Grega Repovž

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Uvodnik

Drugi svet

Janševa vlada je ta teden uspešno izpeljala še eno fazo sprejemanja davčne reforme: pristojni odbor za finance je potrdil predlog znižanja davkov, čaka ga zgolj še obravnava na plenarni seji državnega zbora v decembru. A komu je sploh namenjeno davčno razbremenjevanje? Gre za reformo, ki bo dejansko povečala dohodke zaposlenih in družin, slehernikov? Bodo tudi podjetja imela od tega korist, nižje stroške dela? Več

Sredi kriznih razmer želijo zdravniki izstopiti iz enotnega plačnega sistema

Med več kot 160 tisoč zaposlenimi v javnem sektorju imajo zdravniki daleč najvišje plače. Na prvih 50 mestih lestvice najbolje plačanih vsak mesec najdemo skorajda izključno zdravnike, ki prejemajo bruto izplačila od deset, 15 pa tja do več kot 20 tisoč evrov. Ko smo v Sloveniji pred dobrimi 15 leti dobili današnji sistem javnih plač, je ta temeljil na načelu, da morajo imeti najpomembnejši zaposleni v posameznih družbenih podskupinah primerljive osebne dohodke. Zdravniki, sodniki, tožilci, poslanci, ministri ali profesorji, recimo, so bili uvrščeni v podobne plačne razrede. A so se zdravniki zadnja leta, predvsem zaradi skrajševanja čakalnih dob in dodatnega nagrajevanja za nadurno delo, že oddaljili od drugih. Uspelo jim je, da so si priborili najrazličnejše dodatke, zato so njihovi dejanski dohodki danes med najvišjimi. Več

»Na zelo nespodoben način vodstvo lastne kolege in kolegice obtožuje, da ne želimo sprememb«

Precej žalostno je gledati, kaj se dogaja na TV Slovenija, predvsem z njenim informativnim programom. Ta je v času Janševe vlade nenehno tarča napadov in žalitev, a namesto da bi napadi povzročili oster odziv, zahteve po neodvisnosti in avtonomnosti javnega medija, se je televizijska hiša začela sesedati. Spomladi je metlo odrešitve v roke prijel Andrej Grah Whatmough, najprej je na skrajno ciničen način odstavil nekaj ljudi, nato pa s svojimi zavezniki pripravil programsko-produkcijski načrt za leto 2022, ki ga je zavrnila strokovna javnost, še bolj pa novinarski kolektiv uredništva informativnega programa. Kar 134 od 143 novinarjev se je opredelilo proti. Več

»Če padejo tožilci, bodo na vrsti sodniki. In če padejo sodniki ...«

"Tretja Janševa vlada je najprej in najbolj izrazito pritisnila na policijo, ki je del izvršilne oblasti in njen organ v sestavi. Naslednje je bilo na vrsti pravosodje, najprej tožilci. Čeprav je tožilstvo del izvršilne oblasti, je hkrati tudi del pravosodja, tožilci pa so pri svojem delu neodvisni. Odločajo o tem, koga bodo kazensko preganjali in, še pomembneje, koga ne bodo preganjali (v primeru kazenskega pregona ima zadnjo besedo vendarle sodišče, zavržene ovadbe pa so praktično zaključena zgodba). Če padejo tožilci, bodo na vrsti sodniki, ki predstavljajo ločeno vejo oblasti in so zato lahko najbolj nadležna ovira. Če padejo tudi sodniki, je pred slovenskimi iliberalnimi demokrati samo še prazna avtocesta do Budimpešte ali Varšave." Več

»Vlada skrajnih nasilnežev ne sme vzpodbujati k napadanju novinarjev«

"Verbalni napadi so nadomestek fizičnim napadom. Če je verbalnih napadov vse več, še posebno, če ti prihajajo od vlade ali velikih korporacij, potem to pošilja družbi zelo močno sporočilo, da so napadi na novinarje nekaj dovoljenega. Vsaka država ima nore ljudi. Vlada mora biti zelo previdna, da takšnih skrajnih nasilnežev ne vzpodbuja k napadanju novinarjev." Več

