-
»Smo edina država na svetu, ki je poročala o primerih smrti zaradi predoziranja s konopljo«
Mikrobiologinja in doktorica biomedicine Tanja Bagar je strokovnjakinja za medicinsko rabo konoplje in kanabinoidov. Ukvarja se s številnimi raziskovalnimi projekti (tudi onkraj raziskovanja kanabinoidov) in pedagoškim delom na univerzi Alma Mater Europaea, kjer predava mikrobiologijo, biokemijo in rabo konoplje in kanabinoidov v medicini, deluje pa tudi kot direktorica in soustanoviteljica mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna. Ta si med drugim prizadeva za omogočanje dostopa do preverjenih, utemeljenih in znanstvenih informacij o konoplji, njenih učinkovinah in zdravilnih potencialih. Znanstvenica, ki je podpisala tudi obsežno poljudnoznanstveno študijo Konoplja v medicini, se lahko sicer pobaha z izjemnimi akademskimi dosežki in kopico referenčnih priznanj. Ker se ukvarja z raziskovanjem zdravilnih potencialov snovi, ki je pri nas izredno stigmatizirana, njeno povsem strokovno delo, usmerjeno v dobrobit pacientov, vztrajno napadajo zagovorniki prohibicije. Napadalnost teh se je v času referenduma o legalizaciji konoplje tako okrepila, da se znanstvenica vedno bolj boji, da ta boj izgublja.
-
Oče me je natepel in na lepem se je iz tega razmahnila vojna v Jugoslaviji
To je zgodba o tem, kako je v devetdesetih letih jugoslovanska družba, ki je iz nasilja naredila junaštvo in ga tudi normalizirala, zdrsnila v katastrofo.
-
13. 1. 2025 | Politika
»Zahtevamo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije«
Predsednik SD Matjaž Han je na novinarski konferenci dejal, da v SD zahtevajo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije še pred interpelacijo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, saj je to "minimalni standard, ki si ga zasluži policija". Poklukar, ki trenutno nima podpore SD, bo v torek obiskal poslansko skupino, je dodal.
-
13. 1. 2025 | Družba
Policistka romskih korenin / »Romi lahko policiste vidijo kot pristranske in nepravične«
Med policisti je tudi nekaj pripadnikov romske skupnosti, ki poskušajo graditi most med Romi in večinskim prebivalstvom. Kot je za STA opozorila ena od Rominj, zaposlena v policiji, enega večjih izzivov predstavlja pomanjkanje dialoga in nezaupanje med romsko in večinsko skupnostjo.
-
Njegovo ime gre nemškemu kanclerju težko z jezika, a je bilo vseeno takoj jasno, koga ima v mislih.
-
12. 1. 2025 | Družba
»Veliko naših ljudi dojema demokracijo popolnoma napačno«
"Družba postaja egoistična. Včasih, ko se ljudje še niso naročali za pregled v ordinaciji, je v čakalnici sedelo 20 ljudi. In bilo normalno, da gre tisti, ki je prvi prišel, prvi k zdravniku. Danes prideta dva istočasno in se prerekata, kdo bo vstopil prvi. To ni v redu. Postajamo egoistični. Tudi jaz, a sem že toliko star, da je tega nekoliko manj."
-
13. 1. 2025 | Svet
»Dogovor med Izraelom in Hamasom je zelo, zelo blizu«
V Katar je v nedeljo prispela izraelska delegacija, ki sodeluje na posrednih pogovorih s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas o prekinitvi ognja v Gazi. Da je dogovor blizu, je potrdil svetovalec predsednika ZDA za nacionalno varnost Jake Sullivan. Ameriški predsednik pa se je o prekinitvi ognja pogovarjal z izraelskim premierjem.
