• Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Račun pride

    Danes je že pretežno pozabljeno, kako se je zgodilo, da je Slovenija tako globoko zabredla, ko se je konec prejšnjega desetletja zgodila finančna kriza, oziroma zakaj je bila med najbolj prizadetimi evropskimi državami. Kdor je zadeve opazoval zgolj od daleč, vsega skupaj ni mogel razumeti: imeli smo visoko gospodarsko rast, le nekaj let prej smo vstopili v evrsko območje in še nekaj let prej v Evropsko unijo, zaradi česar so se nam trgi kar odpirali, konjunktura je omogočala, da so skrbniki javnih financ počivali. Vendar ne, zlom je bil v Sloveniji naravnost grozljiv. A da se bo to zgodilo, so natančni analitiki, na primer Veljko Bole in Dušan Mramor, napovedali že veliko pred zlomom – zlomom, ki ga sicer res ni nihče pričakoval in ki je dejansko prišel z druge strani Atlantika. Več

  • Borut Mekina

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Alternativa Janši

    Janez Janša je lahko najbolj razvpit politik doma in v širši regiji, a njegova SDS državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitev prihodnje leto ne bo krojila. Predvolilna kampanja, ki jo je ta stranka začela že avgusta s strankarskimi in vladnimi obiski v regijah, s stojnicami na sejmih in zborovanjih, okrancljanih z moškimi pevskimi zbori, temelji na že preizkušeni propagandi. V Snoviku blizu Kamnika je recimo Janša ta mesec na zadnjem predvolilnem srečanju dejal, da se bo na prihajajočih volitvah »preprosto odločalo o dilemi med razvojem in nerazvojem, med tem, ali bomo gradili nove vrtce, športne dvorane, negovalne bolnišnice, domove za starejše«. Kot nasprotje tej poti je predstavil trošenje denarja za »tako imenovane« nevladne organizacije in za vse tisto, kar je v zadnjem času povezano s »tako imenovanim« protestnim kolesarjenjem po Ljubljani: »Na naslednjih volitvah se bo izbiralo med ustavno demokracijo in levim fašizmom.« Več

  • Kdo je lahko častni občan in si zasluži kip

    Mestna občina Maribor želi pisatelju dr. Stanku Majcnu postaviti doprsni kip, za te potrebe je že odobrila znesek v višini 15.000 evrov. Odločitvi oporeka le mariborski odbor Levice, ki je prepričan, da bi bil takšen poklon pokojniku neprimeren. V stranki nasprotujejo dejanju zaradi sporne Majcnove preteklosti v času druge svetovne vojne, ki nas pripelje vse do zloglasnega Leona Rupnika, slovenskega generala in politika, na koncu usmrčenega zaradi kolaboracije z okupatorjem in podpore domobrancem; znana je Rupnikova zaprisega Adolfu Hitlerju na ljubljanskem stadionu 20. aprila 1944. Več

  • Uredništvo

    25. 9. 2021  |  Družba

    »Levi fašisti so vsi, ki protestirajo proti vladi pod vodstvom Janeza Janše«

    "Oznaka levih fašistov se vleče že desetletje, pri čemer so analitiki, ki so se dokopali do tega spoznanja, enoznačno pripadniki ali idejni sopotniki stranke SDS. Levi fašisti so tako vsi, ki protestirajo proti vladi pod vodstvom Janeza Janše. Dejstvo, da vmes nastopajo skupine, ki se imenujejo Antifašisti, ne moti logike analitikov. To je najbolje dokazal minister Simoniti, ki je odvihraje s parlamentarnega zasedanja vse nasprotnike spravil v isti koš. Včasih bi temu rekli, da je celo sovražnik mojega sovražnika prav tako moj sovražnik. Ne samo v matematiki, tudi tukaj ta definicija vodi v polje iracionalnega." Več

  • Uredništvo

    25. 9. 2021  |  Družba

    Bračič o soočenju s proticepilci: »Bili so nasilni«

    "Ravno zato, ker to ni bilo zaigrano, je tako delovalo. Ljudje zdaj kar hitro prepoznajo, ko je nekaj 'fake', nekaj pa se dogaja zares. Ljudje so začutili, da me je situacija vrgla iz tira. Če pustimo vse argumente ob strani, oni so nas nadlegovali ... Dokler tam stojijo pri miru in so tiho, je ena stvar. Druga pa je, ko so začeli nadlegovati ljudi, ki nimajo nič s tem, ves čas so peli in se drli ... Bili so nasilni in take je treba napasti nazaj z enako mero. Kolikor bedasto se to že sliši." Več

