Grega Repovž

26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Uvodnik

Uvodnik / Golobov obrat

Le redki so politiki, ki so zmožni potegniti zavoro, se umakniti in razmisliti o začrtani politiki. Le redki so politiki, ki so zmožni resno vzeti kritiko, si jo ogledati z vseh strani, jo predelati in sprejeti ter se ji prilagoditi. Dejansko je politika pogosto predvsem prostor samovšečnih ljudi, ki se s kritiko niso zmožni soočiti, ki trmarijo, celo zapadejo v užaljenost in togotnost. Za slovensko politiko to velja še prav posebej, saj gre vanjo malo modrih ljudi, toliko se jih je namreč že opeklo, pa tudi sicer je zaradi majhnosti države kadrovski bazen zelo šibek.

Balkanski Watergate

Ko smo v Mladini pred leti začeli raziskovati madžarsko financiranje medijev SDS, torej omrežje Nova24, se je v ozadju izrisala slika širšega, geopolitičnega spopada, ki je v vzhodni in srednji Evropi izbruhnil po finančni krizi. V številnih vzhodnoevropskih državah so se tudi s podporo Rusije in po vzoru Putina razpasla zavezništva lokalnih samodržcev ali populistov, ki so svojo oblast začeli utrjevati s propagando. Nadzor nad mediji in zatiranje neodvisnih novinarjev, napadi na nevladne organizacije so bili ključni vzvodi njihove moči, tako rekoč novi recept za uspeh. Ta bitka, ki jo vsakodnevno spremljamo v Sloveniji v obliki razplamtevanja sovražnega govora in maltretiranja RTV, je bila v nekaterih drugih državah veliko brutalnejša. Makedonija je bila tak primer. Kot država se je namreč pred leti znašla pred odločitvijo, ali se bo približala Natu in EU ali pa se bo tesneje povezala z Vučićevo Srbijo in Putinom. Pri križanju regionalnih interesov smo lahko v Makedoniji videli vse: tovarne ali celo naselja trolov, ki so producirali lažne novice, priča smo bili množičnemu prisluškovanju 20.000 Makedoncem in celo insceniranim izbruhom nasilja.

Watergate / Kaj je Janša pobral pri Nixonu

Maja 1970 se je v Ljubljani odvrtel zaključni turnir svetovnega prvenstva v košarki. Naslov svetovne prvakinje je osvojila Jugoslavija, ki je med potjo do zlate medalje premagala tudi Ameriko. »Luna vaša, zlata naša,« so vzklikali navijači, ki so se v noči pred tekmo zgrnili pred hotel Lev, v katerem so spali ameriški košarkarji – do jutra so zganjali trušč, tako da ameriški košarkarji niso mogli spati. Zbudili so se neprespani, utrujeni, živčni, dekoncentrirani, po malem tudi prestrašeni. Proti Jugoslaviji niso imeli nobenih možnosti.

Luka Mesec / »Zavračam tezo, da si lahko progresiven, le če si glasen«

Lani je stranka Levica prvič stopila v vlado, na koalicijskih usklajevanjih si je izpogajala tri ministrska mesta. Luka Mesec je postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gre za pomembno ministrstvo, ki pokriva vprašanja, povezana s temeljnimi premisami strankinega programa, torej vprašanja socialne pravičnosti. Leto dni po prevzemu oblasti Luka Mesec priznava, da so bili v vladi neizkušeni, da so spodbudili prevelika pričakovanja, a da se kljub temu v vladi on in celotna Levica počutita dobro. Vlado resno delo še čaka, na primer pri vprašanju, kako izboljšati slovenski davčni sistem, da bo davčno pravičnejši. Mesec trdi, pričakovano, da je vlada Roberta Goloba progresivna vlada in da ji progresivnost, naprednost, daje ravno stranka Levica. Levica bo imela 3. junija v Celju kongres, izvolili bodo nov svet stranke. Njegova sestava naj bi pokazala, kakšno podporo ima v stranki Luka Mesec. Zaradi sodelovanja z »liberalno« vlado je med nekaterimi člani stranke nekaj nezadovoljstva.