-
12. 1. 2025 | Svet
Milan Kučan / »EU spet kaže, da ni sposobna nastopati kot pomemben dejavnik v svetovni politiki«
"Vsakogar, ki je pripravljen kar koli narediti za mir, je treba vzeti resno. Recimo takrat, ko je odšel Orban. V Evropski uniji je bil deležen splošne obsodbe, nihče se ni pogovarjal z njim, kaj pa na podlagi pogovorov, ki jih je imel v Moskvi, on misli, da se bo lahko zgodilo oziroma kje se lahko začne, namesto samega podpiranja vojnih dejavnosti, pogovarjati o miru. Zdaj, če pogledate svet in to, kar se dogaja, te zahteve, ki prihajajo iz Washingtona – pričakoval bi, da se Evropska unija zaradi tega, da poudari lastno suverenost, začne pogovarjati, kako bo na to odgovarjala. Zdaj pa odgovarja Danska po svoje, Scholz odgovarja po svoje, drugi bodo odgovarjali po svoje. Skratka, spet Evropska unija kaže, da ni sposobna nastopati kot pomemben faktor, kot pomemben dejavnik v svetovni politiki."
-
13. 1. 2025 | Svet
Rusija / »Te sankcije ZDA bodo destabilizirale globalni trg«
Najnovejše sankcije ZDA proti ruskemu energetskemu sektorju bodo destabilizirale globalni energetski trg, je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da bo Moskva storila vse, kar je v njeni moči, da bi omejila njihov vpliv. S sankcijami si Washington prizadeva zmanjšati prihodke Rusije za financiranje vojne v Ukrajini.
-
13. 1. 2025 | Svet
Rusija Ukrajino obtožila napada na infrastrukturo plinovoda
Ukrajina je z brezpilotnimi letalniki napadla infrastrukturo plinovoda Turški tok, po katerem se ruski plin prek Turčije pretaka v Evropo, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Dodalo je, da je zračna obramba vse drone sestrelila, padajoči ostanki pa da so povzročili manjšo škodo.
-
13. 1. 2025 | Kultura
V Ljubljano prihaja razstava Marine Abramović in Ulayja
V Muteju in galerijah mesta Ljubljana v letošnjem letu napovedujejo številne odmevne razstave. V Galeriji Cukrarna bodo pripravili veliko razstavo Art Vital Marine Abramović in Ulaya, v Mestni galeriji Ljubljan razstavi Zore Stančič in Staneta Jagodiča, v Galeriji Jakopič razstavo članu agencije Magnum, Paolu Pellegrinu, v Galeriji Vžigalica pa etrospektivo priznanega japonskega umetnika Yoshia Nakajime.
-
13. 1. 2025 | Svet
Zelenski pripravljen zamenjati severnokorejska vojaka za ukrajinske vojake
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo izrazil pripravljenost severnokorejska vojaka, ki ju je zajela ukrajinska vojska, vrniti Pjongjangu, če bo ta omogočil njihovo zamenjavo za ukrajinske vojake v ruskem ujetništvu. Južnokorejska obveščevalna služba pa je danes sporočila, da je v vojni v Ukrajini umrlo okoli 300 Severnokorejcev.
-
12. 1. 2025 | Družba
»Obvladovanje vesolja pomeni obvladovanje Zemlje«
"Točno tako, obvladovanje vesolja pomeni obvladovanje Zemlje. Esa naslavlja predvsem civilni del, torej izboljševanje življenjskega standarda. Kot podjetje smo na začetku ogromno truda vložili v razumevanje, kaj pomeni imeti elektroniko v vesolju. Ko govorimo o vesolju, vsak pomisli, da je tam prazno, da ni ničesar, da je vakuum, da je tam hladno, če si na senčni strani, ampak stvar ni tako preprosta. Tam je namreč prisotnih tudi ogromno visokoenergijskih delcev, katerih največji vir je sonce, ki jih vsakodnevno bruha proti Zemlji. Njeno magnetno polje jih zaustavi, medtem ko je v vesolju to sevanje prisotno in zmanjšuje življenjsko dobo elektronike. Izplen naših naporov je bil razvoj dveh ključnih tehnologij, ki sta danes sestavni del vsakega Skylabsovega produkta, ker znata uspešno ublažiti te sevalne učinke."
