je lani, bil je predzadnji septembrski dan, presenetilo hudo neurje z rekordno količino padavin. Poplavilo je več kot 500 objektov, med njimi tudi nekaj pomembnih kulturnih institucij. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je moralo zaradi vode, ki je drla po stopnicah, denimo prekiniti predstavo in občinstvo evakuirati. Iz Moderne galerije pa so zaposleni komajda pravočasno rešili Picassove ilustracije, ki so jih tisti dan šele namestili na stene, ker se je bližalo odprtje razstave. To smo mesec dni pozneje vseeno dočakali, saj so razstavo prestavili v drugo enoto iste institucije, v Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Moderna galerija pa je ostala zaprta. Čakala je na obnovo. In danes, devet mesecev pozneje, nanjo še vedno čaka. Medtem ko so v ljubljanski Drami škodo že sanirali, so v Moderni galeriji uspeli izbrati le izvajalca, ki bo poskrbel za zgolj eno od faz obnove. Izbor drugih jih šele čaka, saj tudi finančni načrt obnove vse doslej ni bil zagotovljen, svet Moderne galerije ga je na predlog direktorja potrdil v te dni. Pravzaprav je osupljivo, da se devet mesecev po neurju na obnovo šele pripravljajo, da jo šele načrtujejo. Vendarle gre za eno naših najpomembnejših kulturnih institucij, za enega najpomembnejših razstavnih prostorov. Več

Volilno-referendumska jesen?

Kadar Vili Kovačič napove pridobivanje podpore za razpis referenduma, je jasno, da misli resno. Gre za človeka, ki mu je uspelo pred sodišči doseči celo razveljavitev referenduma – zaradi bistvenih nepravilnosti v kampanji – in s tem ponovno glasovanje o istem vprašanju na ponovljenem referendumu (to je bil referendum o zakonu o drugem tiru v času vlade Mira Cerarja). A tako ni zato, ker bi šlo za čudežnega civilnodružbenega borca, pač pa zato, ker je Kovačič član velike in močne ekipe. Za njim stoji največja in daleč najbogatejša politična stranka (SDS), zelo pogosto pa tudi največja in daleč najbogatejša civilnodružbena organizacija (RKC). Več

Veliko denarja, dovolj zdravnikov, dolge čakalne dobe

Vsi poznamo ta scenarij: če danes v Sloveniji nujno potrebujete pregled specialista, boste naleteli na dolge čakalne vrste v javni ustanovi. Medtem pa boste do želenega zdravnika v nekaj dneh brez težav prišli v zasebni ambulanti, kjer boste storitev morda morali tudi plačati, čeprav plačujete javno zdravstveno zavarovanje preko socialnih prispevkov in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi za takšno stanje naj bi bili demografija, torej starajoča se družba, pa tudi pomanjkanje denarja, namenjenega zdravstvu, in seveda pomanjkanje zdravnikov. Več

Loredanovi kadri

Vlada je zaradi slabega poslovanja zamenjala člane svetov zavodov devetih bolnišnic. Povod za to naj bi bil podatek, da kar 15 bolnišnic po prvih petih mesecih letos posluje negativno, skupna kumulirana izguba znaša skoraj 41 milijonov evrov. Kot je ob tem dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, bodo z menjavami najprej poskušali stabilizirati stanje, nato pa zagotoviti pozitivno poslovanje ob koncu leta. Pri tem mu bo pomagal nekdanji zdravstveni minister Aleš Šabeder, sicer v Šarčevi vladi tarča očitkov, da je onemogočal odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Mesto zase je našel v svetih zavodov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Onkološkega inštituta Ljubljana, hkrati pa bo vodil novi urad za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvu, ki bo na ministrstvu opravljal nadzor nad bolnišnicami. Poleg njegovega imenovanja posebno zanimanje zbuja še imenovanje direktorja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) Andreja Klasinca v svet zavoda bolnišnice v Celju. Več

