O biserih in svinjah

Matjaž Hanžek v pismu Mladini 8. 7. opozarja: »...ni več časa za dvome: nacizem in fašizem sta dobila v Sloveniji domovinsko pravico!« Reč je o sindromu strupenega govora, ki kaže nrav notranjega ministra, premiera in militantnih pristašev SDS. Kam vodi ščuvanje oblastnikov, vemo iz preteklosti, zelo nazorno iz prve polovice prejšnjega stoletja. V civiliziranih družbah politiki za prostaško vedênje odstopijo. Ampak minister Hojs zanesljivo ne bo drugič zapored nepreklicno odstopil, še manj pa spiritus agens strupenega govora, njegov nadrejeni v vladi. Premier je namreč vzornik, ki mu je treba slediti za obrambo »pravih domoljubov« pred vsemi, ki njegovo destruktivno politiko zavračamo. Več

Janša smo mi vsi!

Janša je slika stanja naše demokracije. JJ ne krni ugleda Slovenije, ampak sporoča svetu, kakšen je njen pravi obraz. Janša je verna podoba vsega političnega razreda in defektnega demokratičnega sistema. Odgovornost za Janšo - ki kot kak zombi zastruplja naš, in zdaj še evropski politični prostor - nosi predvsem ves politični razred. Kot da demokratski tabor ne bi imel ustreznega glogovega kola za to našo populistično prikazen. Ali pa jim ni do egzorcima, ker jim je fino tako kot je. Zdi se, kot da Janšo potrebujejo vse stranke, razen Več

Če plava, če gaga in nosi jajca, je nedvomno raca

Spremljamo simpatiziranje stranke SDS in vladnega vrha z izpričanimi neonacističnimi »rumenimi jopiči«, dodelitev statusa delovanja v javnem interesu njihovemu »domoljubnemu« društvu, Hojsovo primerjanje provokatorskih nasilnežev z biseri, njihovo vabljenje na uradno državno proslavo, s katere so pregnali praporščake NOB. Večina javnih medijev pa še vedno noče »reči bobu bob« in jih vztrajno imenuje rumeni jopiči, ker so si jih pač nekoč nadeli. To je podobno, kot če bi vsakogar, ki bi si nadel baletno krilce (tutu) imenovali balerine, ali pa bi tem provokatorjem rekli plavalci, če bi se na Prešernovem trgu pojavili v kopalkah. Že ljudska modrost govori o volku v ovčji koži, kar enostavno pomeni, da (pre)obleka ne spremeni bistva tistega, ki si jo je nataknil. Več

Vi tudi, Festival Ljubljana?

Spoštovani g. Brlek. Več

Obvezno cepljenje?

Nedavno sem se grdo urezal na starem korodiranem žeblju. Bil sem miren, ker sem cepljen proti tetanusu. Po gozdovih in travnikih se sprehajam bolj sproščeno, ker sem cepljen proti klopnemu meningitisu. Na mojih predkovidnih eksotičnih potovanjih sem bil pomirjen, ker sem bil ob uživanju antimalarikov cepljen proti hepatitisu A in B. Cepljenja torej ne odklanjam, v primeru cepiva proti covidu pa se je nabralo preveč pomislekov. Več

Poziv vladi in sodržavljanom

Upad števila okužb s koronavirusom v zadnjih tednih pripisujemo bolj kot cepljenju, ki je daleč od zadostnega, toplejšemu obdobju, ki omogoča več življenja na prostem in boljše prezračevanje bivalnih prostorov. Zaradi večjega počitniškega druženja in bolj nalezljivih sevov virusa nas čaka nov val okužb, ki bo zlasti usoden za necepljene starejše prebivalce. Več

Prošnja

Spoštovani Več

Vi tudi, Festival Ljubljana?