Janšev trojanski adut

Po dolgem zatišju, ki je sledilo predsedniškim volitvam, Anže Logar, domnevno neodvisni kandidat za predsednika države, zaposlen v državnem zboru kot poslanec SDS, za naslednji teden napoveduje ustanovitev društva. Šlo naj bi za nekakšen možganski trust, ki naj bi se odzival na aktualna družbena in politična vprašanja. Kot poroča Delo, je že znanih nekaj imen, ki naj bi tvorila deseterico soustanoviteljev novega društva. To bodo dr. Romana Jordan, ki je bila v času predvolilne kampanje vodja njegovega volilnega štaba, sicer članica SDS, pravnik dr. Matej Avbelj, ki je vodstvu RTV Slovenija pomagal vložiti pobudo za oceno ustavnosti zakona o javni radioteleviziji na ustavno sodišče, sicer pa podpornik SDS, Logarjeva dolgoletna politična sopotnica in zasebna prijateljica Eva Irgl, tudi poslanka SDS, bivši minister za digitalno preobrazbo Nove Slovenije Mark Boris Andrijanič ter Alja Brglez, vodja kabineta nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Našteta imena ne pomenijo večjega presenečenja.

TV komentar / Celjski miting resnice

Na POP TV so dejansko začeli uživati v novem položaju prvega javnega televizijskega medija – položaj, ki ga imajo, odkar SDS oblega RTV. A ko pravimo uživati, mislimo dobesedno: prav uživajo v tem, da delajo kompleksne in natančno izdelane oddaje. Tako so si vzeli čas in naredili uro in pol dolgo oddajo kot odziv na zdaj že več kot mesec dni star dekliški pretep na strehi celjskega nakupovalnega središča. Voditeljica Janja Sodja je bila kot vedno dovolj sodobna, oddajo pa so postavili kar v Celju, kjer redko doživijo takšne medijske dogodke, s čimer so avtomatično h gledanju privabili lokalno prebivalstvo, tudi mlade. Zadetek v polno.

Na izmenjavo v Slovenijo?

Izkušnja študijske izmenjave Erasmus+ je v večini primerov za študente neprecenljiva in je ne bodo nikoli pozabili. Spoznavanje nove kulture in jezika, prva izkušnja dejanske samostojnosti, novi prijatelji in konec koncev tudi zabava so vsekakor razlogi, zaradi katerih se študenti za to odločajo. A pomemben del izkušnje predstavlja tudi šolanje na tuji instituciji. Slovenski študenti pogosto poročajo, da se v tujini soočajo s težavami zaradi jezika, kakovosti pouka, opravljanja izpitov in nabiranja kreditnih točk. S kakšnimi težavami pa se soočajo mednarodni študenti ob prihodu v Slovenijo?

Kje so danes šikanirani in kje politično nameščeni kadri?

Pod tretjo vlado Janeza Janše sta poleg policije predvsem finančna uprava (Furs) in urad za preprečevanje pranja denarja doživela največjo kadrovsko revolucijo. Pri uradu za preprečevanje pranja denarja velja izpostaviti primer Lea Pongračiča, ki je v uradu vodil oddelek za sumljive transakcije. Pongračič je v času Janševe vlade moral oditi na Furs, kjer ni imel posebnih pristojnosti. Od tam pa je na njegovo mesto na urad za preprečevanje pranja denarja prišla neizkušena simpatizerka SDS Simona Kaučič. Na Fursu so se kadrovske menjave leta 2020 začele z odstavitvijo izkušenega Petra Jenka, ki ga je sprva nadomestila Irena Nunčič, nekoč članica SDS in vodja volilnega štaba na županskih volitvah v Šmarju pri Jelšah, kjer je sodelovala z Vinkom Gorenakom. Namestnik generalnega direktorja pa je postal Simon Starček, nekdanji podpredsednik odbora SDS za izobraževanje. Ključno pozicijo znotraj Fursa, to je položaj direktorja posebnega davčnega urada, ki se ukvarja z najtežjimi in največjimi primeri, pa je septembra leta 2021 zasedel na zaigranem natečaju izbrani Tomaž Deželak, med drugim predsednik lokalnega odbora SDS iz Domžal in podžupan te občine.

Koristni kader

Žugelj je kariero začel leta 1999 kot upravni delavec na ministrstvu za finance, v sektorju za davčni in carinski sistem. A se je nenavadno hitro po karierni lestvici povzpel v času prve vlade Janeza Janše, ko je leta 2006 postal direktor uradnega lista, dve leti za tem pa že direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) – pa četudi ni bilo povsem jasno, ali ima zahtevanih 10 let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih.

Zakonito nečloveško ravnanje?