-
Prejšnji mesec, tik pred prazniki, je gradbeni inšpektor presodil, da se mora šest invalidov (gre za osebe s težavami z duševnim zdravjem), prebivalcev hiše v Solkanu, ki deluje v sklopu zavoda Dom na Krasu, izseliti, saj bi morala biti hiša opredeljena kot prostor, v katerem se izvaja institucionalno varstvo, ne pa kot enostanovanjska hiša. Podobno je zdaj presodil še za objekt, ki deluje v okviru istega zavoda v Renčah. S pristojnih ministrstev so sicer prišla zagotovila, da se uporabnikom ni treba izseliti, v zavodu pa so se na odločbi pritožili.
-
13. 1. 2025 | Svet
Predsedniške volitve na Hrvaškem / »To je sporočilo hrvaškega naroda«
Zoran Milanović ima več kot 700.000 glasov prednosti pred kandidatom s podporo vladajoče HDZ Draganom Primorcem, kažejo delni neuradni izidi, ki jih na spletni strani objavlja hrvaška državna volilna komisija. Po skoraj vseh preštetih glasovih je Milanović prejel 74,67 odstotka glasov, Primorac pa 25,33.
-
Nekateri so že skoraj na cilju
Norveški poslanec Ola Elvestuen je naglo koračil po oselskih ulicah proti izhodiščni točki, na kateri je začel izpolnjevati svojo življenjsko nalogo. Tik za mestno hišo so postavili prvo javno polnilnico za električne avtomobile. Pred več kot 20 leti, ko je bil mestni svetnik, je dosegel postavitev te polnilnice in od takrat je prehodil že precejšen del poti do cilja – mesto rešiti izpušnih plinov in hrupa avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem. Veselo je pokazal na pristanišče: »Trajekti so tudi že vsi električni.« Elvestuen je poslanec liberalne stranke (v norveščini Venstre, dobesedno Levica). Ta je v sedemdesetih letih naravovarstvena načela prepoznala kot pogoj za svobodo in demokracijo in jih odtlej dosledno uveljavlja.
-
12. 1. 2025 | Družba
V Sloveniji blagoslavljamo predore, ceste in celo pločnike
Avgusta lani je novinar Luka Volk pisal o blagoslovu nove obvoznice v Železnikih. Čeprav nova obvoznica še ni imela uporabnega dovoljenja, pa sta jo v začasno uporabo skupaj izročila tamkajšnji župan Marko Gasser in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek; poleg občanov so se jima pridružili še predsednik državnega sveta Marko Lotrič in minister za delo Luka Mesec, oba doma iz Selške doline, ter poslanec SDS Žan Mahnič. Pa tudi župnik Tine Skok, ki je ob tej priložnosti blagoslovil novo pridobitev Železnikov.
-
13. 1. 2025 | Kultura
Umrl Benettonov fotograf Oliviero Toscani
V 83. letu starosti je umrl italijanski fotograf Oliviero Toscani. Po poročanju tujih tiskovnih agencij, ki se sklicujejo na njegovo družino, je Toscani danes umrl po hudi bolezni. Italijan je mednarodno prepoznavnost dosegel s provokativnimi oglaševalskimi kampanjami za modno znamko Benetton.
-
13. 1. 2025 | Kultura
V Galeriji Instituta Jožef Stefan v Ljubljani bodo danes odprli razstavo Ko se nasmehne barva Marjance Jemec Božič. Ta po besedah Judite Krivec Dragan pripada skupini ilustratork, ki so kot prve diplomantke novoustanovljene Akademije za likovno umetnost v Ljubljani svoje opuse posvetile podobam v knjigah in revijah ter se jih je prijel vzdevek pravljičarke.