»Ali sem se z izpolnitvijo PCT pogojev vdal fašističnemu nadzoru?«

"Cepljenje zame ni bila neka težka odločitev. Brez pretirano globokega razmišljanja sem se prijavil in postavil v vrsto, da bi čim prej opravil z obveznostjo," poudarja Miha Blažič - N'toko v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Nobenega velikega zaupanja v znanost ni bilo za tem, nobene ljubezni do vlade ali farmacevtske industrije, le gola pragmatičnost. V dolgi seriji kapitulacij pred zahtevami moderne družbe je bila ta morda še najlažja. Ali sem se z izpolnitvijo PCT pogojev vdal fašističnemu nadzoru? Eh, to sem naredil že zdavnaj. Kolikokrat do zdaj sem že požrl, karkoli mi je v grlo stlačila kaka korporacija? Kolikokrat sem se podvrgel državnemu in zasebnemu nadzoru? V tej točki sem že tako komodificirano bitje, da bi bilo čisto vseeno, če mi vbrizgajo čip ali me priklopijo na 5G," dodaja.  Več

Nedeljska poezija #94

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Jerneja Županiča iz zbirke Orodje za razgradnjo imperija. Več

Počivalšek bo vodil novo stranko 

Stranki SMC in GAS bosta danes na združitvenem kongresu oblikovali novo, skupno stranko. Njeno vodenje bo predvidoma prevzel zdajšnji predsednik SMC Zdravko Počivalšek, podpredsednik pa bo zdajšnji prvak GAS Alojz Kovšca. Oba verjameta v potencial nove, v gospodarski razvoj usmerjene stranke, tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Več

Šef policije predsednikoma obeh sindikatov policistov dal opozorili pred odpovedjo

Predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš je v petek prejel opozorilo pred odpovedjo, generalni direktor policije Anton Olaj pa naj bi opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja prav tako že podpisal tudi za predsednika Policijskega sindikata Slovenije Roka Cvetka, danes poroča časnik Dnevnik. Več

»Za vse, ki očitno še vedno mislijo, da njihovo mnenje šteje«

"Janša je namreč javno dokazal, da je s kalkulativno zlorabo demokratičnih pravil mogoče realizirati povsem nedemokratične, da ne rečem totalitarne interese. In cilje. Kljub mnenju stroke. Kljub mnenju zaposlenih. In kljub mnenju javnosti. Torej vseh, ki očitno še vedno mislijo, da njihovo mnenje šteje. Ne, pa ne šteje. Demokracija jim sicer omogoča, da ga izrečejo. A to izrekanje ni nič drugega kot nepomembno čivkanje vrabcev na drevesu. Ki nima nobenega, ampak res nobenega vpliva na potek dogodkov. Janši je uspelo izničiti ne samo pravo vsebino demokratičnega odločanja, ampak tudi mnenje stroke, javnosti in izvajalcev programa. Po demokratični poti. Janša javno demonstrira, da je demokracija zanj izigravanje demokracije. Seveda tako, da formalno in pravno ni nič narobe." Več

»44 minut njunega pogovora ni imelo ničesar z resnim novinarstvom«

"Štiriinštirideset minut njunega pogovora zato ni imelo ničesar z resnim novinarstvom, ki bi se informirano in empatično lotilo teme spolnega nadlegovanja, katerega žrtev je bila pred nedavnim intervjuvanka. Snovalci oddaje so se namesto tega raje odločili za posnetke njenih vlog, ki igralko čim bolj seksualizirajo, ter za zaprt tip vprašanj, polnih insinuacij, ki predpostavljajo odgovore in vzpostavljajo zaokrožen portret igralke. Snovalci oddaje so se odločili, da žensko spet prikažejo kot lahkoživko, moškega storilca pa operejo krivde tako, da njegovo ime in njegova dejanja izvzamejo iz debate." Več

