• Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Uvodnik / Prekletstvo vezne posode

    Ta teden je predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministroma in predsednikoma koalicijskih strank Tanjo Fajon in Luko Mescem orisal še dve prihajajoči reformi: reformo plačnega sistema v javnem sektorju in reformo stanovanjske politike. Prva je bila predstavljena zdravstvena reforma že pred štirinajstimi dnevi. A to še ni vse: že čez štirinajst dni naj bi vlada predstavila še davčno reformo.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Zaslugarji

    Piše se leto 2023. Od slovenske osamosvojitve in vojne bo zdaj zdaj minilo 35 let, vendar sta osamosvajanje in razprava o tem, kako je to predstavljeno v javnosti, postala nenadoma spet vroča politična tema. Kako nenavadno je o tem razpravljati leta 2023, nam pokaže primerjava z nekim drugim časom: je tako, kot da bi se leta 1980 Slovenija ukvarjala z vprašanjem, kje je počila prva partizanska puška. Seveda je bilo leta 1980 pri nas še veliko osvetljenih partizanskih spomenikov, komemoracij, pionirjev, kurirčkovih torbic, a glavne družbene teme so bile drugje. Kaj se bo zgodilo, ko bo umrl Josip Broz Tito? Kako se spopasti z gospodarsko krizo? Kaj storiti z mednacionalnimi napetostmi na Kosovu in podobno? Leta 1980 so torej podobe o partizanskih epopejah v kolektivnem spominu še obstajale, vendar so bledele, tudi komunistična partija je imela svojo moč, vendar so njo in partizanske rituale osmišljanja političnega sistema ljudje jemali vedno manj resno. Mlade je zanimala sedanjost, še bolj jih je zanimala prihodnost. Le kdo je v času punka še verjel rdečim tovarišem in starim borcem?

  • Luka Volk

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Družba  Za naročnike

    Kje so službe?

    Na precejšnje presenečenje vlada prejšnji teden sprva ni dala soglasja k vsebini razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v prihodnjem študijskem letu, čeprav velja, da gre pri tem bolj kot ne zgolj za formalnost. Podobno je leta 2021 storila Janševa vlada. A stanje danes ni enako tistemu izpred dveh let. Leta 2021 je povišanje vpisnih mest – natančneje na medicinskih fakultetah in na ljubljanski fakulteti za računalništvo – zahtevala vlada, ki je zato v celoti blokirala izvedbo razpisa in ogrozila načrtovane informativne dneve. Tokrat naj bi željo po povišanju vpisnih mest izrazile fakultete, razpis pa je bil naposled vseeno izveden po časovnici. A podobno kot pred dvema letoma so bili popravki tudi tokrat minorni, ljubljanska in mariborska univerza bosta povečali število študijskih mest za radiološke tehnike in psihologe.

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Politika

    Protivladni protesti / Ovadeni policisti in njihovi policijski šefi

    V zvezi z ravnanji policije na protestih v času vlade Janeza Janše je kaznivih dejanja osumljenih 13 policistov (od tega štirje vodstveni delavci v policiji), 63 policistom pa so očitane strokovne nepravilnosti. To je sporočilo, ki sta ga v javnost na tiskovni konferenci podala v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, ki po odstopu Tatjane Bobnar začasno vodi notranje ministrstvo.