Ministrica na udaru

Medijski konglomerat SDS je na čelu s spletnim portalom Siol.net prejšnji teden začel gonjo proti ministrici za digitalno preobrazbo. Očita ji, da naj bi se bile med njenim vodenjem Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIHS) – tega je vodila od leta 2018 do 2019 – zgodile številne nepravilnosti, zaradi česar naj bi bila s čela zavoda tudi razrešena, hkrati pa, da je prekanalizirala več sto tisoč evrov, ki jih je DIHS prejel na razpisih, v projekt 4PDIH, ki je nastal na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, na kateri je Stojmenova Duh predavala in tudi vodila omenjeni projekt. Je kaj od tega res in kako na očitke odgovarja ministrica? Več

Smrt petnajstih delavcev

Letno poročilo Inšpektorata RS za delo je eno izmed poročil organov, ki so jih zadnje tedne prejeli vlada in poslanci državnega zbora. Čeprav je potrjevanje teh poročil pogosto rutinsko, podatki in pozivi inšpektorata za delo vendar terjajo več pozornosti – tudi zaradi zadnjih razkritih primerov zlorab delavcev. Več

»Virus se čedalje uspešneje izogiba imunskemu odzivu«

Nemški virolog Christian Drosten pojasnjuje, kako bi se morala Nemčija pripraviti na koronavirusno jesen, spregovori pa tudi o svojih napakah. Svari pred namerno okužbo. Več

Umazana resnica o čisti tehnologiji

Za vsako vetrno turbino tiči umazana skrivnost. Drži, da te orjaške vetrnice premikajoče se zračne gmote čisto in učinkovito pretvarjajo v elektriko, a le redko kdo točno ve, iz česa so sestavljene. Velik del materiala v vetrni turbini je nastal z brutalnim poseganjem v našo naravo. Več

Bolj kot vojna v Ukrajini nas očitno skrbi draginja

Nato pred vsakim velikim letnim srečanjem – letošnje ta teden poteka v Madridu – objavi izsledke tradicionalne ankete o razpoloženju javnosti v državah članicah zavezništva. Letošnja anketa je bila še posebej težko pričakovana, saj so jo v 32 državah članicah opravili aprila in maja, torej že v času Putinovega napada na Ukrajino. Njeni izsledki pa so – predvsem, če pogledamo Slovenijo – presenetljivi. Več

Ivan Simič se je moral opravičiti

Oblast SDS je pogrom nad neodvisnimi institucijami začela izvajati z napadi na točno določene posameznike, pri čemer pogosto te institucije napadenih niso vzele v bran, ampak so se morali zaščititi sami. Najbolj razvpit primer so seveda žaljivke, ki jih je Janez Janša usmerjal proti novinarki Eugeniji Carl in bivši novinarki RTV Slovenija Mojci Šetinc Pašek. RTV Slovenija ju sprva ni ščitila, kot da gre za njuno zasebno zadevo, ne pa napad na nacionalko in vse novinarje. Podobno se je zgodilo v primeru diskreditacije sodnika Branka Masleše; tudi takrat so ostali sodniki molčali, kot da bi v nasprotnem primeru tvegali svojo neodvisnost in integriteto. Masleša se je moral braniti sam in razočaranja glede tega ni skrival. Iz preteklosti se lahko spomnimo še prve tožilke v primeru Patria Branke Zobec Hrastar, ki je zaradi političnih napadov, ob katerih je ravno tako ostala sama, zapustila tožilske vrste. Več

Seveda je televizija pograbila kandidaturo Nine Krajnik

Vsake predsedniške volitve zaznamujejo tudi obrobni kandidati, ki sploh nimajo možnosti za izvolitev. Nekatere postavijo politične stranke, ki s tem opozarjajo nase, na drugi strani so posamezniki, ki vidijo priložnost za samopromocijo, reklamiranje svojih podjetij, dejavnosti ali sebe kar tako, že česa. Naj je šlo na prvih predsedniških volitvah za Ivana Krambergerja, prodajalca knjig o osebni rasti, za radikalnega nacionalista Andreja Šiška, pa bivšo ravnateljico Angelco Likovič, katere stališč nihče od nas noče poznati, ker predsedniške volitve pač niso revnoumen resničnostni šov … Seznam je dolg. Več

Vlado Miheljak

1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Dva leva  Za naročnike

Več Nata!?