»Pretvarjanje, da je znanost neodvisna od politike in družbe, je naivno«

Ni znanosti onkraj vrednotnega sistema družbe. Vrednote in pogledi na svet posameznih znanstvenic in znanstvenikov – konservativni, liberalni, revolucionarni ali apolitični – bistveno vplivajo na njihovo raziskovalno delo ter uporabo njihovega znanja, poudarja biologinja Zarja Muršič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Znanstveniki in znanstvenice so del družbe, zato so zanje pomembne tudi izkušnje ljudi, ki se jih znanost kakorkoli dotika. Poročanje o znanosti in komunikacija znanosti mora torej vključevati in upoštevati glasove vseh nas, vendar pa ni mogoče na isto raven spravljati glasov seksistov, homofobov, rasistov ali šovinistov ter glasov tistih, ki jih ti dajejo v nič. Ljudi, ki dajejo druge ljudi v nič, ne glede na to, kako pomembni so morda kot znanstveniki in znanstvenice, ni prav promovirati, a jih je treba ločevati od njihovih del: nekatera njihova spoznanja namreč zadevajo vse nas." Več

Letošnja dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo

Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Upravni odbor Prešernovega sklada je prvemu pripisal neprecenljiv prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije. Drugi je temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij. Več

Google in dediščina Slovenije

V okviru projekta Google Arts and Culture: Slovenija so včeraj odprli spletno zbirko slovenske kulturne dediščine, njenih naravnih lepot, mitov, pravljic in običajev. Projekt bo mnogim po svetu, ki Slovenije morda ne poznajo, nudil možnost, da zaslutijo njene lepote, posebnosti in kulturo, je prepričan predsednik republike Borut Pahor. Več

Film tedna: Jezdeci pravice

V Kinodvoru bo od 6. decembra na ogled črna komedija Jezdeci pravice, danskega režiserja Andersa Thomasa Jensena (Možje in kokoši). Zgodba o usodi, naključjih in smislu življenja je odprla filmski festival v Rotterdamu. Več

Intervju, prevelik za Mišo Molk

Ne vemo, kaj je Mišo Molk vodilo k temu, da je v studio povabila igralko in žrtev spolnega napada Mio Skrbinac. Morda se je z njo (najprej) celo solidarizirala, morda se ji je zdelo razkritje spolnega nadlegovanja profesorja Matjaža Tribušona, ki sicer še čaka sodni epilog, žgečkljiva in televizična tema. Izpovedi žrtev so nekaj, kar ima gledanost, odmevnost, odkrivanje družbenih temnin je nekaj, čemur se gledalci ne znamo upreti. Več

Kako ravnamo s tujci?

Naslov je citat iz raziskave, ki sta jo pripravili Delovna skupina za azil in Delavska svetovalnica po letošnjih spremembah ZTuj-2 in ZMZ-1. Državni zbor se je v paketu reševanja “problema tujcev" skliceval na domnevne zlorabe azilnega in socialnega sistema ter nepripravljenost na integracijo. A pogoji za slednjo so, kot kaže raziskava, daleč od optimalnih – večina vprašanih si želi ostati v Sloveniji, a se sooča z visokimi stroški bivanja, izkoriščanjem in izključevanjem na trgu dela in oteženim dostopom do znanja jezika.  Več

Kakršna vlada, takšna policija

Protesti proti pogoju PCT (preboleli, cepljeni in testirani) potekajo v številnih evropskih državah in drugje po svetu. Na njih policije, tudi v evropskih državah, protestnike včasih razženejo s silo, kot se je to 5. oktobra zgodilo v Ljubljani. A obstaja pomembna razlika. Policije po Evropi se po pravilu s silo odzivajo na protestniško nasilje, na napade na policiste, razbijanje izložb, zažiganje smetnjakov in avtomobilov, slovenska policija pa je silo uporabila zoper mirne protestnike in s tem spodbudila njihovo nasilje. Generalni direktor policije Anton Olaj je takoj po omenjenih dogodkih imenoval komisijo, ki je opravila notranji nadzor nad ravnanjem policije in ugotovila, da je ta, če ne štejemo nekaj manjših »nepravilnosti«, ravnala »strokovno in zakonito«. Več

Bi nas lahko doletela še hujša zima, kot smo pričakovali?