-
12. 1. 2025 | Svet
»Tistih, ki so na zasedenih ozemljih prisegali zvestobo Hitlerju, ne smemo nikoli opravičevati«
Ob 83. obletnici dražgoške bitke se je na današnji spominski slovesnosti v Dražgošah zbrala množica ljudi, ki jo je nagovorila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Dražgoše je izpostavila kot simbol upora proti strahovladi in opozorila, da se človeška civilizacija znova sooča s težkimi izzivi.
-
Politični vrh je pred zahtevno nalogo, katere posledice bodo vidne več let
Pred predsednico republike, predsednikom vlade in državnim zborom je leto pomembnih kadrovskih odločitev, ki se z imenovanjem guvernerja Banke Slovenije vlečejo še od lani in se bodo končale spomladi prihodnje leto z menjavo petih ustavnih sodnikov. Vmes, do 25. februarja letos, bo treba izvoliti še novega varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Do zdaj sta se med tistimi z največ možnostmi omenjali predvsem direktorica Pravnega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad in Simona Zavratnik s Fakultete za družbene vede, poslanci pa so v torek od predsednice Nataše Pirc Musar dobili na mizo ožji izbor štirih imen.
-
Že to besedilo je težko napisati, ne da bi se ujeli v zanko, ki so jo nastavili v SDS. Zato pojdimo počasi in po korakih. Vlada je ob koncu leta predstavila predlog novega zakona o medijih. Lagali bi, če bi zapisali, da je popoln, in zagotovo bi bil lahko ambicioznejši. A zanimivo je predvsem, da je največ prostora v javni razpravi o njem zadnje dni pripadlo besedi, ki se v predlogu zakona pojavi samo šestkrat – to je besedica »vplivnež«.
-
Kdor vstopi v poslovalnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vsaj na Miklošičevi cesti v Ljubljani, poleg table z obvestilom o uradnih urah opazi tudi napis: »We inform you that we only communicate in Slovenian language.« Pač, če ne govorite in ne razumete slovensko, tu nimate kaj iskati, pravic iz zdravstvenega zavarovanja si ne morete urejati. Na zavod smo se obrnili z vprašanji, ali gre za osamljen primer ali za navodilo z vrha zavoda in ali sploh obstaja kaka dostopna točka, kjer omogočajo urejanje zadev tudi posameznikom, ki ne obvladajo slovenščine.
-
Statistični podatki so alarmantni: v letih 2021–2023 je v Sloveniji samooskrba s sadjem znašala od 14 do največ 29 odstotkov, samooskrba z zelenjavo pa je v istih treh letih padla s 43 na 33 odstotkov. Za lani, leto 2024, podatkov še ni, po prvih ocenah kmetijskega ministrstva pa naj bi bili vsaj pri vseh pomembnejših sadnih vrstah v intenzivnih nasadih doseženi »pomembno večji« hektarski pridelki. Bolj smo samooskrbni pri žitih in mesu, več kot 80-odstotno, ter pri jajcih, kjer smo tik pod 100 odstotki. Ob teh statistikah smo podrobneje pogledali, kam so v letu 2024 šle kmetijske subvencije, kaj v kmetijstvu je Slovenija spodbujala z javnim denarjem. In ugotovitve? Med sto največjimi prejemniki so bili (tudi lani) zlasti živinorejci in mesnopredelovalni giganti, številni v lasti tujcev, ki se osredotočajo na zvišanje dobička v širši regiji, bistveno več kot sadjarjev in zelenjavarjev pa je vinarjev.
-
»Pritlehno« / Nove metode projedrskega portala jedrska.si
V Knjižnici Otona Župančiča na Kersnikovi ulici v Ljubljani je bilo za 22. januarja napovedano predavanje geografa, zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani dr. Dušana Pluta, na katerem naj bi predstavil svojo lani izdano knjigo Jedrska energija – Ne, hvala!.