  • Uredništvo

    25. 9. 2021  |  Politika

    Milan Kučan na petkovih protestih

    Petkovih protivladnih protestov na Trgu republike v Ljubljani se je tudi tokrat udeležil nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Na protestih so protestniki in protestnice dali glas mladim okoljskim aktivistom, ki so predstavili svoje zahteve za prihodnost planeta ter obenem javno začeli proces oblikovanja in predstavljanja zahtev združene civilne družbe vsem političnim strankam v predvolilnem obdobju. "Že leto in pol se ugiba, ali bomo mi ustanovili stranko in kot že mnogokrat do sedaj, tudi danes jasno povemo, da ne bomo. Bomo pa v predvolilnem času še toliko bolj politični in vsebinski. Protestniško gibanje se je v letu in pol razvilo ter vzpostavilo ZAVEZNIŠTVO CIVILNE DRUŽBE, ki združenje različne posameznice, posameznike, organizacije in institucije, ki verjamemo v človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo, enakost, vladavino prava in človekove pravice, vključno s pravicami manjšin. Verjamemo tudi, da je potrebno spremeniti celotno politiko v Sloveniji. Tako na ravni vsebine, kot na ravni celotnega političnega sistema," so poudarili v gibanju Protestna ljudska skupščina. Več

  • STA

    25. 9. 2021  |  Družba

    V Mariboru odpustili učiteljico, ki se ni želela testirati

    Vodstvo Osnovne šole Franca Rozmana - Staneta v Mariboru je prekinilo delovno razmerje z učiteljico, saj ni izpolnjevala pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), ki je obvezen za delo v šolskem prostoru, poročajo mediji. Več

  • STA

    25. 9. 2021  |  Svet

    Nasprotnik cepljenja se otepa očitkov, da je bil cepljen

    Vodja avstrijskih svobodnjakov FPÖ Herbert Kickl, ki je eden glasnih nasprotnikov obveznega cepljenja v Avstriji, se brani pred "obtožbami", da se je v resnici na skrivaj že cepil proti covidu-19. Na televiziji je celo predstavil test, ki dokazuje, da nima protiteles. A za vladno ljudsko stranko (ÖVP) to ni dovolj. Več

  • Damjana Kolar

    25. 9. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Oče

    V Kinodvoru je na ogled film Oče v režiji Floriana Zellerja. Pretresljiva drama, ki se poigrava z elementi trilerja in srhljivke, je Anthonyju Hopkinsu prinesla oskarja za najboljšega igralca. Film gledalca popelje v hitro miselno propadanje protagonista. Ne prepoznava več svojcev, v njegov svet in svet gledalca pa vstopijo neznanci. Več

  • IK, STA

    25. 9. 2021  |  Politika

    Ustavno sodišče zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste 

    Ustavno sodišče je do končne odločitve sodišča zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste v Radencih, je objavljeno v uradnem listu. Pobudniki ustavne presoje so občini med drugim očitali, da je bil že drugič sprejet odlok sprejet nezakonito, ker je bil sprejet po skrajšanem postopku. Več

  • Uredništvo

    25. 9. 2021  |  Kultura

    Najstniki na begu pred vojno

    V Slovenski kinoteki bo 29. septembra ob 21. uri projekcija filma Igra senc (r. Eefje Blankevoort, Els van Driel), ki govori o najstnikih, ki na begu pred vojno v svoji domovin prestopajo evropske meje. Po projekciji bo sledil pogovor z Zuhoor Alqaisi, ki je kot novinarka in raziskovalka na terenu sodelovala pri nastanku filma. Pogovor bo vodila Petra Meterc. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    »Zdi se, kot da bi se oblast izživljala nad lastnimi ljudmi«

