Če bo ljudstvo protestiralo, ne bo volitev

Janševa vlada je prepričana v svojo nenadomestljivost, vedeti daje, da se ne bo poslovila. Čeprav je volilna kampanja že realno v teku, Toninova Nova Slovenija vsakodnevno lepi velike jumbo plakate ob prometnicah in se hvali z neverjetnimi uspehi, je vlada odločno zavrnila predlog skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem. Ti so zahtevali sklic izredne seje Državnega zbora zaradi zaskrbljujočih razmer v državi in nujnosti predčasnih volitev, ker se ustvarjajo izredne razmere v državi z ravnanjem vlade in njenih ministrov ob prekomernem policijskem nasilju na protestih v Ljubljani in politizaciji in militarizaciji Policije. Več

Kaj sta se dogovorila Vizjak in Petan?

Ko je v ponedeljek voditelj oddaje 24ur zvečer Uroš Slak predstavil 14 let star posnetek pogovora enega najbližjih sodelavcev Janeza Janše, leta 2007 ministra za gospodarstvo, danes pa za okolje Andreja Vizjaka, ter predsednika uprave DZS Bojana Petana, je bilo osrednje vprašanje, ki se je postavilo v javnosti, naslednje: Je mogoče, da sta se Petan in Vizjak, ki politično veljata za velika nasprotnika, v resnici v ozadju dogovarjala in pogajala? Če sta se tako pogajala leta 2007 in 2008, ali tako ravnajo tudi danes? Nas s svojim javnim nasprotovanjem ves čas vlečejo za nos, dejansko pa skupaj delajo posle? Mar ni Petan takrat poskušal izvleči Terme Čatež iz rok države, kar mu je na koncu leta 2008 tudi uspelo? Mar ni takrat Janševa vlada nanj pritiskala zaradi časopisa Dnevnik, ki je bil takrat in je še danes v njegovi lasti? Več

Grega Repovž

22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Uvodnik

Nizozemski sindrom

Večina Slovenk in Slovencev, ki aktivno spremljajo slovensko politično dogajanje, se verjetno ni zavedala, kako zelo brutalen in grob je bil odgovor slovenskega premiera Janeza Janše nizozemskemu kolegu Marku Rutteju, ko je ta protestiral zaradi Janševih neprimernih napadov na poslance evropskega parlamenta in o tem tudi diplomatsko obvestil slovensko veleposlanico na Nizozemskem. Janša je Rutteju napisal: »Mark, ne zapravljaj časa z veleposlaniki in medijsko svobodo v Sloveniji. Skupaj s Sophie in’t Veld raje zaščitita novinarje, da jih ne bodo morili na ulici.« Več

Usodno šopirjenje

Nekaj naukov smo v našem, več kot intenzivnem odnosu z Brusljem v zadnjem letu in pol tukajšnje vladavine Janeza Janše že spoznali. Prvi in verjetno najpomembnejši je, da je EU s svojimi institucijami precej nemočna v dogajanju, kakršnemu smo priča tudi v Sloveniji. Govorimo o situacijah, v katerih začne lokalni avtokrat spodjedati demokracijo, neodvisne institucije, civilno družbo ali ko ruši ravnovesje med zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti ter omejuje ali spodjeda občutek svobode, ko svoj lojalnostni princip strankokracije kot virus širi po celotni, med seboj načrtno skregani družbi. Več

»Slovenija je postala evropska Jugoslavija«

"Jugoslovanski socialisti so še leta 1990 govorili o osnovnih celicah socialistične družbe, zunanjem sovražniku in zaščiti meja, slovenski disidenti in osamosvojitelji pa o vladavini prava, svobodi medijev in zaščiti človekovih pravic. Evropska unija zdaj postsocialističnim državam govori o vladavini prava, svobodi medijev in zaščiti človekovih pravic, medtem ko slovenski premier, ki predseduje svetu EU, vsej Evropi pridiga o družini kot osnovni celici družbe in zaščiti zunanjih meja pred vdorom sovražnikov. Slovenija je v tragikomičnem obratu usode postala evropska Jugoslavija, Evropska unija pa disidentka z iskricami in zvezdami v očeh, ki je že vseskozi na pravi strani zgodovine." Več

