Grega Repovž

30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Uvodnik

Onstran razuma

Kdo je nastavil dinamit in sprožil detonacijo, šlo naj bi za 100 kilogramov na vsakem mestu poškodovanja, s tem pa razstrelil in onesposobil Severni tok 1 in Severni tok 2, plinovoda, ki vodita od Rusije do Nemčije – in potem naprej po Evropi? Več

Mi vas volimo

Do tega tedna so javnomnenjske agencije merile možnost vseh kandidatov za predsednika republike, ki so napovedali možnost kandidature ali pa se lotili zbiranja uradno podpisanih izjav podpore. Javnomnenjska anketa, ki jo je ta teden opravila agencija Ninamedia za Mladino, pa je prva merila dejanske kandidate, ki so zadostili formalnostim, dobili torej podporo politične stranke oziroma volivcev, da se volitev udeležijo. Več

»Ne, jaz nisem radikalen, radikalna je realnost kapitalizma, ki jo živimo«

Miha Kordiš (letnik 1989) je na filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti. Kot študent je bil aktivist, sodeloval je pri zasedbi fakultete, spal je pred borzo, od leta 2014 pa je poslanec Levice v državnem zboru. Kordiš je glasen poslanec, vztraja pri svojih stališčih, brez težav govori o dobrobitih socializma in komunizma. A ne na nostalgičen način, je eden od redkih politikov, ki vseskozi sistemsko in marljivo razgrajuje prepričanje, da je kapitalistični sistem, ki ga poznamo danes, edina alternativa. Nekje daleč v prihodnosti bi Kordiš najraje živel v demokratičnem socializmu. Če bo Kordiš izvoljen, bo najmlajši predsednik republike, kar jih je doslej imela Slovenija. Več

Zmagali so fašisti

Strah, da bo prišel fašizem na oblast s pučem, je bil povsem odveč in neupravičen – fašizem danes na oblast pride z volitvami. Brez težav. Več

Nevladne teroristične organizacije?

Sedemindvajsetega januarja letos je vlada Janeza Janše sprejela akcijski načrt za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma 2022–2024. Besedilo načrta je pripravila medresorska delovna skupina za protiterorizem, a neposredno na seji je notranji minister Aleš Hojs zahteval, da se med tiste, ki jih je v okviru boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu treba nadzorovati, dodajo tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko beguncev. Več

Ljudje ljubezni, ki nikogar ne sovražijo

Pred tremi leti, bil je 27. september, se je na Trgu republike na podnebnem štrajku v Ljubljani zbralo več kot tisoč mladih. Od odločevalcev so zahtevali, da podnebne spremembe rešujejo kot krizo globalnih razsežnosti. Med drugim so se zavzemali za varovanje narave, pravičen prehod na nizkoogljične vire energije, dostopen javni potniški promet in energetsko učinkovita najemna stanovanja. Zavzemali so se torej predvsem za to, da bi jim odločevalci prisluhnili in se zavezali k varovanju tega planeta kot edinega, na katerem je mogoče živeti, ter k temu, da ga moramo kot takega ohraniti tudi za naše zanamce. Mladi so se tistega dne torej zavzeli za prihodnost – za svojo lastno, kot ne nazadnje tudi za prihodnost svojih otrok in vnukov. Več