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Kultura  Za naročnike

    Drago Ivanuša / »Država brez kulture je zgolj kapitalistična institucija«

    Drago Ivanuša (rojen leta 1969) je eden izmed naših vrhunskih skladateljev, pianistov in harmonikarjev in hkrati eden najdejavnejših. Od samega začetka, ko je, kot je nekoč v Delu zapisala Vesna Milek, v gledališče priletel kot »nekakšen mladi Franz Liszt, karizmatičen, divji, z nerazložljivo iskro norosti, erosa in melanholije prekmurskih ravnic«, ustvarja glasbo za predstave. Danes je njegov opus osupljiv, poleg glasbe za 150 gledaliških predstav je ustvaril še glasbo za več deset filmov in nešteto drugih izjemno raznolikih glasbenih projektov. Med temi so tudi klavirski solo La Bête Humaine, ki ga lahko razlagamo kot odziv na aktualne napetosti v družbi, unikatni glasbeno-pesniški tandem z Anjo Zag Golob in zasedba Magnetik, v kateri delujejo samosvoji glasbeniki. Za te tri projekte – obenem pa še za gledališko glasbo za trilogijo Cement in predstavo Ali: Strah ti pojé dušo, vse je režiral Sebastijan Horvat – bo te dni prejel najvišje državno priznanje za umetniško ustvarjanje, nagrado Prešernovega sklada.

  • Dr. Božo Repe, zgodovinar

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Kaj ostane od mita o osamosvojitveni vojni, če odstranimo ves balast?

    Desetdnevna vojna je na ravni širše družbene percepcije z leti postala le še mitizirani zdravljičarski kič. Dokumentov iz časa vojne, ki bi po tridesetih letih omogočali resno in mirno vrednotenje tega zgodovinskega obdobja, žal niti zgodovinarji ne moremo videti – ker še vedno niso dostopni. Lahko pa se prikopljete do približne resnice, če si vzamete leto ali dve časa in se prebijete skozi desetine raznih zbornikov in spominov, ki jih izdajajo veteranske organizacije, in seveda skozi spomine posameznikov, pa tudi, če naredite veliko intervjujev z ljudmi, ki niso v ospredju, so pa bili zraven.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Nezaželena ministrica

    Ministrica za kulturo Asta Vrečko je prejšnji teden javno objavila, da je dobila grozilno pismo. Prvo, ki je prišlo na njen zasebni naslov. »Danes sem na domači naslov, kjer živim z družino, dobila sovražno pismo zaradi združevanja muzejev. Upam, da se gospodje, ki že nekaj mesecev stopnjujejo zaostreno, hujskaško in šovinistično retoriko, zavedajo, kakšne posledice imajo lahko njihove besede,« je zapisala na Facebooku. V pismu ni bilo neposrednih groženj, napisano pa naj bi bilo v subtilnem »mafijskem« slogu, kjer neznani pošiljatelj govori o tem, da dobro ve, s kom se ministrica druži in kdo so njeni prijatelji in znanci. Pismo je ministrica za kulturo predala policiji.

  • Borut Mekina

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Konec mačistične diplomacije?

    Še je svež spomin na serijska srečanja višegrajskih alfa samcev. Najbolj anahronistično in dvolično je bilo tisto oktobra 2021, ko so se tedanji regionalni avtoritarci, z našim Janezom Janšo vred, sestali na demografskem vrhu v Budimpešti. Janez Janša (ločen in ponovno poročen z 20 let mlajšo partnerico), Aleksandar Vučić (ločen in ponovno poročen z 11 let mlajšo), Viktor Orbán (srečno poročen), Milorad Dodik (potentni skakalec čez plot) in Andrej Babiš (ločen in ponovno poročen s svojo tajnico, ki je bila ob poroki komaj polnoletna) so se tam zavzemali za vrnitev tradicionalnega patriarhata, o tem, kako naj ženske več rojevajo, so razpravljali med gledališkimi performansi božanja nosečniških trebuhov. Če bi za vsaj pet podobnih srečanj v dveh letih želeli uporabiti en sam izraz, bi lahko rekli, da smo bili priča mačistični diplomaciji. Mačistična diplomacija je le ena od mnogih. Diplomacij ali tipov zunanjih politik je več. Zgodovinsko gledano je najbolj znana besedna zveza ’Rambo diplomacija’, to je izraz, ki se je ustalil za ameriško zunanjo politiko v času največje priljubljenosti ameriškega igralca Sylvestra Stallona in je simboliziral kavbojsko modrost Najprej streljaj, potem sprašuj. V slovensko-hrvaških odnosih smo v zadnjem desetletju govorili o tako imenovani tihi diplomaciji in potem o nogometni diplomaciji, s katero so voditelji nerešena vprašanja skušali reševati na nogometnih tekmah. Nogometna diplomacija je podobna mačistični.