»Demokracija obstaja le na papirju«

"Privzgajanje državljanskosti žal ne more biti le naloga šole, saj zahteva izvajanje zapisanih in dogovorjenih norm vseh nas, posebej starejših. S svojim obnašanjem smo zgled mladim: naše obnašanje bo postalo tudi njihovo. Posebno odgovorno vlogo ima pri tem odnos aktualnih oblasti do dogovorjenih načel demokracije, o katerih seznanjamo mlade v šoli." Več

Antikapitalizem v popularni kulturi

Mesec dni po izidu korejska serija Squid Game ne podira le rekordov gledanosti, ampak tudi prodaje spremljajočih izdelkov. Prodaja superg Vans se je povečala za 7800 %, zanimanje za učenje korejskega jezika še nikoli ni bilo tako veliko. Več

Podelitev MTV nagrad na Madžarskem kot podpora LGBTQ+ skupnosti

Po lanskoletni, zaradi pandemije virtualni izdaji bo podelitev evropskih glasbenih nagrad MTV letos potekala na Madžarskem, s čemer želijo organizatorji izraziti podporo tamkajšnji LGBTQ+ skupnosti, je pisala nemška tiskovna agencija dpa. Podelitev nagrad bo 14. novembra potekala v Budimpešti, sicer pa nominiranci še niso znani. Več

Brezplačni notarski nasveti

Slovenski notarji se bodo tudi letos vključili v aktivnosti ob Evropskem dnevu pravosodja, ki ga obeležujejo 25. oktobra, in bodo v ponedeljek brezplačno informirali uporabnike notarskih storitev na oddaljeni način po video povezavi. Tema svetovanja med 9. in 12. uro bo urejanje premoženjskopravnih razmerij zakonskih in drugih parov. Več

Film tedna: Mož, ki je prodal svojo kožo

V Kinodvoru bo, 27. oktobra ob 20.30 premiera filma Mož, ki je prodal svojo kožo, v katerem tunizijska režiserka Kaouther Ben Hania z veliko igrivosti, drznosti in trpkega humorja sooči dva popolnoma različna svetova: sodobno umetnost in begunce.  Več

»Pri nas se dogaja uničevanje pravne države. In pika. Vlada ravna izrazito škodljivo.«

Zdaj zdaj bo minilo deset let od takrat, ko je Danilo Türk izgubil na volitvah, z obljubami in bliščem ga je premagal Borut Pahor. Vemo, kaj je sledilo: Instagram politika in razgradnja predsedniške funkcije. Danilo Türk se je iz javnosti umaknil, v Sloveniji ne nastopa pogosto, veliko predava in potuje po svetu, je tudi predsednik Madridskega kluba, etičnega gremija, ki vključuje nekdanje politike, predsednike držav in vlad. Kljub svojemu diplomatskemu jeziku in profesorski modrosti je iz besed strokovnjaka za mednarodne odnose, v svoji bogati diplomatski karieri je eno leto vodil tudi Varnostni svet OZN, čutiti veliko zaskrbljenost. In to na dveh ravneh, zaskrbljenost zaradi dogajanj v Sloveniji ter zaskrbljenost zaradi spremembe razmerij in politik v mednarodnih odnosih. Več

Kako se rešiti Janše?

Se bomo rešili Janše in njegove vlade? Da bi nam uspelo, bi nam moralo biti jasneje, kot nam je, kaj je glavni problem z njim in vlado ter kaj je poglavitna grožnja, ki jo ta oblast pomeni. Poleg tega ne bomo nikamor prišli, če bomo upali na to, da bodo naše probleme rešili drugi. Več