Četrtega novembra je južnoafriška virologinja Alicia Vermeulen v skupku tristotih testov na novi koronavirus, ki so jih tisti dan obravnavali v zasebnem laboratoriju Lancet, odkrila nekaj nenavadnega. Enemu izmed sicer pozitivnih testov pri virusu ni uspelo prepoznati virusnega S-proteina. Testi, ki se načeloma uporabljajo za prepoznavo koronavirusa, so narejeni tako, da prepoznajo značilni tip S-proteina – če se ta spremeni, če ta mutira, ga nekateri testi ne morejo več zaznati. O svojem nenavadnem odkritju je Vermeulnova obvestila virologinjo dr. Allison Glass, članico južnoafriške posvetovalne skupine za koronavirus. V sodelovanju z južnoafriškim inštitutom za nalezljive bolezni NICD so začeli zbirati podobne vzorce in jih sekvencirati (gre za primerjavo genomskega zaporedja virusa z že poznanimi različicami). Na podlagi tega so 23. novembra z gotovostjo že vedeli, da imajo opravka z novo različico koronavirusa – z različico B1.1.529, prvič zaznano v Bocvani 11. novembra, ki ji je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nadela ime omikron in jo označila za različico posebnega pomena (angl. variant of concern). Več

Nevarni davčni populizem

»Predlog predstavlja veliko fiskalno tveganje, saj visok primanjkljaj javnofinančnih prihodkov ne sledi zagotavljanju in ohranjanju dolgoročne stabilnosti javnih financ.« S tem pojasnilom je ministrstvo za finance Andreja Širclja (SDS) februarja letos zavrnilo predlog sprememb zakona o dohodnini, ki ga je predlagal Sindikat delavcev migrantov Slovenije in bi povzročil 571 milijonov evrov izpada v proračunski blagajni. Zdaj, deset mesecev kasneje, Šircljevo ministrstvo kljub izrazitemu povečevanju tveganj in negotovosti vztraja pri uzakonitvi davčnih sprememb, ki bi ob polni uveljavitvi prinesle skoraj 900 milijonov evrov javnofinančnega izpada. Več

Politiki je za ustavo vseeno, javnosti ne

Ustavno sodišče je letošnjega 2. junija sprejelo salomonsko odločitev in z njo delno razveljavilo zakon o nalezljivih boleznih, tisti njegov del, ki vladi dopušča, da zaradi epidemioloških razmer omejuje pravice državljanov. Izvršna oblast pač ne sme urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja, v človekove pravice ali temeljne svoboščine lahko neposredno posega le zakon. Toda ustavni sodniki so bili hkrati polni razumevanja, vladi in parlamentu so dali za odpravo neustavnosti dva meseca časa. Več

Kako SDS strokovne delavce v policiji menja s poslušnimi 

Nadaljujejo se zaslišanja pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje vmešavanje politike v delo policije. Tokrat sta pričala nekdanji direktor ljubljanske policijske uprave Boštjan Glavič in nekdanji vodja oddelka za javni red in mir pri tej policijski upravi Nermin Isić, ki sta od generalnega direktorja policije Antona Olaja prejela opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, ker je policija pod njunim operativnim vodstvom s protivladnega shoda 25. junija odstranila neonacistične provokatorje, samooklicane rumene jopiče. Več

»Bog je Kaczyńskemu obrnil hrbet«

Vplivni poljski politik Jarosław Kaczyński je svoji stranki Zakon in pravičnost podredil že številne državne institucije, predvsem pravosodne. Mediji pa se mu ne uklanjajo, sploh liberalna Gazeta Wyborcza z glavnim urednikom Adamom Michnikom. Michnik, rojen leta 1946, že vse življenje kritizira vladajoče. Kot študenta so ga izključili z univerze in leta 1968 obsodili na tri leta zapora, ker je organiziral razprave s kritičnimi intelektualci. Od leta 1980 je podpiral prvi neodvisni sindikat v Vzhodni Evropi, Solidarnost. Po razglasitvi izrednega stanja so ga vnovič zaprli. Leta 1986 je sodeloval pri pogajanjih za miren sestop komunistov z oblasti. Pred prvimi na pol svobodnimi volitvami junija 1989 so mu zaupali nalogo, da začne izdajati necenzuriran volilni bilten, Gazeto Wyborczo. Izvoljen je bil za poslanca, na naslednjih parlamentarnih volitvah 1991 pa ni več kandidiral in se je povsem posvetil uredniškemu in novinarskemu delu. Več