Skladno s 26. členom Zakona o medijih odgovarjamo na navedbe avtorja Izaka Koširja v prispevku z naslovom »Vi tudi, Festival Ljubljana? Poziv k bojkotu koncerta španskega opernega pevca«, ki je bil dne 24. 6. 2021 objavljen v časniku Mladina, ter navajamo druga in nasprotna dejstva, s katerimi z namenom spodbijanja bistveno dopolnjujemo navedbe v prispevku. Več

Odprto pismo ministrici za izobraževanje, znanost in šport

Spoštovana gospa ministrica, prof. dr. Simona Kustec! Več

Za svobodo

Predsednik kot narcis in »frkolin« Poklical sem predsedstvo. Odgovorili so, da Borut Pahor ni več v uradu, da je odšel … Povedali so mi, da jim je žal, da so mu rekli za moj klic … a je moral (že) drugam, »klicale« so ga druge, dogovorjene – ali pač ne – obveznosti, ki si jih je naložil.V tem je vprašanje in »problem«: v obveznostih, ki si jih sam nalaga … Na stotine obiskov in sprejemov, na stotine trenutnih delovnih nalog, ki ga, predsednika, po lastnem mnenju, izenačuje s proletarskim delom … Nekoliko »pritlehna« želja, ki je v njej – v resnici – vzvišena, ohola drža (za) nekoga, ki bi rad, v očeh neizobraženih, neukih delavcev, predstavljal svetel zgled in nek presežek z ozirom na politično dejavnost dosedanjih vodstvenih organov … Borut Pahor se lahko v trenutku spremeni v »škavacerja«, orodjarja, slaščičarja … samo v predsednika, ki se politično odloča, ki stoji na trdnih – političnih – stališčih in (ne)pristranskem mnenju, bolj malo ali skoraj nič … V tem je vprašanje in problem: kaj Pahor v resnici »da« za ljudstvo, za Slovence? Več

Dremajoča moč ljudstva

Avtor Janko Lorenci v prispevku predlaga akcije ljudskih zahtev bodočim vladajočim garnituram, ki bi jih obvezale, da se ukvarjajo z varstvom okolja na »trajnosten« in na »trajen« način. Naj bi pridobili nazaj pravice do »referenduma« na način, ki bi omogočil referendumsko odločanje v primernejši in demokratični obliki (zadnji primer referendumskega odločanja glede neprimernih vsebin Zakona o vodi – le zakaj je zaradi nezakonitosti in protiustavnosti novih zakonskih določil treba na tak zamuden, utrujajoč in drag način angažirati množice volivcev, da opravijo delo oblastnih, nadzornih in pravnih služb s ciljem, da zakon upošteva ustavna določila in EU Direktive?!), naj bi zagotovili ljudstvu pravico do nedotakljivosti in varnosti nadzornih inštitucij (računsko sodišče, RTV, itd.) mimo posameznih mandatov vsakokratnih vladajočih struktur, naj bi uvedli absolutno prepoved gradnje na dobri kmetijski zemlji, naj bi trajno in maksimalno zavarovali vodo in zrak. Več

Intervju: Alenka Kraigher

Mladina se od nekdaj ni bala kritične misli ob družbenih dogajanjih. Ob pojavu covid-19 bolezni pa sem dobil občutek, da ji je kritično pero do določenih temeljnih vprašanj nekako oslabelo. Namreč, novinar uglednih intervjuvancev kot sta prof. dr. Roman Jerala (Mladina, 23. št.) in prof. dr. Alenka Kraigher (Mladina, 25. št.) se ni dotaknil domnevnega goljufanja z dvema ključnima številkama, ki uravnavata vse omejevalne ukrepe, obarvanja regij in države ter sploh proglasitve epidemije. To sta število pozitivnih in število umrlih. Več

Slovenska demokracija je ogrožena. Ne glejte proč!

Spoštovana gospa Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, spoštovani gospod David-Maria Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta, spoštovani gospod Charles Michel, predsednik Evropskega sveta! Več

Vizjakov vodni center

Monika Weiss je preučila načrtovanje mega vodnega centra v Brežicah. Takega poročanja sem zelo vesela. Tolaži me v razmišljanju, da med nami vendarle so ljudje, ki razumejo neizprosne zahteve narave. In si jih tudi prizadevajo spoštovati, saj samo s tem, s spoštljivim prilagajanjem naravi, ne pa z izkoriščanjem, sploh lahko preživimo. Več

Javno pismo

Spoštovani g. Janez Sodržnik, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Več

Pajdaški kapitalizem

Domoljubje ni samo obešanje zastav. Domoljubje je veliko več. Ne sramuje se materinega jezika. Namesto domačih poimenovanj raznih lokalov nas pogosto nagovarjajo tuje besede. Namesto njih bi nas lahko vabili domači izrazi, čim bolj duhoviti. Ko se s pesmijo predstavljamo tujemu občinstvu, bi namesto zgolj tujega jezika lahko uporabili dvojezičnost – tako bi drugi lahko začutili zven našega jezika. Še bi lahko naštevali, pa naj bo dovolj. Več

Kastrirani maček kot simbol slovenstva

Berem (v Wikipediji, seveda): štajerski grb je tesno povezan s prvim koroškim grbom in najverjetneje skupaj izvirata iz lokalnega motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije – panterja. Več

Pamflet

Spoštovani. Več

Volk dlako menja, narave pa nikoli!

