• Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Uvodnik

    Smo v fazi prekuževanja

    Odločitve različnih evropskih vlad, da sproščajo ukrepe, od danske do ne nazadnje slovenske, mirnost evropske komisije, blaga in pomirjujoča sporočila Svetovne zdravstvene organizacije, mirni odzivi epidemiologov na rastoče številke po vsej Evropi – vse to nakazuje, da je vsaj v Evropi prišlo do temeljnega obrata v boju zoper koronavirus. Faza, v katero prehajamo, je množično prekuževanje. Ne gre za dogovor med vladami, ne gre za dogovor med strokovnjaki, sploh ne gre za neko sprejeto odločitev. Zadeva poteka nekako organsko, politiki jo uvajajo postopoma, vsi se tega vsaj tiho zavedamo, nihče od odgovornih pa tega ne izreče. Več

  • Vasja Jager

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Na Pegazovih krilih

    Julija lani so mediji po vsem svetu na prvih straneh in v udarnih terminih objavili razkritja glede vohunske programske opreme Pegaz, ki jo je vrsta avtoritarnih vlad zlorabljala za nezakonit nadzor in diskreditacijo svojih nasprotnikov. Razkritja so temeljila na gradivu, ki jih je novinarjem posredoval neznani žvižgač, in bila so resnično skrb vzbujajoča. Tarča sistema, ki na skrivaj in v celoti prevzame nadzor nad žrtvinim mobilnikom ali računalnikom in tako poseže v njihovo največjo intimo, je bilo več kot 50.000 ljudi, med njimi po več sto novinarjev, aktivistov, nevladnikov in opozicijskih politikov. Ti ljudje še zdaleč niso kakšni zakrneli kriminalci ali mednarodni teroristi, temveč so se na seznamih znašli izključno zaradi svojega delovanja v prid demokracije. To je bila očitna zloraba Pegaza, ki bi ga obveščevalne in policijske službe morale uporabljati zgolj za sledenje neposrednim grožnjam državne varnosti. Toda ko gre za avtokrate, je potencialna grožnja vsakdo, ki ne pleše po njihovih notah. Več

  • Jure Trampuš

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika

    Prihaja Robert Golob

    Trditi, da so novi obrazi v slovenski politiki sami po sebi nekaj slabega, je nesmiselno. Spremembe na oblasti so del demokratičnega procesa. Prihajanje in odhajanje ljudi tudi. Volivci nove obraze izbirajo, ker so nezadovoljni s starimi, želijo si sprememb, drugačnega in boljšega upravljanja družbe. A tako kot je nedemokratično zavračanje novih ljudi, je naivno tudi prepričanje, da je vse, kar je novega, boljše od starega. Ni res, za politični uspeh, prelom in spremembe potrebuješ veliko več kot zgolj visoko podporo volivcev. To je šele začetek, prvi korak. Za uspeh v politiki potrebuješ sposobne ljudi, razgledanost, zmožnost poslušati, pogum, da se odločaš. Miro Cerar in Marjan Šarec vsega tega nista imela. Več

  • Jure Trampuš

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Pot v levo

    Na prelomu leta se je skupina državljanov obrnila na ustavno sodišče. Od najvišjih varuhov ustavnega reda pričakuje, da tik pred volitvami ugotovijo protiustavnost v delovanju Levice in stranke Socialnih demokratov ter ju posledično prepovedo. Pobudo sta podpisala Vili Kovačič in Luka Perš, prvi je aktivist, ki deluje v skladu s politiko SDS, drugi je nekdanji novinar Nova24TV. Nista edina, pobudi se je pridružil Slavko Kmetič, programski svetnik RTV in podpornik stranke SDS, nekdanji poslanec Vitomir Gros, pa tudi Borut Korun, nekoč član Demosa in stranke SLS ter predsednik ugaslega evroskeptičnega Gibanja 23. december. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Kultura  Za naročnike

    »Od direktorja sem dobila cvek, tako da verjetno ne ustrezam več standardom. Skrajni čas, da grem.«

    Zdenka Badovinac je ena od mednarodno najvplivnejših osebnosti, kar jih premore slovenska kultura. Ne bi pretiravali, če bi zapisali, da je najvplivnejša. Vse ključne ljudi iz sveta sodobne umetnosti pozna osebno, govorijo isti jezik, z leti so postali prijatelji. Moderno galerijo, našo osrednjo institucijo za sodobno umetnost, je vodila skoraj tri desetletja – vse do decembra 2020, ko jo je minister Vasko Simoniti po dolgotrajnih kolobocijah, ki so vključevale tudi pravno zelo vprašljiva sredstva, zrušil s položaja. Direktor Moderne galerije je danes ministrov izbranec Aleš Vaupotič. Zdenka Badovinac je ostala v hiši in zadnje leto opravljala delo kustosinje, a pred nekaj dnevi je bila imenovana za direktorico primerljive institucije v sosednji državi. V Zagrebu bo vodila Muzej sodobne umetnosti. Več