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Postavljamo si spomenike

    Dejstva, da osamosvojitev ni kar tako, pač pa resna, prelomna stvar v rasti naroda in njegovega življa, se je dobro zavedala prejšnja Janševa vlada. Sloveniji je poveljevala dve leti in po naključju so se ta leta pokrila z obeležitvijo 30. obletnice »razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države«. Zato so vladni uradniki zavihali rokave in pljunili v roke.

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Koliko ovadb si je že nabral Hojs?

    Nekdanji notranji minister in podpredsednik SDS Aleš Hojs je po izobrazbi gradbeni inženir. In medtem ko se je ljudstvo med njegovim ministrovanjem zgražalo nad neustavnimi omejitvami človekovih pravic, ki so bile vse po vrsti pripravljene na njegovem ministrstvu, se je ukvarjal predvsem s svojim matičnim področjem. V imenu notranjega ministrstva in s tem v imenu države je sklepal številne nepremičninske posle, od katerih je verjetno najbolj bizarna gradnja podhoda pod Šubičevo ulico, daleč najdražja pa gradnja stolpnice za vsaj 169 milijonov evrov, v kateri naj bi po novem imela prostore vodstvo policije in notranje ministrstvo. Revizija tega projekta je pokazala vrsto nepravilnosti in sume storitve več kaznivih dejanj.

  • Dr. Marko Zajc, zgodovinar

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    O zgodovini in mitih

    Muzej slovenske osamosvojitve – na prvi pogled je ime muzeja logično, osamosvojitev je zgodovinsko dejstvo, in to pozitivno, vsaka država slavi neodvisnost, torej je muzej osamosvojitve nujen del pokrajine spomina v državi. Kdo bi temu lahko ugovarjal?

  • Stanka Prodnik

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Agent Anže Logar

    Ves čas živimo v prepričanju, da je za obveščevalne službe najpomembneje, da se o njih in njihovem delu čim manj govori. Ko se torej vlada oziroma obveščevalna služba odloči, da bo ne samo objavila, da je ujela dva ruska vohuna, ampak medijem posredovala tudi dva meseca stare posnetke svoje obveščevalne službe, na katerih so v polmraku v avtu vidni domnevni vohuni, se normalni državljani počutimo malce hecno. Ne razumemo, kaj nam hočejo sporočiti. Ali pa Rusom. Zato smo zelo natančno poslušali, kaj sporočata zunanja ministrica Tanja Fajon in državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost Andrej Benedejčič. Za pritisk na Rusijo seveda ni šlo, ta igra se je verjetno odigrala že decembra, ob aretaciji.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Casablanca.si

    V ponedeljek smo se zbudili z vročo novico, da so v Ljubljani aretirali argentinska državljana. Ki pa nista bila Argentinca, ampak – ojoj – čistokrvna Rusa. Ki sta imela registrirano galerijsko dejavnost, a nista kolekcionirala in posredovala umetnin, ampak obveščevalne informacije o deželi gostiteljici. Vohuna, špijona, agenta! Še več, varnostni strokovnjaki in »strokovnjaki« so nam ob kapitalnem ulovu jeli pripovedovati, da je Slovenija zaradi geostrateškega položaja in članstva v mednarodnih zvezah izjemno privlačna za tuje agenture; da je zato pravo vohunsko gnezdo. Saj to je kot … kako že? Casablanca!? Hja, ne vem, no. Malo še počakajmo, kaj se bo iz velenovice izcimilo. Kaj naj bi sploh v Sloveniji, ki sama ne zna prikrivati nobenih, niti največjih državnostrateških skrivnosti, tuja agenta zbirala? Sta štela, koliko tankov in oklepnikov je ostalo v kasarnah in magacinih po širokosrčnih donacijah Ukrajini? In zakaj naj bi to Ruse zanimalo? Bodo, kot je namigoval veteran med agenti, ugotavljali, ali sta oblikovala »agenturno zvezo v okolju, v katerem sta delovala ...«?