Pred 37. leti, 20. maja 1984, je na osrednjem goriškem trgu, na Travniku, potekala množična Enotna manifestacija za pravice Slovencev v Italiji. Takratna goriška občinska uprava, s potuho skrajne desnice (neofašistov MSI, Lega nazionale in drugih) je ihtavo sprejela slovensko manifestacijo na »lastnem ozemlju«, saj naj bi pomenila nepotrebno provokacijo. »Nimamo nobenega predsodka do naših občanov slovenske narodnosti, saj živimo v demokratični družbi, v kateri je vsakdo svoboden, da se lahko izraža v svojem jeziku,« so trdili takratni občinski prvaki stranke takratne Krščanske demokracije in desnice, in se istočasno spraševali »ali je umestno javno provokativno izpostavljanje lastnih zahtev ravno »a Gorizia« (v Gorici), na trgu Vittoria (na trgu Zmage)?« Leta so minila, obrnila sta se stoletje in tisočletje, dospeli smo v leto 2021. Goriška desnosredinska občinska uprava z županom Rodolfom Ziberno na čelu, je pred kratkim zavrnila prošnjo za pokroviteljstvo nad prireditvijo »Pride parade - Parado ponosa«, ki bo 4. septembra potekala med Gorico in Novo Gorico, češ da »se ne strinja s provokativnim izpostavljanjem nekaterih spolnih izbir na račun drugih!« »Volk dlako menja, narave pa nikoli!«, pravi znani pregovor. Ponavlja se leto 1984, čeprav smo bili v tem skoraj štiridesetletnem obdobju v mestu ob Soči priča pravim revolucionarnim spremembam: razkroju Jugoslavije, samostojnosti Slovenije, padcu meje, skupnemu življenju v Evropski skupnosti, pridobitvi naziva Evropska prestolnica kulture 2025 za Novo Gorico (z Gorico), a tudi ponovnemu zaprtju meje, usihanju spletenih vezi … Predsodki vseh vrst pa žal ostajajo. Nestrpnost do drugačnih je v vsakem primeru obsodbe vredna, naj si bodo te razlike v spolu, v spolnih usmeritvah, v etnični in rasni pripadnosti, religiji ali jeziku. Več

Kastrirani maček, simbol slovenstva, ki to ni, čeprav bi želel biti

Berem (v Wikipediji, seveda): štajerski grb je tesno povezan s prvim koroškim grbom in najverjetneje skupaj izvirata iz lokalnega motiva, ki ga srečujemo na ozemlju antičnega Norika in srednjeveške Karantanije – panterja. Več

Odprto pismo zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra Kamnik

Berem obsežno pismo zaskrbljenih zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra. Govor je o fenomenu, ko nekdo že kot sam pojav povzroča nesrečo. Na to je odločno odgovoril že pred več kot sto leti veliki Plečnik (ki ga z raznimi katedralarijami izrabljajo krogi iz okolja Zla). Plečnik je namreč za dunajski delavski okraj Ottakring sprojektiral sijajno stvaritev - cerkev Svetega Duha. Revolucionarna novost je bila uporaba železobetona. Mojster je genijalno uporabil možnosti novega gradbenega materiala. Nesrečne okoliščine pa so povzročile revolt v javnosti, in Plečnik se je umaknil! Ne le, da je zapustil Dunaj, kraj svojih uspehov, tudi tega, s čemer je prvi začel v Ottakringu, nikoli več ni ponovil. Njegov učenec ga je nekoč vprašal, zakaj je opustil svojo genijalno smer. Mojster mu je odgovoril: „Že od začetka je bila spotika...“ Pri neki drugi (primitivni) „spotiki“ je seveda iluzorno pričakovati dostojanstveni umik....  Več