Od sredine osemdesetih z oscilacijo frekventnosti sodelujem pri podpisovanju raznih peticij, apelov, protestnih izjav. Morda sem jih podpisal preveč, a stojim za vsem, kar sem podpisal. Pri odločanju o svojem podpisu vedno preverjam vsebino in – če gre za zaprti krog podpisnikov – tudi združbo, v kateri se znajdem. Pri vsebini so nemalokrat težave in dileme, a naučil sem se, da nobeno javno pismo ni napisano tako, da bi se z vsemi detajli razen avtorja strinjali vsi podpisniki, zato je kriterij participacije, ali se strinjam s temeljnim sporočilom pisma, peticije, apela. Drugi, nič manj pomemben dejavnik odločanja o udeležbi so sopodpisniki. In prav na to sem opozoril Pavla Gantarja v kolumni z naslovom Povežimo Slovenijo 2 (Mladina št. 24), pa ni hotel prebrati napisanega, ampak je menil, da posegam v njegovo pravico do svobodnega odločanja. Khm, omenjeno pismo je prvopodpisani Lisjak dodatno interpretiral tudi kot ugovor in odgovor na pismo s prvopodpisanim Aurelijem Jurijem. Kdo torej jemlje svobodo odločanja? Pod drugo pismo so se, po poročanju medijev, podpisali številni »ugledni intelektualci«. Da bi bilo to res, so za moj okus manjkali vsaj še Slavko Kmetič, Vili Kovačič in Nina Krajnik. Polemizirali so z nečim, kar v prvem pismu ni bilo napisano, niti nakazano. Ksenija Horvat je svojega nedavnega gosta Gregorja Golobiča morala med pogovorom dvakrat prijazno opozoriti, da polemizira s stališči, ki nikakor ne izhajajo iz prvega pisma. Smešno! A kakorkoli, z vidika razhajanj ne bi bilo vredno razpravljati. Bolj problematično je, da se nakazuje nekakšna nova, točneje, obnovljena koalicija voljnih. Pisana združba podpisnikov, v kateri so kar krepko zastopani tudi izpričani antidemokrati, tisti, ki mesarijo po javni televiziji in medijih na splošno, pozivajo k cenzuriranju in »zapiranju gobca«. Zato menim, da se bo ta podpis še dolgo vlekel za Pavlom Gantarjem, kot se smrad pasjega iztrebka vleče za tistim, ki ga pohodi. Ampak O. K. Ta »nenačelna koalicija« ni nič novega. Sega vse do časa, ko je Drnovškova LDS, v kateri sta imela omenjena podpisnika pomembno vlogo, skrbela za higieno javnih občil. Namreč časa, ko se je dušilo javno razpravo in skrajno omejevalo glas tistih, ki so bili proti vstopu v Nato. Vrh je ta »voljnost« dosegla s t. i. vilnuško izjavo, ki so jo podpisale banana republike nove Evrope. Deset držav kandidatk za vstop v Nato, skupaj s Slovenijo je (kot je kasneje razkril Financial Times) že na predvečer nastopa Colina Powlla po diktatu proslulega Bruca Jacksona ugotavljalo, da je državni sekretar naslednji dan (!) posredoval prepričljive dokaze o obstoju iraškega orožja za množično uničenje. No, čez nekaj let se je na smrt bolni Powell pokesal in priznal: dokaze smo si izmislili. Za zunanjega ministra in vladajočo LDS vse to ni bil problem, saj je Rupel 16. 7. 2003 zabrusil kritikom: »Zakaj se ukvarjamo z lanskim snegom? Nam je vilnuška skupina pomagala priti v NATO in ta podpis pod to deklaracijo nam je bistveno pomagal pri ratifikaciji protokolov.« Pač, za doseganje političnih ciljev je dovoljeno tudi lagati. To obdobje (pred Janševim prevzemom oblasti 2004!) je bilo z udeležbo pri vilnuški izjavi najnižja točka slovenske zunanjepolitične iniciative. Več