    Urška Klakočar Zupančič je tista nekdanja sodnica, ki je zasebno zapisala, da je Janez Janša veliki diktator. Po javni objavi njenega zapisa in neenakopravni obravnavi nadrejenih, ki je sledila, je izgubila vodstveni položaj in potem tudi zapustila sodstvo, za katero pravi, da je premalo pokončno, preveč bojazljivo in s tem soodgovorno za stanje v družbi, ki se kaže kot nerazvita demokracija. Odstranjena sodnica vztraja, da si Slovenija zasluži boljše voditelje, kot jih ima danes, in da je menjava na oblasti nujnost, če si želimo normalizacije v družbi. Več

  • Jure Trampuš

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Podcenjevanje ljudi

    Dr. Milan Krek, direktor NIJZ, ki že dolgo ni šel na dopust, saj po lastnih besedah cele dneve preračunava statistične podatke o tem, kaj se dogaja z epidemijo, in tuhta, kaj nam je storiti, je tipičen primer človeka, katerega ambicije so večje od sposobnosti. Zavihtel se je na čelo osrednje državne institucije, odgovorne za javno zdravje, a se je na direktorskem položaju izkazal za nesposobnega. Razširjenost virusa in nov epidemiološki val tej grobi tezi pritrjujeta, Slovenija je že teden dni država članica Evropske unije z najslabšo epidemiološko sliko. A Krek se ne da. Pred dnevi je v intervjuju za TV Slovenija mirno rekel, da so »časi takšni, da ni časa dosti razmišljati in dosti cincati«. Ukrepe je torej treba sprejemati zdaj in takoj, četudi so nedomišljeni, nesmiselni in v nekaterih delih v neskladju s slovensko ustavo. Več

  • Borut Mekina

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Moj prijatelj Janez Janša

    Ima Janez Janša res prijatelje? Leta 2006 je nekdanji direktor Klime Petek Stanislav Petek v enem od intervjujev za lokalno mariborsko televizijsko postajo prostodušno dejal, da sta z Janezom Janšo »osebna, dobra prijatelja, zaupava drug drugemu. Hvala bogu, da sva zdaj, ko je postal predsednik vlade, ostala prijatelja. Če je komu od naju dolgčas, se pokličeva ali si pošljeva SMS. Vem, da je tam nekje nekdo, s katerim se dobro razumem.« Več

  • Borut Mekina

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Kaj piše v sporazumu KUL?

    Opozicijske stranke, združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), to so stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, so ta teden dokončno uskladile besedilo sporazuma o povolilnem sodelovanju – torej vsebino nekakšne predkoalicijske pogodbe, ki jo zato morajo v prihodnjih dneh potrditi še organi vseh štirih strank. Takšna zavezništva še pred volitvami navadno sklepajo stranke v državah z večinskim volilnim sistemom, v državah s proporcionalnim, kot je Slovenija, pa le redkokdaj. A tokrat naj bi bil sporazum potreben zaradi izjemnih okoliščin, torej vlade pod vodstvom Janeza Janše. Več

  • Borut Mekina

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika

    Kip kolaborantu?

    Na seji mestnega sveta občine Maribor je svetnica Barbara Glavič dala pobudo za postavitev doprsnega kipa mariborskemu pisatelju, pesniku, dramatiku Stanku Majcnu (1888– 1970). Glavičeva je v pogovoru pojasnila, da ji je pobudo posredoval pesnik Andrej Brvar, eden izmed mariborskih kulturnikov, ki so leta 2018 javno podprli kandidaturo župana Saša Arsenoviča. Več

  • Jure Trampuš

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika

    Nedostojni poslanci

    Zdaj, ko je v parlamentu nenadoma, čeprav le za las, padel koalicijski predlog sprememb zakona o javnem redu in miru, v katerem so bile predvidene drakonske kazni za vse, ki s svojim vedenjem žalijo druge (predvsem javne funkcionarje), se na prvi pogled zdi, da je zmagal tisti del politike, ki zavrača verbalni delikt. Ploskanje 44 poslancev, ki so nasprotovali zakonu, je bilo verjetno res iskreno. Iskreno je tudi politično nasmihanje ob dejstvu, da vlada v parlamentu nikoli nima večine. Več

  • Stanka Prodnik

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Slovenija, gledaš stran?