  • Borut Mekina

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Nova super Sova

    Državni organ, ki ima že zdaj največ pristojnosti na področju zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov, ni policija ali Sova, temveč urad za preprečevanje pranja denarja. Policija lahko denimo svoje posebne preiskovalne ukrepe proti posamezniku, kot so sledenje, zbiranje podatkov, prisluškovanje, snemanje njegove komunikacije in podobno, izvaja le na podlagi sodne odredbe in le v primeru utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Urad za preprečevanje pranja denarja pa že zdaj o nekem posamezniku dobi praktično vse njegove podatke iz najrazličnejših baz, seveda tudi bank, že v primeru, ko na urad priroma kakšno anonimno pismo. V zadnjem času, kot smo slišali iz virov v uradu, je to tudi postal nov način dela. Ni izključeno, da si urad svojih tarč ne izbira sam, na podlagi neznanih meril. Več

  • Vasja Jager

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Policijsko ribarjenje v kalnem

    Gre za FinFisher nemškega proizvajalca Lench IT Solutions, danes znanega kot Gamma. FinFisher je na prizorišču že več kot desetletje, v tem času pa je s številnimi nadgradnjami razvil izredne zmožnosti. Kakor izdelki izraelskih proizvajalcev ta sistem uporabniku omogoča, da povsem neopažen prestreza tarčina gesla, prebira maile in klepete, spremlja lokacijo, zajema podatke in celo prevzame nadzor nad kamero ali mikrofonom ter prek njiju spremlja tarčino gibanje in pogovore v živo. In kakor Pegaz in Candiru ima FinFisher zgodovino zlorab v politične namene – etiopska diktatura je z njim vohunila za oporečniki med diasporo, oblasti v Bahrajnu pa so FinFisherja zlorabljale za nadzor nad uglednimi odvetniki in zagovorniki človekovih pravic, novinarji, aktivisti in politično opozicijo. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    »To je abolicija za ljudi s političnega vrha«

    Vladni poslanci so pretekli teden v odboru za pravosodje potrdili predlog zakona, ki tako skrajšuje zastaralne roke v kazenskih postopkih, da onemogoča kazenski pregon gospodarskega kriminala, korupcije, zlorab položaja in drugih zapletenih oblik kriminala. Še več, s trenutkom uveljavitve zakona bi se ustavila velika večina odprtih kazenskih postopkov, tudi postopek zoper premiera Janeza Janšo v zadevi Trenta. O razlogih, namenih in učinkih nove zakonodaje smo se pogovarjali z Boštjanom Valenčičem, tožilcem specializiranega državnega tožilstva in predsednikom Društva državnih tožilcev Slovenije. Več

  • Monika Weiss

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Pet pogodb Vizjak-Pličanič

    Ena od spornih praks ministra za okolje Andreja Vizjaka je zunanje izvajanje, tako imenovano outsoursanje priprave ključne okoljske zakonodaje. Minister je za ekskluzivnega pogodbenika izbral dr. Senka Pličaniča, izrednega profesorja na pravni fakulteti in nekdanjega pravosodnega ministra. Od novembra 2020 je ministrstvo z dr. Pličaničem sklenilo vsaj pet pogodb v skupni vrednosti več kot 650 tisoč evrov. Kot zanimivost: dan pred decembrsko interpelacijo je minister Vizjak dr. Pličaniču zagotovil skoraj 200 tisoč evrov vreden posel. Kaj vse je s tako prakso ministra narobe? Več

  • Borut Mekina

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Družba  Za naročnike

    Na pomoč!

    Zdravnica Marjeta Zupančič je najbolj priljubljena družinska zdravnica v Sloveniji. Živi in dela na Jesenicah, kjer skrbi za 2669 pacientov, kar po merilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ustreza 3714 glavarinskim količnikom. Če iz te primerjave izključimo nekaj zdravnikov s koncesijo, ki uživajo druge prednosti – ni jim recimo treba opravljati dežurstev, zaradi česar lahko poskrbijo za več pacientov –, in upoštevamo le tiste, ki v javnem zdravstvu delajo s polnim, osemurnim delovnikom, je to slovenski rekord. V Mariboru ali Ljubljani trenutno ni mogoče dobiti družinskega zdravnika, saj so ti začeli dosledno zavračati paciente pri 1895 glavarinskih količnikih, kot ugotavljajo tudi pri ZZZS. Smo priča tihi stavki? Več

  • Stanka Prodnik

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Zakaj POP TV uspeva delati zanimive zgodbe iz družbenih tem, nacionalka pa tolikokrat pogrne?