Janko Lorenci

1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Kolumna  Za naročnike

Lekcija

Slovenija se je z volitvami otresla vladavine janšizma, posamezne točke pa ostajajo okupirane in v težavah. Ena izmed njih je RTV. Vodstvo in programski svet, zapuščina strmoglavljenega režima, sta kombinacija poslanstva in osupljive nesposobnosti. Poslanstvo se je glasilo: RTV bomo napravili našo. Če bi Janša dobil še en mandat, bi se načrt posrečil, ker ga ni, teče rezervni načrt: RTV bomo uničili. Več

Heni Erceg

1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Hrvaška  Za naročnike

Kuga in kolera

Tistega soparnega dne se je po ulici v središču Splita vila vrsta, v kateri je potrpežljivo čakala precejšnja množica ljudi. Zaobšla sem jo, čeprav s težavo, morala sem se prebiti skozi neznosno gnečo, skozi gručo napol gole otročadi v kopalkah, z razgaljenimi joški, tako imenovanih turistov, ki so si neusmiljeno prisvojili Dioklecijanovo mesto, katerega prelepo jedro je kulturni spomenik. Pravim prisvojili, vendar ne, da bi mu izkazovali spoštovanje in uživali v njegovem videzu, ampak ravno nasprotno, da bi ga poteptali, ponižali, požrli, medtem ko jim pokorno streže brezpravni narod natakarjev in čistilk. Več

dr. Bogomir Kovač

1. 7. 2022  |  Mladina 26  |  Ekonomija  Za naročnike

Zavozili, kar se je dalo

Stanovanjska kriza je v tridesetletni zgodovini slovenske države stalnica, vse druge krize zadnjih let so bolj prehodne in začasne. Stanovanjske razmere so temelj dolgoročne blaginje prebivalstva in stanovanjska politika velja za ogledalo urejene države. Že v samoupravnem socializmu je stanovanjsko gospodarstvo dobilo položaj dejavnosti posebnega družbenega pomena, po letu 1991 pa so slovenske oblasti na tem področju povsem pogorele. Zavozili smo skoraj vse, kar se je dalo. Verjeli smo v čudežno naravo tržnih rešitev, pozabili pa na družbeno odgovornost pridobivanja in zagotavljanja stanovanj. Dobili smo veliko nacionalnih programov, resolucij in načrtovanja sprememb, toda malo ustreznih politik in učinkovitih ukrepov. Problem je po tridesetih letih dvojen. Eno je aktiviranje obstoječih nezasedenih stanovanj in hiš, drugo zadostna gradnja novih. Težava tiči v pomanjkanju najemnih stanovanj in omejenosti javnega stanovanjskega fonda. Premajhna ponudba stanovanj dviguje cene nepremičnin, v ozadju grozi stanovanjska revščina. Stanovanjska politika je namreč tako razvojna kot socialna, postala pa je žrtev neoliberalne ekonomike. Nova vlada je tu obljubila zasuk. Pesimizem stanja je nadomestila z optimizmom upanja. Toda ali ji bo uspelo, kako in kdaj? Več

Proti judom ali muslimanom?