    Novinarka Mojca Dumančič, snemalec Darko Humar in montažerka Lea Krmelj so glavni avtorji dokumentarca V žrelu kapitala. Da, še en dokumentarec, še en prispevek, še ena ponovitev zgodbe o najhujši slovenski ekološki katastrofi, ki traja že 100 let, pač zgodba o Salonitu Anhovo. Vsi vemo za azbest, vsi vemo za azbestozo, nekateri že vse življenje v Desklah zapirajo okna v avtu, izklopijo prezračevanje in se potem nazaj priklopijo na »javni zrak« v Kanalu – ko se peljejo v prelepo Posočje, srčiko Slovenije. Vsi vemo tudi, da je zdaj tam sežigalnica odpadkov v lasti avstrijskih in italijanskih naložbenikov, vsi vemo, da tam pokurijo danes po 16 tisoč ton nevarnih odpadkov, in to ne slovenskih, ampak pripeljanih z druge strani meje, vsi tudi vemo, da so mesece (morda leta?) prebivalci okoliških vasi pili vodo dejansko kar iz Soče, ker je »nekdo« povezal javni vodovod na industrijsko cev, ta voda pa je bila strupena. In to vodo še vedno dobivajo po ceveh. In jo prekuhavajo, ko je vreme slabo, da pač dobijo vase malo manj strupa. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Dva leva  Za naročnike

    Riba po imenu Janša

    Resnični misterij razkritja skrajno rizičnih stikov med lobistom in izpričanim ribičem Božem Dimnikom in Janezom Janšo se ne skriva v ozadjih, ampak v naličju. Slike videnega in vidnega so več kot povedne. Najbolj splošna značilnost morskega pejsaža ni idila, ampak globok dolgčas. Na palubi odprta vrečka čajnih kolutićev. Če ne veste, kaj so čajnih kolutići, vprašajte mamo, babico ali koga iz prejšnjih časov. In ta preprosta domačnost neprefinjenih »mašinskih« keksov se dopolni s podobo notranjosti. Scena kot iz kakšnega mafijskega filma, v katerem negativni junaki lebdijo na morju nekje med Florido in Kubo ter ne kažejo nikakršnega zanimanja za zunanje dogajanje in lepote narave. Ne, niso tam zaradi morskih pejsažev, ampak zaradi čisto določenih nalog. Zato leno poležavajo v podpalubju in čakajo, da se pojavi druga jahta, s katere bodo kaj natovorili, nanjo kaj pretovorili ali celo, khm, koga raztovorili v morje … Tudi scena z Janšo in Dimnikom ni slučajen in naključen dogodek, kjer prvi sreča drugega, ta pa ga povabi na krog ali dva za otroke in družino. Ekstremna vrednost jahte, za katero ribič Dimnik ne ve niti, ali je njegova ali Marčičeva, ni ključna. To bo Janševo ljudstvo ponižanih, razžaljenih, zafrustriranih brez težav pogoltnilo. Kot je pogoltnilo zgodbe o pregrešno dragih dopustih na eksotičnih golf destinacijah, o kakršnih Janševi podporniki niti sanjati ne upajo. Tisto pa, česar niti Janševi najbolj goreči verniki ne bodo mogli preskočiti, je pojasnilo o slučajnosti, naključnosti srečanj. Pač, malo postopaš po pravljičnem Mavriciju in srečaš Janeza, nekaj šetaš po Novi Zelandiji in naletiš na Ivana, ogrevaš motorje svoje jahte med Pelješcem in Korčulo ... in glej no, glej, v morju čofotajo Janša, žena in otroci. Pa beseda da besedo in že se peljejo krog ali dva, deci v veselje. Pač, enkrat srečaš papeža, drugič Clintona, tretjič Merklovo. Nič takega. Če imaš nekoliko več sreče, pa celo Janšo. Več

  • Luka Volk

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Doza Jelka Kacina

    Na programskem kongresu stranke SMC, ki je potekal v Celju, se je med govorci znašel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin. Podprl je projekt Zdravka Počivalška, nekaj besed pa se je odločil nameniti tudi zdravstvenim razmeram v Sloveniji, pri čemer je dejal: »Ne boste verjeli, pocepilo se je tudi 25 narkomanov, ki so ugotovili, da brez PCT ne pridejo do svoje doze, ker ne morejo v ambulanto. In so se cepili. Ljudje pri nas so racionalni.« Več

  • Izak Košir

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Družba

    Kdo je novi direktor TV Slovenija?