Minister Poklukar, odstopite

Ko je doktor medicine Janez Poklukar v vlogi kandidata za ministra za zdravje v Janševi vladi 17. februarja letos sedel pred poslanci matičnega odbora za zdravje, je ob vsaki omembi cepljenja poudarjal stroko. »Seveda je ključno za nadaljnji razvoj našega življenja cepivo, zadostna količina cepiva in pa ustrezna promocija cepljenja ... na podlagi stroke,« je denimo dejal. Ali pa: »Popolnoma podpiramo na podlagi strokovnih spoznanj in izkušenj podprto prostovoljno cepljenje.« Ter tudi: »Dejstvo pa je, da mora cepljenje biti del oziroma posledica strokovnih argumentov, in verjamem, da stroka premore te in da lahko ustrezno nagovori državljane.« To je del zagotovil, ki jih je dal pred poslankami in poslanci – in tudi pred javnostjo. Sporočilo bodočega ministra je bilo več kot jasno: pri cepljenju nič mimo ali brez stroke. Več

»Evropska unija že razpada«

V Sloveniji smo se srečali z veliko ljudmi in pri njih nisem dobila občutka, da bi bila nezaželena, seveda pa imate prav, res se nam je prvič zgodilo, da nas najvišji predstavniki vlade niso hoteli sprejeti. Bili smo na Slovaškem, v Bolgariji in drugod, vedno smo se srečali s predsedniki vlad. A to je pač osebna odločitev Janeza Janše. Lahko rečem zgolj, da je imel priložnost in da nam je žal, da se nismo srečali. Več

Preveč naključij

Ko je v ponedeljek voditelj oddaje 24ur zvečer Uroš Slak predstavil 14 let star posnetek pogovora enega najbližjih sodelavcev Janeza Janše, leta 2007 ministra za gospodarstvo, danes pa za okolje Andreja Vizjaka, ter predsednika uprave DZS Bojana Petana, je bilo osrednje vprašanje, ki se je postavilo v javnosti, naslednje: Je mogoče, da sta se Petan in Vizjak, ki politično veljata za velika nasprotnika, v resnici v ozadju dogovarjala in pogajala? Če sta se tako pogajala leta 2007 in 2008, ali tako ravnajo tudi danes? Nas s svojim javnim nasprotovanjem ves čas vlečejo za nos, dejansko pa skupaj delajo posle? Mar ni Petan takrat poskušal izvleči Terme Čatež iz rok države, kar mu je na koncu leta 2008 tudi uspelo? Mar ni takrat Janševa vlada nanj pritiskala zaradi časopisa Dnevnik, ki je bil takrat in je še danes v njegovi lasti? Več

Janševih 40 poškodovanih policistov 

Koordinator Levice Luka Mesec je predsednika vlade Janeza Janšo v ponedeljek v državnem zboru vprašal, kaj bo storil, da se Slovenija ne bo znašla v »začaranem krogu nasilja«, kakršno smo videli na protestih pred dvema oziroma tremi tedni. »Ob teh tako imenovanih nenasilnih protestih je bilo poškodovanih 40 policistov pa nekaj lažje poškodovanih izgrednikov, kot smo zasledili v medijih. Ko te številke postavimo pred sabo, je popolnoma jasno, kdo izvaja nasilje,« mu je odgovoril Janša. Dodal je, da v Sloveniji »ni spirale nasilja, je pa spirala dviga okužb«. Več

Soros in Slovenija

Janez Janša se je v zadnjem letu večkrat obregnil ob Bruselj, a tokrat sta bila odziv in kritika voditeljev EU institucij veliko ostrejša kot doslej. Janšo so zaradi tvita, v katerem je delegacijo EU parlamenta označil za »lutke Sorosa v Evropskem parlamentu«, kritizirali predvsem zaradi njegovega antisemitskega tona. Kot pravi Brankica Petković, dolgoletna raziskovalka z Mirovnega inštituta, je antisemitizem seveda tudi slikanje namišljenih sovražnikov, kjer akterju pripisujemo nekakšen skrit manipulativen namen, njegovim lutkam, v tem primeru evroposlancem, pa recimo Janša s tem odreka zmožnosti neodvisnega, premišljenega delovanja. »Očitno seveda je, da v EU te vzorce hitreje prepoznajo. Celo mi, politični analitiki, dejansko danes v Sloveniji na takšne izpade nismo več občutljivi,« pravi Petkovićeva. Več