    Že več kot pred desetletjem so se na POP TV odločili za na prvi pogled nenavadno potezo: v informativno oddajo 24ur so ob koncu tedna umestili različne daljše poglobljene prispevke, oddaje znotraj oddaje, ki pa so bile neprimerno bolj kompleksne in resne od same oddaje 24ur – kar se je zdela res nenavadna odločitev za komercialno televizijo. Zakaj so to storili? Ker so ugotovili, da sta Utrip in Zrcalo tedna, prav takšni posebni »vikend ediciji« na nacionalki, dobro gledana in da si to gledalci želijo. In kaj hitro se je izkazalo, da je bila odločitev zelo dobra. Nacionalka je seveda potrebovala pet let, da je ugotovila, da jih je konkurenčna hiša povozila prav tam, kjer so sami mislili, da so nepremagljivi. In kaj so naredili? Še leto, dve so samo gledali. Nato pa so končno uvedli Politično s Tanjo Gobec in Sobotni dnevnikov izbor. A oddaji se seveda nekako ne primeta, nekako nista tisto, kar naj bi bili. Seveda, kriva je Tanja Gobec. Ali pa vsakokratni avtor Sobotnega dnevnikovega izbora. A kaj je glavna razlika? Da je POP TV v vsako oddajo znotraj oddaje resno investirala: dala denar za scenarije, za sceno, za novinarje, za potne stroške v tujino, za urednike. In zato jim je na POP TV uspelo, na nacionalki pa ne. Več

  • Peter Petrovčič

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    »Karierni sistem v policiji funkcionira«

    Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preverja sume političnega vmešavanja vlade v policijo, je bil zaslišan Franc Kangler, državni sekretar na ministrstvu, katerega posle so organi pregona v preteklosti dolga leta preiskovali v številnih zadevah, zdaj pa velja za »glavnega kadrovika v policiji«. Med več kot štiri ure trajajočim zaslišanjem je zavrnil vse očitke o političnem kadrovanju v tem državnem organu. A ni zatrdil le, da v policiji ne gre za politično kadrovanje, ampak po njegovih besedah to onemogoča sistem napredovanj v policiji. Oziroma z njegovimi besedami: »Karierni sistem v policiji funkcionira.« Več

  • Dr. Alenka Zupančič, filozofinja

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Komentar  Za naročnike

    Teorija zarote brez zarote

    Da živimo v čudnih časih, je jasno. Da tudi sami postajamo vse bolj čudni, ravno tako. Čeprav doživljamo vsaj delen suspenz življenja, naša realnost divje brbota in poka po šivih. Na to se odzivamo na dva načina, ki sta med seboj bolj povezana, kot se zdi: z množično derealizacijo realnosti in intenzivnim porealjenjem nekaterih fikcij. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Vse naše tretje svetovne vojne

    Leta 1962 se je dober mesec zdelo, da je človeštvo prišlo do tiste srečne točke, ko bo lahko gledalo vizualno najatraktivnejši, najimerzivnejši in najviralnejši spektakel – svoj lastni konec. Svoje lastno uničenje. Med 16. oktobrom in 20. novembrom se je obetalo nekaj, kar bi preseglo lepoto bengalskega ognja, božičnega drevesa pred Belo hišo, nacionalnega ognjemeta in najdražjih holivudskih specialnih efektov, nekaj, kar so izmenično imenovali III. svetovna vojna, atomski holokavst, konec sveta, apokalipsa, oktobrska kriza, karibska kriza – in seveda kubanska raketna kriza. Več

  • Monika Weiss

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Minimalno za minimalce

    Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom bo leta 2022 znašala 1074,43 evra bruto. To določa pred dnevi objavljeni uradni sklep, ki ga je podpisal minister za delo Janez Cigler Kralj iz NSi. Gre za 4,9-odstotno zvišanje lanskega zneska (1024,24 evra), se pa to zvišanje občutno razlikuje od tistega, ki so ga zahtevali sindikati in opozicijski stranki Levica in SD. Več

  • Monika Weiss

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Koliko stane varovanje varovanih oseb