Posli za sinove vrhuške SDS

Koliko poslov z državnimi podjetji in institucijami se pri nas dodeljuje prek političnih navez ter ali pri tem klientelističnem deljenju javnega denarja niso najaktivnejši ravno najglasnejši borci proti klientelizmu? Predstavljamo primer rosno mlade odvetniške pisarne Roka Jerovška, sina dolgoletnega poslanca SDS in gromovnika stranke SDS v programskem svetu RTV Jožefa Jerovška. V času vlade Janeza Janše je njegova pisarna pristala na plačilnih listah ministrstva za kulturo, agencije za knjigo in celo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Javna agencija za knjigo (JAK) ima s pisarno g. Jerovška sklenjeno pogodbo o pravnem svetovanju. Razpis ni bil potreben, ker gre za sodelovanje, ki glede na zakon o javnem naročanju ne dosega mejne vrednosti. Lp Rupel.« Tako odgovarja direktor Javne agencije za knjigo, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je vodenje JAK dobil junija 2021 pod vlado Janeza Janše kljub številnim pomislekom o usposobljenosti na področju založništva. Rupel kot direktor JAK ni razkril, za katere storitve je najel odvetnika Jerovška. Iz baze protikorupcijske komisije Erar izhaja, da je odvetnik Jerovšek od aprila letos od JAK prejel 12.645 evrov. Več

Golobovo dobrikanje NSi

Minuli teden je Slovenski državni holding (SDH) na izredni skupščini Darsa zamenjal štiri nadzornike. Oditi je moral Robert Rožič, dolgoletni član SDS, ki je Janezu Janši v preteklosti pomagal pri osebnih nepremičninskih poslih. Pa recimo Štefan Šumah, občinski svetnik SDS na Ravnah na Koroškem, odšla sta tudi Jože Oberstar in Jožef Zrimšek, ki sta pod vlado Janeza Janše prišla do funkcij s podporo strank SMC in DeSUS. Je pa na položaju člana nadzornega sveta ostal Anton Guzej, ki je tja prišel s podporo NSi. Več

Nacionalizacija kot rešitev

Ko je kancler Olaf Scholz julija nemški javnosti predstavil vladne ukrepe za energetsko preživetje zime – h katerim sodi tudi nacionalizacija nemškega plinskega velikana Uniper – je navedel balado in priljubljeno nogometno himno liverpoolske skupine iz šestdesetih let Gerry and the Pacemakers You’ll never walk alone, ne boste torej sami in ni vam treba protestirati na ulicah. Slovenski premier Robert Golob se je ta torek, ko je nakazal možnost nacionalizacije Geoplina, držal lokaliziranega utemeljevanja. Vnaprej je zanikal komunistično-socialistične težnje: »Čisto možno je, da boste v kratkem roku naslednjega meseca slišali, da bo Slovenija nacionalizirala takšno podjetje, ne zato, ker bi si to želeli, ampak zato, ker to od nas terja energetska situacija, in pri tem se ne bomo šli nobenega socializma ali komunizma, ker tudi Nemci se tega ne grejo, ampak se bomo šli reševanje energetske situacije, ker je primarni cilj, ki ga bomo zasledovali, stabilna oskrba z energenti, in to je tisti ultimativni cilj, ki ga bomo morali ves čas imeti pred očmi.« Več

Legalizacija konoplje v Sloveniji?

Z novo, liberalno vlado so se okrepili pozivi k bolj sproščenemu odnosu do prepovedanih drog, največ jih je povezanih s konopljo. Koalicijske stranke so dostopnost konoplje za medicinske namene obljubile v koalicijski pogodbi, niso pa se še lotile izpolnjevanja te obljube. Popolna legalizacija, torej tudi za rekreativne namene, za zdaj ostaja le »dolgoročni cilj« stranke Levica. Več

Financiranje tovarne laži

Janševa vlada je v oglaševalskih kampanjah ministrstev in podjetij v večinski državni lasti videla priložnost za preusmeritev javnega denarja v medije, tako ali drugače povezane s SDS ali NSi. Z nastopom nove vlade je bila večina takšnih oglaševalskih dejavnosti ustavljena, stranke vladne koalicije so se pred volitvami zavezale, da ne bodo financirale »sovražnih medijev«, zato je bilo toliko večje presenečenje, ko je obrambno ministrstvo poleti Nova24TV namenilo 4000 evrov za zakup oglaševalskega prostora. Več