  • Luka Volk

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika

    Kljukec Hojs

    Po največjem požaru v zgodovini Slovenije, ki je lani pustošil po Krasu, in hkrati velikem pomanjkanju vode v slovenski Istri in kraškem zaledju zaradi suše so se na Twitterju začeli vrstiti zapisi, da so za oboje v resnici krive nevladne organizacije, ki so leto prej sodelovale v kampanji pred referendumom o vodi, na čelu z Inštitutom 8. marec.

  • Borut Mekina

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Bodo red v zdravstvu naredila sodišča?

    Odločitev ustavnega sodišča o zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je bila objavljena pretekli petek, so nekateri zdravniki hitro razglasili za zmago. To naj bi bil »zgodovinski dan za slovensko zdravstvo«, je med prvimi komentiral predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič. Po njegovem mnenju je ustavno sodišče končno storilo to, za kar so si zdravniki že dlje časa prizadevali: sodniki naj bi zaradi varnosti pacientov zdravnikom omejili čas, ko lahko delajo, na največ 48 ur na teden.

  • Uredništvo

    4. 2. 2023  |  Politika

    »Madžarska investicija v Novo24TV je bila izključno politične narave«

    "V tem trenutku imamo češke lastnike Pro Plusa, švedske lastnike Financ, avstrijske solastnike Žurnala, luksemburške lastnike N1 in madžarske lastnike Planet TV-ja. V primerih Financ in N1 gre za strateške lastnike, brez neposredno politično lobističnih interesov. Pri njih tudi ne zaznavamo nobenih intervencij lastnikov in vmešavanja v uredniško politiko ali cenzuriranja ali omejevanja njihovega poročanja – gotovo ne takšnih, kot jih opažamo pri mnogih domačih lastnikih ali nekaterih drugih tujih. Na drugi strani imamo namreč politično motivirane tuje investicije, kjer je bila tipičen primer madžarska investicija v Demokracijo in v Novo24, ki ni bila ekonomske narave, ampak izključno politične narave z namenom strateškega lobiranja in tudi "prikupovanja" takrat vladajoči stranki SDS. Tisti hip, ko je stranka SDS izgubila volitve, so madžarski lastniki v nekaj tednih prodali svojo investicijo v Sloveniji in odšli."

  • Monika Weiss

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Ekonomija

    Inflacija višja za revne

    V preteklem letu je v Sloveniji povprečna inflacija, merjena s Harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), znašala 9,3 odstotka. Ta stopnja rasti odraža podražitev povprečne košarice življenjskih potrebščin, seveda pa se struktura porabe v različnih gospodinjstvih razlikuje.

  • Uredništvo

    4. 2. 2023  |  Družba

    »Politiki so očitno presodili, da se jim bolj izplača molčati o bolnikih, ki so obtičali zunaj sistema«

    "V razmerah naše politične kulture so politiki očitno presodili, da se jim bolj izplača populistično obljubljati vse zdravstvene pravice in molčati o bolnikih, ki so obtičali zunaj sistema, ko so potrebovali zdravljenje. Zaradi tako zastavljenega nezadostnega financiranja zdravstva in še njegovega neučinkovitega upravljanja (zaradi molčanja o izrinjenih bolnikih se ni razvil sistem odgovornosti) je bil velik del bolnikov preprosto izrinjen iz 'letnega plana' v take in drugačne čakalne vrste, ki generirajo razvoj samoplačniškega, vzporednega zdravstvenega sistema, še huje pa je, da marsikateremu bolniku zaradi zavlačevanja zdravljenja resno poslabšajo življenjsko perspektivo."