Transkript pogovora med Andrejem Vizjakom in Bojanom Petanom

Vizjak: Tako da, evo, ne vem, zakaj bi ti denar tam metal tako bedasto stran, daj mi ti povej ... pizda, meni je to totalno nelogično. Da bi ta denar od Term Čatež, ne vem, koliko milijonov evrov ... Več

Pometanje po RTV Slovenija

Prejšnjo sredo je vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) onemogočilo izvedbo 34. seje nadzornega sveta RTVS, saj je varnostna služba šestim nadzornikom onemogočila vstop v stavbo. Nadzorni svet je imel tisti dan namen opraviti celovit nadzor nad pogodbo o storitvah RTVS v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki jo je generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough konec junija sklenil z vladnim uradom za komuniciranje. Nenavadna zgodba z varnostniki je zapletena, povezana je s pravnimi zvijačami, izogibanjem sodni odločbi in željo po prevzemu RTVS. Kaj se dogaja z nadzornim svetom? Več

»V nekaterih primerih gre za huda stanja psihoze«

Okoli 5. oktobra, v času, ko je policija s solzivcem zadimila središče Ljubljane, se je na Twitterju pojavila fotografija ostrostrelne puške, ki meri na Miklošičevo cesto. Sodeč po fotografiji – po preverjanju z različnimi tehnikami je verjetnost, da ne gre za ponaredek, razmeroma velika – je bil v enem izmed prostorov v Frančiškanski cerkvi položaj policista, ki je bil vključen v varovanje pomembnih gostov. Na Miklošičevi cesti je viden tudi beli šotor, postavljen v času vrha EU – Zahodni Balkan, ki ga je gostila Slovenija. Več

Bo Slovenija pred evropskim sodiščem obsojena zaradi policijskega nasilja na protestih?

Kot protesti zoper oblast potekajo po Sloveniji danes, so tudi leta 2012 in 2013. V bistvu zoper isto oblast, saj je vlado tudi takrat vodila SDS. Tedaj je prvič po desetletjih, vsekakor pa prvič v samostojni Sloveniji policija zoper protestnike uporabila najhujša prisilna sredstva, kot sta solzivec in vodni top. Več

Človekove pravice so svetinja, ampak …

Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru v izvolitev predlagal novega kandidata za ustavnega sodnika po željah SDS, čeprav ta stranka s somišljeniki že dlje nima več dovolj glasov za izvolitev kandidatov po svoji podobi. Kdo je dr. Rok Svetlič, predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper? Več

Le Janševi metli na RTV Slovenija se lahko zdi njegov načrt genialno pretkan

Prekaljena bralka in bralec mi bosta verjela na besedo, da sem pri svojih častitljivih letih na televizijskem ekranu videla že vse, ampak resnično vse, kar je od osamosvojitve proizvedla nacionalna televizija. Slednji sem kot gledalka dala vse, kar sem ji lahko, ure in ure svoje pozornosti, razmišljanj in pogovorov s prijateljicami, ne nazadnje pa nemara tudi svoj zakon, pred neslavnim koncem dodobra obložen z očitki, da baba zatežena vse večere samo še preždi pred ekranom. S to pravico že kar bolestno zveste gledalke tako za spremembo ne mislim secirati točno določene televizijske vsebine, temveč sem se namenila kibicovati širše. In tako bom pridigala o tesnobi, aknah in strahu pred koncem sveta, ki mi jih vzbuja novi programski načrt nacionalne televizije. Več

Ko pride prasica

Nekje na Metelkovi sedijo in kramljajo mlade konceptualne umetnice: prva ne more prehvaliti instalacije brazilske umetnice, ki uporablja mehke organske barve, jih vstavlja v vagino in potem pleše, druga hoče s svojimi slikami opozoriti na splošno zgrešenost percepcije ženskega telesa, tretja slika spolno prenosljive bolezni. Ja, nekaj za Janeza Janšo, antifena »izrojenih« in »parazitskih« konceptualnih umetnic. Simona Semenič in Maja Smrekar bi lahko o tem pisali knjige. Več