Vlado Miheljak

30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Dva leva  Za naročnike

Mračna senca ugrabiteljev RTV

Človek ne more več na besedo verjeti prav nikomur. Če vam povedo, da ste v bolnišnici umrli, se, preden se s tem sprijaznite, vseeno prepričajte, ali ste zares. Da vas niso morda zamenjali za kakšnega sotrpina. A kaj smrt. Še času ne gre zaupati. V nedeljo sem imel pozno zvečer po rutini odprt televizor in opazil, da veselo nažigajo oddajo V nedeljo popoldan. Kako v nedeljo popoldan? Ura je bila čez enajsto zvečer, ko spodoben krščanski svet že zdavnaj opravi večerno molitev in leže k počitku. Zmeden sem pregledal spored in ugotovil, da ni nič narobe s časom, pač pa s programsko shemo in uredniško politiko nacionalke. Namreč, oddaja je bila na sporedu popoldan na prvem programu, za tiste, ki iz verskih, zdravstvenih, ideoloških ali ekoloških razlogov prvega ne spremljajo, pa zvečer še na drugem programu. V sedmih urah dvakrat! No, če ste zamudili obe priložnosti, ste si lahko oddajo ogledali še vsaj v sredo popoldan. Za naprej nisem preverjal sporeda. In to nategovanje programa do obisti razgalja podobo in stanje nacionalke po sovražnem prevzemu. Več

Neetični sodnik

Vrhovni in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je znan po ostrih kritikah slovenskega sodnega sistema. Je odkrit podpornik Janeza Janše, zato ni čudno, če s kritikami sodstva in sodnikov pomembno soustvarja politični pritisk na sodno vejo oblasti. Tudi pred časom, ko je v intervjuju spregovoril za portal Siol.net, ni bilo drugače. Komisija za etiko in integriteto sodnega sveta je nekatere njegove besede v tem intervjuju označila za kršitev etičnega kodeksa. Več

»Čas je, da se uvedejo jasna pravila«

Da bi lahko razumeli, kakšne so dejanske razmere v zdravstvu, ali so zdravniki res preobremenjeni in podplačani, kakšni so temeljni vzroki za pešanje javnega zdravstva, moramo pogledati v jedro sistema – v javni zdravstveni dom. Sašo Rebolj je družinski zdravnik in direktor Zdravstvenega doma Kamnik. Več

Diskriminacija na podlagi vere na verskem radiu

Čeprav smo od politične desnice po volitvah poslušali teorije zarote o ukradenih volitvah in takih ali drugačnih nepravilnostih, ki so se dogajale in vplivale na izide, dokazov za to ni bilo. Je pa (predvolilno) nepravilnost pred dnevi ugotovil zagovornik načela enakosti, zanjo pa je bil odgovoren (verski) Radio Ognjišče, ki je v času predvolilne kampanje pred spomladanskimi parlamentarnimi volitvami diskriminiral (neprave) politične stranke. Več

Ubogi Uroš Slak

Prav neverjetno je, kako prepričan je bil Uroš Slak, da mu bo končno uspelo opraviti križanje Luke Mesca v oddaji Ena na ena na POP TV. Zdaj ga pa imam, zdaj ga pa imam, je kričalo iz Slaka, ko se je usedel nasproti Mesca. Kot kakšen srednjeveški sodnik – tisti za čarovnice – je vrtel svoje dokaze, ki resnici na ljubo to žal niso bili. Uporabljate BMW, imam vas! Ne, je rekel Mesec, to je BMW, ki je na ministrstvu ostal od prejšnjega ministra, pač tam je bil in nič si nisem omislil, ta stari avto pač uporabljam. Aha, ker niste šli takoj na test za droge, ste na kokainu! Ne, to je bila obtožba SDS, sem pa naredil test, ko mi ga je novinarka pomolila pred nos. Aha, čakali ste 10 dni, da se vam urin sčisti! Je res to rekel? Več

Je koalicija opustila misel na odpoklic programskih svetnikov RTV Slovenija?