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Finančna uprava opravlja tajno sledenje

    Prikriti preiskovalni ukrepi, med katerimi je tudi tajno sledenje na klasičen način ali z različnimi tehničnimi sredstvi, spadajo med hujše posege v človekove pravice. Po novem, zakon o tem je nedavno sprejel državni zbor, bo lahko finančna uprava na prevozna in prenosna sredstva in tudi na pošiljke same nameščala sledilne naprave oziroma »tehnične pripomočke za zbiranje podatkov o položaju in gibanju blaga«, po domače GPS-naprave. Razlog za to je, piše v obrazložitvi predloga zakona, da »se v praksi kaže potreba po sledenju blagu – pošiljke namreč pogosto zamenjajo prevozno sredstvo, vmes se spremenijo dokumenti in za blagom se izgubi vsaka sled«. Namen namestitve sledilnih naprav pa je, »da se odkrijejo nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem oškodujejo državni proračun in proračun EU«.

  • Uredništvo

    3. 2. 2023  |  Kultura

    »Ta nagrada je moja in sem jo bila prisiljena odkloniti, ker mi jo je Katoliška cerkev umazala«

    "Nobene prošnje ne bom vlagala. Oni bi morali vložiti prošnjo, da jaz na proslavi sprejmem to nagrado. Ampak ker je odbor Prešernovega sklada še lanski in so v njem še sami janšisti, je normalno, da bodo poskušali to preprečiti."

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Zločini iz sovraštva

    Pred dnevi so se na pravosodnem ministrstvu posebej pohvalili, da jim je med spreminjanjem kazenskega zakonika vanj uspelo vključiti tudi »zločine iz sovraštva«, sicer bolj znane po angleškem imenu »hate crime«. To pomeni, da bodo storilci kaznivih dejanj, pri katerih je bila nagib za storitev tega dejanja katerakoli osebna okoliščina oškodovanca oziroma žrtve (recimo narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva polti …), kaznovani strožje.

  • Uredništvo

    3. 2. 2023  |  Družba

    Igor E. Bergant / »Stvar bi bila smešna, če ne bi bila žalostna«

    "Prejšnji teden smo napovednik posneli, nakar so me kolegi, ki so bili zadolženi za te spote, zelo profesionalno in korektno obvestili, da tega napovednika ne bo – iz znanih razlogov. Kot so mi razložili, smo bili od vseh, ki so posneli te spote, 'problematični' le Saša, Seku in jaz. Stvar bi bila smešna, če ne bi bila žalostna. To kaže na precejšnjo mero nerazumevanja smisla takih programskih napovedi – gre za promocijo programa, ne pa ljudi. To je skregano z logiko, a zelo simptomatično za trenutno stanje na TVS."

  • Luka Volk

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    »Vi ste strošek«

    Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se je prejšnji mesec uspelo z vlado dogovoriti za zvišanje plač pomočnicam vzgojiteljic. Te so tako iz izhodiščnega 22. plačnega razreda napredovale v 26. plačni razred. V Združenju mestnih občin Slovenije so kmalu zatem začeli opozarjati, da to prinaša dodatne finančne obremenitve za občine, zato so vladi poslali poziv, naj se stroški zvišanja plač krijejo iz državnih sredstev. Ker vlada na poziv ni odgovorila, občine napovedujejo, da bodo zdaj primorane dodatno breme preložiti na starše. Ti bi po novem morali v povprečju plačevati devet do 12 odstotkov več, odvisno od skupnih družinskih dohodkov.

  • Danes je nov dan

    3. 2. 2023  |  Družba

    Jaz tebi delo, ti meni plačilo zanj

    Mediji te dni pogosto poročajo o pomanjkanju delovne sile, s katerim se soočajo številne panoge v Sloveniji. Težave naj bi imeli v zdravstvu, šolstvu, gostinstvu, gradbeništvu in drugod. Delodajalci in njihove interesne organizacije vzroke za nastalo situacijo iščejo v številnih dejavnikih, kot ob vsaki krizi pa na pomoč kličejo državo – prav tisto, ki jim je tako odveč, vsakič ko je govora o zaščiti delavcev.