Pravica biti točno to, kar si želiš biti

Spet so v očeh mnogih krivi drugi, samo mi ne. Več

Igra zastaranja

Spoštovani. Več

Odprto pismo zaposlenih na Gimnaziji Rudolfa Maistra Kamnik

Tudi nas, spodaj podpisane pedagoške delavce in delavke in druge zaposlene Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, zebe, mrzlo nam je v telo in dušo zaradi razmer, v katerih smo se znašli. In vsak dan nas huje zebe. Zmrazila nas je novica o dvajsetletniku, ki je naročil avtomatsko orožje, da bi se maščeval svojim sošolcem in učiteljem. Zmrazila nas je vest, da je mariborska dijakinja, ki jo obravnava sodišče zaradi mirnega protesta zoper zaprtje šol, prejela zastraševalno pismo z belim praškom. Zmrazila nas je skrunitev grobov na domžalskem pokopališču in zažig umetniške inštalacije na Cukrarni, v kateri so umirali naši veliki pesniki. Več

Čas za novega mandatarja

Grega Repovž je v uvodniku Mladine št. 18 zapisal: “Ta teden je postalo jasno, da je vlada Janeza Janše zavozila cepilno strategijo.” Mu pritrjujem. Štirideset let se poglabljam v resnice in “resnice” o cepljenju. Poznam težave in stranpoti, ki jih je znanost doživljala v svojih prizadevanjih za varnejši in boljši svet. Z razvojem prihaja do opuščanja neoptimalnih ali celo škodljivih rešitev ter do uveljavljanja novih, praviloma boljših. Pri tem farmacija služi. Proticepilska gibanja tudi. Na dolgi rok se tako ali drugače obelodani vse. Več

Živeti v nevarni državi

V 16. številki Mladine z dne 23.04.21 sem bral članek vašega (in našega) sodelavca Janka Lorencija (ki ga zelo cenim po odličnih prispevkih v Mladini) z naslovom Živeti v nevarni državi. Odlično! Dovolite mi v zvezi s tem člankom še nekaj mojih misli. Jaz že ves čas trdim (in to sem vam pisal že pred novim letom), da se Slovenija z janšistično vladavino vedno bolj pogreza v močvirje fašizma. In če sem takrat pisal, da smo že do kolen v tem močvirju, si upam danes trditi, da nam voda že teče v grlo. In to umazana, smrdeča in po gnitju zaudarjajoča voda!! Kar poglejmo, kaj vse počne ta oblastnik!! Kako je to mogoče? Mislim, da lahko čakamo res še na zadnji čudež – na volitve. O tem malo kasneje. Več

27. april 2021

Polemika med Draganom Petrovcem na eni strani in Alešem Bergerjem, posredno tudi z Vaskom Simonitijem v delu, ki se nanaša na spominsko tablo na šoli na Mostu na Soči, zahteva dodatno pojasnilo, pa ne le zaradi zmerjaškega nivoja zadnjih dveh omenjenih. Več

Policisti nad študente

Spoštovani. V prispevku z naslovom „Policisti nad študente“ novinarke Pie Nikolič je povzeto, da so policisti izrekali žaljivke, da so bili nasilni, da naj bi policisti neznanega študenta pred vhodom enega od blokov porinili na tla in mu na hrbtu zvijali roko, ter da so popisali študenta in mu niso podali pojasnil. Več

Ga je kdo videl

V sedanji poplavi novic se najde tudi kakšna taka, ki nam da misliti, še posebno, če je to dobra ideja za blažitev stiske in revščine. Izvedelo se je, da obdolženec velike goljufije z zemljišči noče odpreti pošte z vabilom na obravnavo. Kaj takega se še ni spomnil nihče med odraslimi Butalci ob vseh poštnih storitvah v zgodovini, pač pa je to izumil šele sedaj visoko šolan advokat. Otroci se skrijejo tako, da zamižijo, če ga kaj ušpičijo, nekateri oblastniki pa zamižijo ob grehih prijateljev. Več

Javno pismo podpore Koroškemu radiu

Spoštovani minister dr. Vasko Simoniti, spodaj podpisani soustvarjalci kulturnega življenja na Koroškem izražamo zaskrbljenost in nestrinjanje z zavrnitvijo sofinanciranja programskih vsebin Koroškega radia v letu 2021, ki jih je radijska postaja prijavljala pod projektom Koroški razgledi. Več