    TV Slovenija bo v prihodnjih mesecih kot vršilec dolžnosti direktorja vodil Valentin Areh. Novinarja, vojnega dopisnika in urednika oddaje Odmevi je za ta položaj predlagal generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Kaj si o žaljivem Janši misli vrhovni sodnik Jan Zobec?

    Vrhovni sodniki so v več let trajajoči sodni bitki novinarke RTV Slovenija Evgenije Carl z Janezom Janšo dokončno razsodili, da jo je ta žalil, sramotil in očrnil, ko je na Twitterju zapisal, da gre za odsluženo prostitutko. Gre za Janšev zapis: »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #ZvodnikMilan.« V mislih pa je poleg Carlove imel še Mojco Pašek Šetinc. Obe sta Janšo preganjali odškodninsko in kazensko. V tem primeru gre za odškodninski tožbi, vrhovno sodišče pa je pred časom v primeru Pašek Šetinčeve presodilo, da je Janša ni žalil. Več

  • Borut Mekina

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Prihaja supervolilno leto 2022

    1) Če se koalicija pod vodstvom Janeza Janše ne bo sesula že prej, ta verjetnost obstaja zaradi taktiziranja strank koalicije, ki se bodo verjetno poskusile pred koncem mandata vsaj navidezno oddaljiti od SDS, nas bodo prihodnje leto najprej čakale državnozborske volitve. Kot pojasnjujejo v državni volilni komisiji, lahko te predsednik države Borut Pahor razpiše najprej za nedeljo, 24. aprila, najkasneje pa za nedeljo, 5. junija. To pomeni, da bomo spomladi brez dvoma že imeli predvolilno kampanjo. Več

  • Vasja Jager

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Streznitev po kapljicah

    Ko se je koronavirus pojavil na slovenskih tleh, znanost še ni imela prave predstave o načinih, kako se širi med svojimi gostitelji. Tedaj je prevladovala tako imenovana kapljična teorija, po kateri naj bi se covid-19 prenašal predvsem z drobnimi kapljicami, ki jih bolnik izkašlja; posledično so se po vsej državi pojavile table z opozorili o pravilni »higieni kašlja« – verjelo se je, da bi pohod bolezni lahko zaustavili ali pa vsaj v pomembni meri omejili že z doslednim kašljanjem v komolec, predvsem pa z nošenjem mask, ki naj bi zaustavile ubijalsko sluz. Ko se to seveda ni zgodilo, sta oblast in njej podrejena »stroka« za neuspeh krivili neposlušnost ljudstva in poostrili ukrepe za zaprtje države. Več

  • Luka Volk

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Je to najbolje, kar zmoremo?

    Francoski ekonomist Thomas Piketty je leta 2013 izdal knjižno uspešnico Kapital v 21. stoletju in dosegel naziv »rock zvezde« ekonomije. V njej je postavil dve tezi, ki sta postali temelj za njegovo nadaljnje raziskovanje razmerij ekonomske neenakosti: prva je, da koncentracija kapitala v rokah peščice ljudi ustvarja neenakost, druga pa, da je danes kapitalski donos večji od gospodarske rasti, kar v praksi pomeni, da najbogatejši lahko z akumuliranjem bogastva vedno lažje bogatijo. O svojih ugotovitvah je tokrat spregovoril tudi na predavanju, naslovljenem Neenakost v Evropi in po svetu, v organizaciji münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. Kaj nam lahko torej Piketty o neenakosti in načinih, kako se rešiti njenih spon, pove danes – po dobrem letu in pol epidemije, ki je družbeno in ekonomsko neenakost zgolj še poglobila? Več

  • Lara Paukovič

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Politični menjavi

    Lani jeseni vlada direktorja Pedagoškega inštituta dr. Igorja Ž. Žagarja, čeprav je izpolnjeval vse formalne pogoje in imel podporo ne le upravnega odbora, ampak tudi zaposlenih, ni potrdila za še en direktorski mandat. Upravni odbor je bil zato prisiljen imenovati vršilca dolžnosti – a ker ni bilo nobenega drugega, za direktorja primernega kandidata (to je tudi razlog, da ga je upravni odbor podprl že na začetku), je to lahko postal le Igor Ž. Žagar. Več