Sedemnajstega oktobra 2017 je v Ljubljani potekala prava drama. Notranje ministrstvo pod vodstvom ministrice Vesne Györkös Žnidar je zapovedalo deportacijo sirskega prosilca za azil Ahmada Šamija, ta pa se je ob pomoči aktivistov Ambasade Rog in poslancev SD Jana Škoberneta in Levice Mihe Kordiša skril v poslansko pisarno SD. Okoli poldneva tisti dan je potem v solzah stopil iz državnega zbora, potem ko je prejel zadovoljiva zagotovila večine poslanskih skupin, predsednika državnega zbora Milana Brgleza in premiera Mira Cerarja, da bo izgon do nadaljnjega odložen. Šamijev boj z državo se tisti dan ni končal, ampak šele dobro začel in je trajal več kot štiri leta. Nazadnje mu je država podelila status begunca in lahko je sledila združitev družine, s katero zdaj živi v Ljubljani. Žena je vključena v postopke integracije, tri hčere se šolajo, sam pa predvsem trpi zaradi v zadnjih letih zelo poslabšanega zdravstvenega stanja. A zdi se, da se iz te zgodbe nismo naučili ničesar, da si tega niti ne želimo.

Za Ruparjevimi upokojenci še študenti?

Pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so začeli zbirati podpise za peticijo proti odpravi veljavnega sistema subvencioniranja študentske prehrane, po domače študentskih bonov. Ministrstvu za delo očitajo, da namerava bone odpraviti in namesto njih vzpostaviti javne študentske menze. Gre za zamisel, ki jo od začetka leta podpirajo nekatere skupine študentov, vendar ministrstvo namere, da bi to resnično storilo, ni izkazalo.

Janez Janša poziva k bojkotu nemške znamke Adidas

Pri nemškem proizvajalcu športnih oblačil Adidas so se pred junijem, znanim tudi kot mesec ponosa, v spomin na obletnico stonewallskega upora odločili ponuditi kolekcijo južnoafriške znamke Rich Mnisi. Ta je med drugim oblikovala ženske kopalke, v katerih je za potrebe oglaševalske kampanje pozirala oseba, ki je po videzu biološki moški. To je zmotilo predvsem ameriške konservativce in Adidasu so očitali, da propagira »woke« ali prebujensko ideologijo in da se trudi izbrisati ženske. Na vlak zgražanja so skočili tudi na slovenski desnici, predsednik SDS Janez Janša je na Twitterju zapisal: »Nikoli več nič od Adidasa.«

Inflacija pohlepa

Gospodarske družbe v Sloveniji so lani skupaj izkazale 6,09 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je novi rekord po dobičkonosnem letu 2021. A ta novi rekord se je zgodil v letu, ko smo se spopadali z najvišjo inflacijo v zadnjih 27 letih in ko so se življenjske stiske zaradi podražitev povečale najrevnejšim družbenim skupinam, kot so upokojenci. Čeprav lobistične gospodarske zbornice nenehno pozivajo državo k (dodatni) pomoči gospodarstvu in država blaži draginjo z različnimi ukrepi (v prvih treh mesecih letos so stali 237 milijonov evrov), pa dosežen lanski rekorden kumulativni dobiček gospodarskih družb potrjuje, da so številna podjetja v Sloveniji zlorabila splošno inflacijsko ozračje in prek podražitev ustvarila rekordne dobičke za svoje lastnike in lastne bonuse. Vse več je pozivov, da je treba to »indeksacijo dobičkov« ali »inflacijo pohlepa« namesto s centralnobančnim višanjem obrestnih mer brzdati drugače – ukrepati mora politika, z nadzorom cen, zlasti v sistemsko pomembnih sektorjih, kot je ob energiji vsaj še hrana.

Pohlep in Petrol

Medtem ko ekonomisti globalno vse glasneje pozivajo k omejevanju cen in s tem preprečevanju inflacijskih dobičkov vsaj v sistemskih panogah, primer omejitve cen pri nas poteka po domačem scenariju: Petrol že toži državo zaradi regulacije cen pogonskih goriv; če bo škodni zahtevek zavrnjen, jo bo po pisanju časnika Finance tožil še zaradi regulacije cen plina, enako tudi Hrvaško. Da bi (verjetno) lažje dokazali oškodovanje zaradi regulacije, je skupina lani v bilancah izkazala 2,7 milijona evrov čiste izgube, a pri tem je nemara pomembno poudariti, da je imela skupina lani rekordnih 9,46 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Lanska izguba je torej bila v višini vsega 0,028 odstotka vseh rekordnih prihodkov. Predlani, na primer, je skupina Petrol ob 4,96 milijarde evrov prihodkov izkazala 124,5 milijona evrov čistega dobička. Kaj v skupini Petrol pomeni 2,7 milijona evrov, pokaže podatek iz letnega poročila, da so lani za zunanje intelektualne storitve porabili 11,5 milijona evrov ali 2,5 milijona evrov več kot predlani.