Kdo je ustanovitelj RTV Slovenija? Republika Slovenija. Kakšne so njene naloge? »Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija.« Ali Slovenija, v njenem imenu pa državni zbor in vlada, opravlja naloge? Ne, RTV Slovenija je v globoki krizi, informativni program polnijo ljudje brez profesionalnih kompetenc, pred kamero prihajajo nekdanji sodelavci Nova24TV, vse skupaj pa vodijo posamezniki, ki so trdno prepričani, da so do zdaj na nacionalnem mediju in kakopak v celotni družbi vladali komunisti. Več

N'toko

30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Žive meje  Za naročnike

Luknja v obliki Pahorja

Prebivalci postdrnovškovske Slovenije smo se navadili na zabavne predsedniške volitve. Te so vedno privabile množico političnih outsiderjev in čudakov, saj je slovenski predsednik predvsem simbolna figura, nekakšna maskota, ki namesto sivega političnega razreda predstavlja ljudstvo v vsej njegovi raznolikosti. Že Drnovšek sam je med predsedovanjem doživel metamorfozo iz resnobnega državnika v hipijevskega self-help guruja. Postal je oseba, ki je prej kot politične cilje interesnih skupin utelešala individualna hrepenenja ljudi po pravičnejšem svetu. Po njegovem umiku je leta 2007 za položaj kandidirala množica posebnežev, od avanturističnega kriminalca Zmaga Jelinčiča do provokatorja Arturja Šterna, ki je s kandidaturo zgolj nabiral material za resničnostni šov Gola resnica. Njihovemu tempu sta morala slediti tudi etablirana favorita Lojze Peterle, ki se je z nastopi na orglicah poskušal narediti ljudskega, in pa Danilo Türk, ki je moral sestopiti z diplomatskega piedestala v sfero pop trasha in voditi oddajo s slovenskimi misicami na TV Paprika. Tako je bil teren nastavljen za prihod Boruta Pahorja, ki je do popolnosti razumel vlogo predsednika/maskote in se iz parlamentarnega kravatarja preoblekel v vse mogoče kostume, kidal gnoj, mešal beton in plesal polko. Na predsedniških volitvah pač ne izbiramo političnega predstavnika, ampak utelešenje kakofoničnih, bizarnih in med seboj izključujočih se ljudskih hrepenenj. Več

Zvišanje plač v javnem sektorju, ki ga bodo tisti z najnižjimi dohodki komajda občutili

V času Janševe vlade so se zvišale plače v policiji, vojski in zdravstvu, preostali del javnega sektorja je izvisel. Z novimi časi so se začela pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, po skoraj treh mesecih so se le zgodili premiki, a vlada ni pripravljena sprejeti sistemskih rešitev, ki bi tistim iz najnižjih plačnih razredov v javnem sektorju omogočile dostojno plačo. Več

Salonit zavaja

Cementarna in sosežigalnica Salonit iz Anhovega je maja v Delu objavila promocijski članek Kakšna so tla v okolici cementarne. V njem se je ta družba v italijansko-avstrijski lasti, ki lahko na leto sežge 109 tisoč ton odpadkov, sklicevala na analizo tal, ki jo je za občino Kanal ob Soči opravil Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). V oglasu je poudarjena trditev, da analiza KIS potrjuje, da je »sestava tal v cementarni in njeni okolici podobna drugim krajem primorske regije in tudi odmaknjenim naravnim območjem, kjer zagotovo ni vpliva dejavnosti podjetja«. Več

Jezus v Beogradu

Pavle Menalo je sedel na beli usnjeni zofi v baru XL, enem najbolj znanih gejevskih klubov v Beogradu, in pripovedoval, kako je med prvim obiskom zaspal tik ob plesišču. »Nisem bil pijan, le nisem še hotel iti domov.« Za sosednjo mizo je skupina moških naročala kokakolo. Bilo je še zgodaj zvečer. Na stenah so se lesketale črno-srebrne resice, nad didžejevo mešalno mizo se je v videoinstalaciji zlati Jezus vrtel okrog svoje osi. »Če bi Jezus tako oblečen prišel v Beograd, bi si nakopal težave,« je rekel eden od Menalovih prijateljev, ki so tisti večer prišli z njim. Več

Jože Vogrinc

30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Javna pamet  Za naročnike

Bojmo se vojne!