  • Monika Weiss

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Ameriški posel

    Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi) se je na začetku septembra sestal s predstavniki družbe Westinghouse, multinacionalke, ki se ukvarja z jedrsko tehnologijo – pred 50 leti je z reaktorji opremila Jedrsko elektrarno Krško. Na ministrstvu so sestanek opisali takole: na njem naj bi bili izmenjali »poglede in dobre prakse na področju jedrske energije«, znova so izrecno zanikali, da bi sprejeli kakršenkoli »dogovor ali zavezo« v zvezi s projektom gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2). Več

  • Luka Volk

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Oglaševanje političnih strank na obrtnem sejmu

    Sicer ni nič nenavadnega, če se prireditve, kot je mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju, udeležijo tudi politiki, a letos se je vladajoča garnitura očitno odločila, da si sejem prilasti. Tako so se v prostorih celjskega sejmišča poleg stojnic obrtnikov in podjetnikov prejšnji teden znašle tudi stojnice treh koalicijskih strank (SDS, SMC in NSi), slavnostni govorec na prireditvi je bil madžarski premier Viktor Orbán – sejem je letos potekal v duhu sodelovanja z Madžarsko –, v prostorih sejmišča pa so pripravili tudi programski kongres stranke SMC. Več

  • N'toko

    N'toko

    24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Žive meje  Za naročnike

    Avtomobilski protesti

    Sreda, 15. septembra, je v antijanšistične proteste prinesla prelom. Po več kot 70 kolesarskih srečanjih pred parlamentom, ki so kljub občudovanja vredni vztrajnosti in številnosti vendarle postali predvidljiv in za oblast varen teatrski nastop vedno istih akterjev, se je prejšnji teden znova zgodilo nekaj, kar lahko opišemo le kot spontana ljudska vstaja. Vsi kazalniki so tu: sprožila jo je nepredvidljiva in nelogična okoliščina (vlogo, ki so jo leta 2012 odigrali radarji, so tokrat prevzeli pogoji PCT – predvsem na bencinskih črpalkah), sestavljala jo je množica ideološko raznolikih ljudi brez zvestobe tej ali oni politični opciji, organizatorjem je hitro pobegnila z vajeti v nepredvidljivo razbijanje, povrh vsega pa je naletela na nesorazmerno nasilen odgovor policije in zgražanje vseh strank. Ta nepričakovani preobrat od kolesarskih k »avtomobilskim« protestom je na Facebooku še najbolj posrečeno zajela raziskovalka Eva Matjaž: »Slovencu nastav radar al pa mu zapri pumpo pa bo končno revolucija. Kakšna kolesa, pod Alpami je avto kralj!« Organizirano antijanšistično levico so protesti presenetili in večina njenih glasov je storila vse, da bi se od sredinega dogajanja distancirala. Najbolj razsvetljeni umi naše dežele so kar tekmovali, kdo se bo bolj ponorčeval iz »anticepilskih lunatikov«, kdo bo dokazal, da je bilo »vse zrežirano od zgoraj« ali da so bili tam »najeti nasilneži«. In nedvomno je za vse to mogoče najti dokaze. Toda po dveh letih neuspešnega »padanja vlade« in neskončnih debatah o tem, zakaj petkovi protesti ne pritegnejo ljudi zunaj mehurčka univerzitetno izobraženih prebivalcev Ljubljane, se s takšno razlago ne bi smel zadovoljiti noben antijanšist. Pred parlament so končno prišli tisti »navadni ljudje«, o katerih ves čas govorimo na levici – ljudje, ki jih politika sicer ne zanima in so odtujeni od institucij. Seveda za organizacijo stojijo politični povzpetniki, a množica pred parlamentom je daleč presegla krog anticepilske strančice Resni.ca – če kaj, poskuša njen vodja Stevanović oportunistično slediti raji, ne pa obratno. Namesto iskanja zarot bi bilo bolj produktivno poiskati odgovor, zakaj so po vsem hudem v zadnjih dveh letih te ljudi na ulice spravili prav PCT-pogoji. Več