V Kasslu že skoraj sedem desetletij pripravljajo Documento, eno najpomembnejših mednarodnih razstav sodobne umetnosti, zaradi katere to nemško mestece vsakih pet let obiščejo ljubitelji umetnosti z vsega sveta. Letošnja, 15. Documenta, ki so jo odprli pred dvema tednoma, pa pozornosti največjih svetovnih medijev ne priteguje toliko z razstavljenimi umetninami, čeprav jih je pripravilo rekordnih 1500 umetnikov. Ne, večino razstavljenih umetnin so skoraj povsem zasenčili škandali, vandalizem in rasizem. Več

Znotraj uničenja

Slovenski metalski bend Within Destruction je trenutno eden najuspešnejših izvoznih artiklov domače glasbene ustvarjalnosti. Je šolski primer benda z obrobja, v njegovem primeru Jesenic, ki se je s sprejemanjem pametnih odločitev ob pravem času znašel na pravem mestu in se zavihtel v sam vrh nišne glasbene scene z oboževalci po vsem svetu. Poleg Laibacha, Avsenikov in Gramatika se le redki slovenski ustvarjalci lahko pohvalijo z obsežnimi turnejami po ZDA, Evropi in Aziji. A njim je uspelo. Po izidu drugega albuma Void (2016) so doživeli preboj na evropsko metalsko sceno, po izdaji naslednjega, Deathwish (2018), pa še na svetovno. Več

REJVikend

Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo ta teden izbrali za vas. Več

Naslovnica jutrišnje Mladine: KAJ PA VOJNA?

Jutri izide nova Mladina! Sliko na naslovnici je ustvaril Roman Uranjek, za oblikovanje je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Več o tem, da ob opazovanju vojne lahko gledamo le še divjanje golega kapitalizma, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 1. julija, dalje. #Mladina26 Več

»Odločitev sem sprejel po mesecu neznosnih političnih pritiskov«

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je v odstopni izjavi, ki jo je pridobila STA, zapisal, da je odločitev sprejel "po mesecu neznosnih političnih pritiskov, ki so jih predstavniki oblasti ter njihovi odposlanci izvajali" nad njim po menjavi vlade. Meni, da bi z vztrajanjem na funkciji povzročil škodo NIJZ. Več

Nova24TV ščuva k oboroženemu spopadu med državljani

Komentatorska oddaja »Kdo vam laže« na Janševi Nova24TV je gotovo ena najbolj brutalno hujskaških v slovenskem medijskem prostoru. Lahko sicer privzamemo, da je funkcija omenjene televizije, katere direktor je Boris Tomašič, sicer tudi voditelj omenjene oddaje, predvsem v širjenju grobe politične propagande, ki jo že od same ustanovitve tega medija izvaja stranka SDS, ne da bi bila pri tem kakorkoli kaznovana. Več

Golob odgovornost za zmanjšanje evropskih sredstev pripisal prejšnji vladi

Premier Robert Golob je danes odgovornost za znižanje nepovratnih sredstev, ki bodo Sloveniji pripadla iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, pripisal prejšnji vladi. Novi izračuni Evropske komisije sicer kažejo, da se bo višina nepovratnih sredstev za Slovenijo znižala za 286 milijonov evrov. Več

Kovačič na ustavno sodišče zaradi prekratkih rokov za zbiranje podpisov za referendum

Aktivist Vili Kovačič ni uspel zbrati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi. Včeraj pa je opozoril, da se volilna in referendumska pravica ne izvajata enako, zato bo ustavnemu sodišču predlagal, da zadrži izvajanje zakona o vladi in postopke referendumov, dokler DZ ne odpravi nepravilnost. Več

Odrejena parlamentarna preiskava o sumu nezakonitega financiranja volilne kampanje strank

Državni zbor je danes odredil parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega financiranja kampanje strank za zadnje volitve v DZ preko delovanja izdajateljev medijev v lasti ali delni lasti oziroma z vplivom političnih strank, članov organov strank in izdajateljev medijev v lasti subjektov iz tujine. Več