Vlado Miheljak

26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Predlog zakona o splošni amneziji

Janša ima po svoje prav, Slovenija je res dežela komunistov. Redko odkritih, nostalgičnih, večinoma prikritih, ki so se odrekli nominalni ideologiji, ohranili pa boljševiško metodo. Prvak med temi je gotovo prav on. Janez Janša. Kako zmore uskladiti in prebaviti svoj bogati partijski CV z aktualnimi stališči ter delovanjem, ni politično vprašanje, ampak bolj klinično. Hja, ko (po)govor nanese na ideološko ujetost in aktivistično zaslepljenost ne sicer vedno zvestih, a vendarle ubogljivih in upogljivih partijskih sopotnikov prejšnjega režima, bi moral Janša ne le molčati, ampak si natakniti papirnati škrnicelj na glavo, da ga ljudje ne bi spoznali oziroma se ga spomnili.

N'toko

26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Žive meje  Za naročnike

Komentar / Delavec podjetnik

V zadnjem mesecu je bil dosežen eden večjih, verjetno kar zgodovinskih prebojev delavskega gibanja v Sloveniji. Dostavljavci hrane, ki delajo za tako imenovani platformni podjetji Wolt in Glovo, so se združili v sindikat in tudi organizirali svojo prvo opozorilno stavko. Težko si je predstavljati, kako zahtevno je povezovanje toliko delavcev, ki z različnimi življenjskimi situacijami, različnimi statusi in celo različnimi državljanstvi drvijo eden mimo drugega v lovu na naslednje naročilo. Da so zbrali moč in pogum za stavko, kaže na to, da so njihove delovne razmere res dosegle dno. Žal pa so pri podajanju zahtev za kolektivno pogodbo naleteli na isti problem kot številni zunanji izvajalci pred njimi – korporaciji Wolt in Glovo se z njimi enostavno nočeta pogajati. S hladnokrvnim cinizmom sta multinacionalki, ki vsem na očeh izigravata slovensko zakonodajo in se izogibata zagotavljanju osnovnih delavskih standardov, zdaj sklicujeta na slovensko zakonodajo, češ da jima ta prepoveduje pogajanja z njihovimi dostavljavci! Prav ste slišali – delavec, ki cele dneve v modri uniformi z velikim napisom »Wolt« vozi hrano po mestu, je v resnici »samostojen« podjetnik, ki se kot tak ne sme kolektivno pogajati z Woltom. S tem naj bi, pazite, kršili zakone o konkurenci!

Janko Lorenci

26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Tatovi časa

Včasih gre pozabiti na janše, grimsoidne ustavne sodnike, palomar, ukrajinsko vojno in se spomniti česa dragocenega, denimo časa. Če je kaj na svetu izmuzljivo, je to čas. Ne moremo ga otipati, sproti ga ne zaznavamo, a ga tu in tam živo začutimo s spremembami v sebi in okoli sebe. Vemo tudi, da zagrizeno teče le v eno smer, kar nam šepeta, da je naše življenje omejeno.

Tudi ministrica Asta Vrečko s predstavniki korporacije Apple

Ministrstvo za kulturo se je v zadnjem letu pravzaprav prvič v zgodovini lotilo konkretnega pritiska na tehnološke multinacionalke, ki uporabniških vmesnikov in operacijskih sistemov, dostopnih v naši državi, še niso prevedle v slovenski jezik, denimo na Apple, Netflix in Disney+. Kot je za Mladino nedavno povedal Lenart Kučić, svetovalec ministrice Aste Vrečko za medije, so se ob zavedanju, da »korporacije boli in skrbi ena sama samcata stvar, to je regulacija«, odločili za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila konkretnejše ukrepe zoper brezbrižnost multinacionalk. Te morajo znotraj EU upoštevati le zakonodajo države članice, kjer imajo sedež, a primeri dobre prakse kažejo, da so pritiski mogoči tudi prek različnih vzvodov v zakonodajah posameznih držav članic.