V medijih EU prevladuje propaganda za »vojno proti Putinu«. Širi se nezadrževano zaničevanje Rusije in vsega ruskega. Tudi v Sloveniji pomagajo kuriti kres ugledni politiki in kulturniki, še celo upokojeni diplomati. Njihov spomin ne seže do laži, s katerimi so ZDA s podporo EU zažgale Irak in Afganistan. Ne opazijo praktičnega uničenja Iraka, Afganistana in Sirije, ki je rezultat vojn – ameriških, Natovih, evropskih in zato tudi »naših«. Več

Janko Lorenci

30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kolumna  Za naročnike

Denar in poslanstvo

Fides zahteva izločitev iz enotnega javnega plačnega sistema in grozi s stavko. Gre za izsiljevanje, ki ima posebno moč, saj stoji za njim zdravniški ceh, ta pa ima v rokah naše zdravje. Toda izstop brez dogovora z vlado in drugimi sindikati bi v državi povzročil neznosen kaos. Več

Umetn(išk)a inteligenca

Ali bi, če na to ne bi bili posebej opozorjeni, vedeli, da tale navedek ni delo človeških rok, temveč je besedilo napisal robot? Takole se glasi: »Smo na začetku nove dobe umetnosti: umetniška dela, ki so nastala z umetno inteligenco, spreminjajo pogled na ustvarjanje in vrednotenje umetnosti. Spodbujajo razpravo o tem, ali so umetnine, ki jih ustvarjajo stroji, resnična, prava umetnost, in načenjajo zanimiva vprašanja o družbenih in etičnih dilemah, povezanih z rabo umetne inteligence v ustvarjalnih panogah in umetniški produkciji. Ali koristi ustvarjalne umetne inteligence odtehtajo morebitne skrbi, povezane s to tehnologijo?« Ja, kar ste ravnokar prebrali, je napisal robot, program Sudowrite, ki ga poganja umetna inteligenca. Angleško besedilo je v slovenščino prevedel dobri stari spletni prevajalnik Google Translate. Več

Neupogljivi vizionar

Eno njegovih najbolj ikoničnih umetniških del, tistih, po katerih ga pozna ves svet, je Venera cunj. Gre za instalacijo, katere prva ključna sestavina je Venera, rimska boginja ljubezni, lepote in plodnosti. Njen goli kip v človeški velikosti si lahko ogledamo le s hrbtne strani, saj je obrnjen proti drugi ključni sestavini instalacije – kopici pisanih, rabljenih, zavrženih cunj. Ta je tako zelo velika, ogromna, še nekoliko višja od Venere, in tako zelo ji je blizu, da se nanjo lahko prisloni. Njen obraz se ob stiku z gmoto iz tekstila pogrezne globoko vanjo. Ne vidimo ga. Več

Pesnik, urednik, organizator dogodkov, ki postaja živa knjiga

Lahko bi rekli, da ga brez poezije ne bi bilo. Z njo je njegov oče namreč osvojil mamo. Ta se je iz Podnarta vozila v Ljubljano, kjer je nekaj mesecev delala v baru za Bežigradom. Kadar se je oče ustavil na pijači, ji je prinesel sendvič, a je njega in sendviče gladko ignorirala. Če nekega dne vendarle ne bi zagrizla vanj in presenečena odkrila papirja, stlačenega nekam med sir in salamo, morda nikoli ne bi ugotovila, da se v njem skriva – pesem. Od tedaj je bila na sendviče in njihovo vsebino pozornejša. Več