  • Zala Kramperšek   |  foto: Luka Dakskobler

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Družba  Za naročnike

    Kako dolgo še?

    Čeprav v konservativnih krogih veliko govorijo o transspolnih osebah, ki naj bi imele vse preveč pravic in poseben družbeni položaj, je resnica trpka: transspolne ali trans osebe so v Sloveniji še vedno obravnavane kot osebe z duševnimi motnjami. Njihova spolna identiteta in možnost tranzicije sta tako odvisni od medicinske diagnoze psihiatrov. Poleg tega da je proces tranzicije medikaliziran, transspolne osebe med njim še vedno izkušajo neskončno čakanje na obravnavo, pomanjkanje specializiranih strokovnjakov, zavrnitve na podlagi videza, delovanje zunaj protokola in priporočil ter izključevanje in ignoriranje pristojnih organov.

  • Monika Weiss

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika  Za naročnike

    Lani še 26 bolnikov z azbestnim rakom

    Posebna medresorska komisija, ki se ukvarja s posledicami dela z rakotvornim azbestom, je lani odločila o 66 zahtevkih za odškodnino. Potrdila jih je 57, kot kaže poročilo komisije, pripravljeno za vlado. Največ, kar 26, je bilo lani potrjenih novih primerov pljučnega in »azbestnega raka« mezotelioma. To je najhujša oblika azbestne bolezni, ki se navadno razvije več kot 25 let po izpostavljenosti azbestu, povprečna doba preživetja od postavitve diagnoze mezotelioma pa je leto do dve. Komisija je lani potrdila še 23 primerov azbestoz in osem primerov plakov, to je odebelitev pljučne mrene. Zgolj pet od lani potrjenih 57 primerov ni bilo iz goriške regije, kjer je azbest desetletja v proizvodnji uporabljal zlasti Salonit Anhovo, in sicer po drugi svetovni vojni in vse do zakonske prepovedi leta 1996. Podatki za lani se od zadnjih let razlikujejo zlasti po potrjenih primerih azbestnega raka; več kot lani (26) jih je bilo v zadnjih osmih letih potrjenih le leta 2020, in sicer 30, skupaj jih je bilo v obdobju 2015–2022 potrjenih 168.

  • STA

    3. 2. 2023  |  Družba

    Zoper profesorja na ljubljanski akademiji vložena obtožnica zaradi spolnega nadlegovanja

    Proti igralcu Matjažu Tribušonu, o čigar domnevno neprimernem vedenju kot profesorju igre na ljubljanski AGRFT je v medijih pred dvema letoma razkrila igralka Mia Skrbinac, je tožilstvo 1. decembra lani vložilo obtožnico zaradi spolnega nadlegovanja. Obtožnica še ni pravnomočna, proti njej pa je bil vložen ugovor, danes poroča Delo.

  • Luka Volk

    3. 2. 2023  |  Mladina 5  |  Politika

    Predsednica ob ognjišču

    Predsednica države Nataša Pirc Musar je že med predvolilno kampanjo zatrjevala, da bo, če bo izvoljena, še naprej uporabljala družabna omrežja, le da bo to počela veliko bolj premišljeno kot Borut Pahor.

  • Damjana Kolar

    4. 2. 2023  |  Kultura

    Film tedna: MRI

    V Kinodvoru bo 9. februarja ob 20.00 premiera filma MRI, ki je postavljen v multietnično transilvansko vas, raziskuje pa, kako se človek sooča z neznanim v kriznih časih. Prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu (4 meseci, 3 tedni in 2 dneva, Matura) je svoj peti celovečerec premierno predstavil v tekmovalnem programu na fanskem festivalu v Cannesu. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserjem, ki ga bo vodil Koen Van Daele, programski vodja Kinodvora.