    Uredba o varovanju nekaterih oseb, prostorov in objektov je vrsto let ostajala nespremenjena, vlada v odhodu pa si jo je prilagodila dvakrat. Prvič že na prvi seji, 13. marca 2020, ko je 24-urno policijsko varovanje dodelila podpredsednikom vlade, gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, nekdanji ministrici Aleksandri Pivec in obrambnemu ministru Mateju Toninu. Temu je varovanje pripadlo že po ministrski funkciji, enako kot notranjemu in zunanjemu ministru, Alešu Hojsu in Anžetu Logarju. Uredbo je vlada ponovno prilagodila že oktobra 2020, ko je Pivčevi zagotovila policijsko varstvo še tri mesece po odhodu iz vlade. S takratno spremembo si je 24-urno policijsko varovanje po prenehanju funkcije z enega meseca na tri podaljšal predsednik vlade. Trenutno je Janša, enako kot predsednik države Borut Pahor, varovan po višji stopnji od vseh prej omenjenih. Več

  • Luka Volk

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Družba

    Poljanska vstaja

    Občina Gorenja vas - Poljane je pred rušitvijo opuščene živilske trgovine v Poljanah opravila prestavitev znamenite freske Poljanska vstaja. Zahteven projekt je bil izpeljan pod budnim očesom župana Milana Čadeža, sicer županskega kandidata stranke SDS. Ker je bilo delo zavarovano kot enota kulturne dediščine, so vse dejavnosti morale potekati v skladu z navodili in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Freska je pročelje stavbe krasila kar 40 let, odkrili so jo leta 1981, ravno ob 40. obletnici vstaje. Zdaj je bila premeščena zgolj streljaj stran, čez cesto, k spomeniku NOB. Več

  • Luka Volk

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Svet  Za naročnike

    Jastog vrača udarec

    Kontroverzni klinični psiholog in (zdaj že nekdanji) profesor psihologije na Univerzi v Torontu Jordan Peterson ima za seboj burna leta. Njegovemu prvotnemu vzponu do slave leta 2016, pri čemer mu je pot tlakovala predvsem globalna desnica, je sledil krut poraz. Peterson je razvil odvisnost od benzodiazepinov, zaradi česar je pomoč iskal po številnih klinikah, zdravil naj bi se bil tudi v Rusiji in celo v Beogradu. Pred kratkim se mu je, vsaj tako kaže, kljub vsemu uspelo pobrati. Oboževalce spet nagovarja v knjigi Onkraj reda: še 12 pravil za življenje, pred kratkim pa se je odločil zapustiti mesto profesorja na torontski univerzi. Več

  • Jure Trampuš

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Družba

    Svetlanina pesem

    Svetlana Makarovič, vrhunska pesnica in Prešernova nagrajenka, redno hodi na petkove kolesarske proteste. Boj za boljšo družbo jo drži pokonci, ne želi živeti v državi, kakršna je danes Slovenija. V zadnjem času na protestih tudi nastopa, prebira svoje satirične, zbadljive pesmi o teh in onih politikih, o teh in onih javnih osebah, ki si po njenem mnenju takšne satirične bodice zaslužijo. Tako je pesnila o ministru za obrambo Mateju Toninu, o kardinalu Francu Rodetu, o gospodarju muh Janezu Janši. Več

  • Lara Paukovič

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Družba  Za naročnike

    Ples za fante, nogomet za punce

    Ples ni za fante. Fantje ne smejo imeti dolgih las. Deklice morajo med poukom zapisovati snov, dečki pa lahko nagajajo. To so samo nekateri izmed spolnih stereotipov, umeščenih v čas šolanja. Na pravkar nastali spletni platformi STELLA je mogoče najti pojasnila, zakaj ne držijo, pa tudi igre (nariši superjunakinjo, napiši nestereotipno pravljico) in aktivnosti za otroke, učitelje in starše, ki prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti za šolarje. Več

  • Monika Weiss

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Grozi nevarnost onesnaženja zemlje

    Poslanci in poslanke bodo na seji, ki se začne v ponedeljek, začeli obravnavati predlog novega zakona o varovanju okolja (ZVO-2), ki ga je pripravil dr. Senko Pličanič z ekipo. Poznavalci vidijo izjemno problematično »rešitev« v delu zakona, ki govori prenehanju statusa odpadkov. Če povzamemo: predlagana ureditev odpira vrata obsežnejšemu onesnaženju zemlje, saj bi vanjo lahko odlagali škodljiv material. Dolgoletni, zdaj upokojeni državni sekretar ministrstva za okolje Radovan Tavzes opozarja, da je predlog ZVO-2 v delu, ki določa prenehanje statusa odpadka, povsem v nasprotju z določbami Direktive 2008/98/ES o odpadkih. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Kolumna  Za naročnike