Testi »kriptopodjetnikov« niso bili ustrezni, zgrešili so vsakega petega okuženega

Hitri testi, ki jih je podjetje Majbert Pharm zagotovilo državi, so že od samega začetka deležni očitkov, da naj bi bili neprimerni za uporabo. Več

Vretje v najbolj množični humanitarni organizaciji

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Janez Sušnik je že lep čas tarča kritik, da zvezo upravlja kot podjetje, pri tem pa deluje avtoritarno. Po številnih očitkih članov zveze, odstopih funkcionarjev, pozivih k odstopu in izrečenem opominu častnega razsodišča organizacije zaradi kršenja statuta naj bi bil tega Sušnik zdaj ponovno prekršil, hkrati pa poskušal utišati kritične glasove, ki zahtevajo njegov odstop. Več

Vlado Miheljak

22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Dva leva  Za naročnike

Botrov fevd

Grozno. Država crkuje, razpada pri živem telesu. Eden od ministrov je v postopku zaradi suma utaje davkov in ponarejanja listin. In to prav minister, ki vodi pravosodni resor. Drugi je razkrit med inštruiranjem podjetnika, kako se v zameno za lojalnost lahko izogne plačevanju davkov državi. Tretji, ki je, ne samo kot resorni minister, ampak tudi kot operativni odločevalec, kriv za smrt mladega dekleta, ne zmore vsaj pietetnega priznanja moralne odgovornosti ob tragični in nepotrebni smrti. Ustavno sodišče ministričino omejevanje dostopa do izobraževanja označi za protiustavno. Gospodarski minister dobi namige o nameri kriminalistov, da ga bodo obiskali na domu, ter inštrukcije, kako v tem primeru ravnati. Policijski minister serijsko laže in sam usmerja policijske akcije ob najbolj nasilnem policijskem ravnanju proti protestnikom. Prvi minister države ne prevzema sodne pošte, sistematično sramoti in zmerja sodno oblast ter se prepira z vsem svetom. Državna oblast ignorira ali direktno krši lastne zakone in obveznosti (STA, imenovanje evropskih tožilcev ...). Mafijska država, kot bi rekel pokojni Aleksander Litvinenko. Pač, neofevdalna oblika vladavine, ki znotraj formalnega demokratičnega ustroja prakticira principe in pravila delovanja kriminalnega podzemlja, z jasno družinsko hierarhijo in zaščito, ki moč distribuira po klientelističnih in nepotističnih obrazcih. Več

Podprimo in opolnomočimo nevladni sektor

Donatorska kultura je v Sloveniji slabo razvita – nevladne organizacije malo sredstev dobijo neposredno od podpornikov, praviloma so odvisne od projektnih virov financiranja. Več

dr. Bogomir Kovač

22. 10. 2021  |  Mladina 42  |  Ekonomija  Za naročnike

Trojna težava

Prva energetska kriza v 21. stoletju je za EU nepričakovan politično-ekonomski šok. Energetska preskrbljenost je preprosto temelj gospodarskega razvoja in socialnega življenja slehernika, zadeva vse sfere sodobne tržne družbe. Energetske krize so se zdele oddaljena preteklost, stabilnost cen in ponudbe energije smo doživljali kot samoumevno dejstvo. Zato sta sedanji skok cen na energetskih trgih in povečanje inflacije za mnoge zgolj prehodna pojava, posledici tržnih nihanj in posebnih okoliščin. Toda dejansko gre za dolgoročen ciklični, strukturni in sistemski problem. Energetska kriza se žal ne bo končala spomladi in evropski pristop ni najboljši od vseh možnih svetov. Pred podnebnim vrhom v Glasgowu novembra 2021 smo doživeli prvo tržno streznitev, usodni trk političnih želja in dejanskih energetskih možnosti. EU je tu doživela očiten poraz svoje zgrešene neoliberalne energetske politike. Zato je zanjo energetska kriza politično nevarnejša od ekonomske. Več