Evropski poslanci so naveličani potujočega cirkusa

Čeprav je uradni sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu, evropski poslanci večino sej in sestankov opravijo v Bruslju. Vsak mesec pa se iz belgijskega mesta vseh 766 – njihovo število se bo po majskih volitvah znižalo na 751 – odpravi na petdnevno plenarno zasedanje v francosko Alzacijo. Tja potuje tudi okrog 2000 asistentov in nekaj sto uslužbencev parlamenta, ki jim v tovornjakih sledijo različni dokumenti in drugo gradivo poslancev.

Selitev je nujna, saj so se o tem, kje bodo potekale seje parlamenta, dogovorile članice Evropske unije in to zapisale v temeljne dokumente Unije, evropske pogodbe. Strasbourg pa je bil izbran zato, ker naj bi bil zaradi svoje lege med Francijo in Nemčijo simbol miru in sprave. Za mnoge evroposlance naj bi zdaj »poosebljal« potratnost in neučinkovitost.

»Potujoči cirkus«, kot so selitev iz Bruslja v Strasbourg in nazaj poimenovali poslanci in mediji, Evropejce vsako leto stane okrog 180 milijonov evrov, kar je kar desetina proračuna Evropskega parlamenta. Poleg tega je v enem letu samo zaradi selitve parlamentarcev v ozračje izpuščenih okrog 19.000 ton ogljikovega dioksida. Večina poslancev je odločena, da temu naredi konec.

Prav v Strasbourgu bodo na podlagi določil Lizbonske pogodbe, ki je povečala pristojnosti parlamenta, da lahko zdaj tudi sam predlaga spremembo tega temeljnega dokumenta, poslanci glasovali o tem, ali naj se v pogodbo zapiše, da se lahko Evropski parlament sam odloči, kje bo imel zasedanja. In da torej za to ne bi več potreboval soglasja vseh držav članic EU. Postopoma se bodo selitve poslancev gotovo končale. Večina poslancev naj bi glasovala za spremembo pogodbe, saj je odbor za ustavne zadeve sklep z veliko večino potrdil sredi oktobra. Na kasnejših zasedanjih pa se bodo nato morali odločiti še, ali bodo čisto vse dejavnosti preselili v Bruselj ali pa za stalni in edini kraj dela izbrali Strasbourg. (er)