    V iskanju normalnosti

    Je življenje, ki ga ta čas živimo, normalno, živimo v normalnosti? Odgovor je zapleten, normalnost je izmuzljiv pojem. Praviloma predpostavlja, da je splošno stanje v družbi za znatno večino ljudi bolj ali manj sprejemljivo in ima torej pozitiven predznak. Seveda pa se vsaka normalnost s časom in razmerami spreminja in stara normalnost lahko postane nova normalnost, tudi če je grozna. Blizu temu smo ta čas; mučita nas dva virusa, eden humanoiden. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Dva leva  Za naročnike

    Tri velesile in pol na en mah

    Tudi Janez Janša lahko upravičeno reče: »Sem pa res od sile.« Tudi on je en tak pogumen vojaček. Res pa je, da pogum ni prav vedno znak bistrosti, kaj šele modrosti. Ampak kakorkoli. Trem velesilam je že vrgel rokavico: Združenim državam, Rusiji in Kitajski. Pa še Evropsko unijo kot nekakšno polovično, ne vojaško, ampak zgolj politično velesilo je izzival. Več

  • Christian Reiermann

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Politika  Za naročnike

    Odmislite pakt o stabilnosti!

    Evropska komisija si je za to leto naložila veliko delo: želi reformirati fetiš, to je pakt o stabilnosti in rasti. Ta pravilnik o evru državam članicam valutne unije letni proračunski primanjkljaj omejuje na največ tri odstotke bruto domačega proizvoda. Države se smejo zadolžiti za največ šestdeset odstotkov BDP. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    28. 1. 2022  |  Mladina 4  |  Hrvaška  Za naročnike

    Oblaki nad Hrvaško

    Nad Hrvaško so se zgrnili temni oblaki. V Banskih dvorih, kjer kraljuje vlada, v zgodovinskem središču Zagreba, opasanem z neprepustno železno ograjo, ker se premier neizmerno boji atentata na svojo visokost, že več dni ves čas gorijo luči. Nad dolgo mizo se, nagneteni v skupni grozi, sklanjajo ministri in premier in ne morejo verjeti svojim očem. V zraku je zaznati nejevero, zgroženost bi tako rekoč lahko rezal z nožem, v najslabšem stanju pa je gospod premier – drugače nadut in vzvišen se je zdaj kar nekako zgrbil in prebledel, ves iz sebe je zaradi grozljivega dokumenta, ki ga ima pred nosom. Več

  • Uredništvo

    27. 1. 2022  |  Politika

    Janševo pismo je državljane Slovenije stalo več kot 358 tisoč evrov ... 

    Predbožično pismo predsednika vlade Janeza Janše državljankam in državljanovm s pozivom, naj se cepijo proti covidu-19, in z zahvalo tistim, ki so to že naredili, je stalo skupno 358.885 evrov brez davka na dodano vrednost, je objavil časnik Svet24 in izračunal, da je to natanko 333,8 minimalne plače v Sloveniji v letu 2021. Več

  • STA

    27. 1. 2022  |  Politika

    Zakonca Snežič na vprašanja preiskovalne komisije nista želela odgovarjati

    Pred preiskovalno komisijo DZ, ki ugotavlja domnevno pranje denarja v NKBM in domnevno nezakonito financiranje SDS, sta bila danes zaslišana davčni svetovalec Rok Snežič in njegova soproga Klavdija Snežič. Na vprašanja nista želela odgovarjati, drugih dveh vabljenih prič pa na zaslišanje ni bilo. Več

  • Uredništvo

    27. 1. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: NADZOROVANJE

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Tomaž Lavrič. Mednarodne pogodbe, ki jih je Slovenija pod Janšo sklenila z Izraelom, še zdaleč niso zgolj mrtve črke na papirju, temveč so predvsem sporazumi točno določene politične opcije z državo, ki tej opciji lahko zagotavlja točno določene koristi. Več o nadzorovanju preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 28. januarja, dalje. #Mladina4 Več

  • Spozabe in pozabe papeža Benedikta XVI.

    Kaj počne katoliški dušni pastir Peter H., je bilo že dolgo znano, ko so ga leta 1980 premestili v münchensko nadškofijo. Le leto prej naj bi bil ta duhovnik v škofiji Essen 11-letnika prisilil v oralni spolni odnos, pred tem pa v parku v Bottropu onaniral pred otroki. Ko so starši prijavili, da se je H. nedostojno dotikal treh ministrantov, so ga preprosto premestili v München, uradne prijave pa niso vložili. Več