-
Devetega februarja 1950, bilo je na vrhuncu protikomunistične histerije, ki jo je povzročila hladna vojna, je republikanski senator iz Wisconsina Joseph McCarthy javno oznanil, da ima seznam 205 oseb, članov komunistične partije, ki naj bi bili delovali v ameriški vladi. Sledilo je obdobje »makartizma«, protikomunističnega lova na čarovnice, neskončnih preiskav in zaslišanj ter paranoje, ki se je iz politike prelivala tudi drugam. V domnevni komunistični komplot, napad na ameriške vrednote, naj bi bili vključeni še posamezniki iz zabavne industrije, Hollywood torej, in seveda akademiki, profesorji in raziskovalci na univerzah, ki so v mlade glave vcepljali levičarske zablode.
-
Vrniti se je treba v tisti večer v Parizu, bila je sobota, 7. decembra lani, ko se je na otoku Île de la Cité v obnovljeni katedrali Notre-Dame zbrala svetovna politična in ekonomska smetana. Zvezda večera pa ni bil francoski predsednik Emmanuel Macron, temveč sveži zmagovalec ameriških volitev Donald Trump. Francoski mediji so poročali, da si je Macron močno prizadeval za to, da je Trump prišel v Pariz. Dolgoletnim francoskim opazovalcem ni ušlo, da je šlo za nekakšen skupen poskus evropske politike in diplomacije, če se malce prosto izrazimo, omrežiti samodržca in nevarnega avtokrata. Bolje ga je imeti ob sebi, se z njim vsaj pogojno razumeti, kot ga imeti za nasprotnika.
-
Zaton demokracije, vzpon avtokracije
Enaindvajseto stoletje je prineslo razočaranje vsem, ki so pričakovali, da se bo popolnoma razlikovalo od prejšnjega. Tega je britanski zgodovinar judovsko-avstrijskega rodu Eric Hobsbawm označil za »stoletje skrajnosti«, Francis Fukuyama pa je za to stoletje preoptimistično napovedal »konec zgodovine«, kot smo jo poznali v prejšnjem. Hobsbawmovo »stoletje skrajnosti« se v tem stoletju nadaljuje z represijo, vojaškimi spopadi, tudi s pojavi množične nasilne smrti, kakršen je (izraelski) genocid v naši bližini, resnimi geopolitičnimi turbulencami in erozijo demokratičnih institucij. Pri zadnji je svet pozabil na svarilo nemškega pisatelja in nobelovca Thomasa Manna, da ljudje vse prevečkrat jemljejo demokracijo za nekaj samoumevnega in pozabljajo, s kakšnimi boji in žrtvami smo prišli do nje.
-
Je bil Jezus Kristus vegetarijanec?
Kaj, če je bil Jezus Kristus vegetarijanec? Ta ideja, ki jo »potrdi« neki stari apokrifni evangelij (cerkev je to dva tisoč let »prikrivala«), tako navduši Kamerona Watersa in Kipa Andersena, avtorja tegale hektičnega, zadihanega, aktivističnega, michaelmoorovskega, zmerno konspirološkega, čisto zabavnega dokuja (in dokuja Seaspiracy), da kreneta na šestletni globalni trip, ki naj bi jima odgovoril ne le na vprašanje, ali je mogoče poduhovljeno ubijati in jesti živali, ampak tudi na vprašanje, zakaj kristjani tako neženirano pobijajo in jedo živali (navsezadnje, dobrega kristjana prepoznaš po lovski puški).
-
Bodo občine po novem lahko uvedle davek na psa?
Zavetišč za zapuščene živali po državi krvavo primanjkuje, tista, ki so, pogosto pokajo po šivih in se spoprijemajo s težavami pri financiranju svojih dejavnosti. Po veljavnem zakonu o varstvu živali, ki ga je sprejela prejšnja vlada, morajo občine kriti prvi veterinarski pregled ob namestitvi in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču prvih 30 dni, od 30. do 120. dneva jih krije imetnik zavetišča, če žival ni prej oddana, po 120 dneh pa stroške prevzame država. Predlani je v ta namen nakazala več kot poldrugi milijon evrov, lani podobno vsoto.