Tudi mladi Madžari hvaležni SDS

Kaj je Pomursko madžarsko mladinsko društvo? Telefonska številka, navedena pri registraciji društva, ne deluje. Elektronska pošta se vrača, spletne strani društvo nima. Predsednik Teodor Varga se na sporočilo, poslano na drug elektronski naslov, ki so ga posredovali iz Zavoda za kulturo madžarske skupnosti, ni odzval. Kako pomembno je to društvo in predvsem, koliko članov ima, kakšni so njegovi načrti za prihodnost in kakšne projekte je izpeljalo doslej, tako nismo mogli izvedeti. Več

»Odprla so se mi vsa vrata, za katera sem si to želel«

Ko je sedel za klavir in po uvodnem orkestralnem delu zaigral prvih nekaj taktov Chopinovega Koncerta v F-molu, smo vsi, ki smo pred nekaj tedni prek spleta spremljali njegov nastop v finalu Chopinovega tekmovanja v Varšavi (blagor tistim, ki so bili dejansko v dvorani!), obnemeli. Mladi pianist Aleksander Gadžijev (1994) igra s tolikšno senzibilnostjo in občutkom, da ni čudno, da mu je to nazadnje prineslo drugo mesto na tem tekmovanju. Na ugledno prireditev na Poljskem, ki poteka vsakih pet let in ima skoraj stoletno tradicijo, se vsakič prijavi približno 500 mladih pianistov z vsega sveta. Gadžijev je prvi slovenski pianist, ki se mu je uspelo prebiti v finale in na prve tri stopničke tekmovanja, s katerimi si najboljši zagotovijo vstopnico na največje koncertne odre na svetu. Prislužil si je tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sonate. Letos je sicer že zmagal na prav tako pomembnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju in se počasi prebija med najbolj iskane mlade pianiste na svetu. Gadžijev, po rodu iz Gorice, mesta na slovensko-italijanski meji, izhaja iz glasbene družine: starši – mama Ingrid Silič je slovenskih, oče Sijavuš Gadžijev pa azerbajdžanskih korenin – so izvrstni pianisti in klavirski pedagogi. Več

Predsednikovi možgani

Kdo je 22. novembra 1963 v Dallasu ustrelil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja? Uradna verzija pravi, da ga je ustrelil Lee Harvey Oswald, »osamljeni« strelec, ki je bil potem umorjen v živo, v neposrednem prenosu, teorija zarote pa pravi, da je bil Kennedy žrtev zarote, pri kateri so poleg Oswalda – ali brez njega (odvisno od tega, koga vprašate) – sodelovali elementi globoke države (FBI, CIA, Pentagon ipd.), pa tudi kubanski priseljenci, mafija in kar jih je še. To je osnovna teorija zarote. Več

V naši deželi je lahko vsak strokovnjak

Petindvajsetega novembra je španski spletni portal maldita.es objavil članek, v katerem je opisal domnevno zgodbo upokojene glavne medicinske sestre iz ljubljanskega kliničnega centra Zdenke Mrak. Posnetek, ki se je bliskovito razširil po spletu, naj bi razkril zarote, povezane s cepivi. Iz UKC so identiteto omenjene sestre zanikali in navedli, da gre za prevaro. Več

Izginuli kip

Pred nekaj dnevi so se Ljubljančani in Ljubljančanke spraševali, kam je izginil kip Ilegalca, simbol vseh ilegalcev v okupirani prestolnici med letoma 1941 in 1945. Spomenik kiparja Frančiška Smerduja je stal v nekdaj Leninovem (danes Argentinskem) parku vse od leta 1953. Zaradi brisanja zgodovinskega spomina oziroma partizanskih simbolov, ki so moteči za sedanjo oblast, so se nekateri zbali, da bo »umaknjen« tudi ta kip. Več

Črna odvisnost

Regionalna cesta v kitajski Notranji Mongoliji blizu mesta Ordos. Po asfaltu se vrtinči premogov prah, kot bi bil suh, črn sneg. Prekriva veje klavrnih jelk, rastočih ob cesti. S črnim prahom so prekriti tudi tovornjaki, ki tod vozijo drug za drugim, na stotine jih je. Prevažajo tovor iz premogovniškega revirja, ki se začne že slabih pet minut vožnje od mestnih meja. Več