Rekviem za republiko

Fašizem je politični sistem, ki si ga večina ne želi, a se nam po vse bolj pogostih znamenjih obeta, če se mu ne bomo dovolj odločno zoperstavili. V tem bomo uspešnejši, če ga dobro prepoznamo. Zato naj ne bo odveč, če v naslednjih vrsticah povem nekaj o tem, kako ga sam dojemam, pa tudi o razlogih, zaradi katerih nas ta problematična politična ureditev ogroža. Več

Visoki leseni gradnji se obeta revolucija

V večini pogovorov in zapisov o leseni gradnji je argument, zakaj ne gradimo več iz lesa, višja cena gradnje. Ob tem bi želel izpostaviti, da je lahko gradnja lesenih stavb za končne kupce že danes občutno nižja, kot je klasična betonsko-opečno-stiroporna. Potrebno je le malo stopiti iz škatle (out of the box): prvič, graditi je treba skupnostne objekte in drugič, izkoriščati je treba spodbude okoljskih sredstev EU. Najbolj učinkovito bi bilo, če se tega lotijo javni stanovanjski skladi. V Šarčevi vladi je bil v sodelovanju z Ekološkim skladom objavljen razpis za trajnostno gradnjo javno-zasebnih objektov posebnega pomena, ki je omogočal pridobitev celo več kot 50% nepovratne subvencije. Razpis je bil umaknjen, ker nanj ni prispel noben ustrezen projekt. Morda je nova vlada tudi zaradi tega zmanjšala spodbude za leseno trajnostno gradnjo na simboličen maksimum 100 evrov za kvadratni meter uporabne površine. Predsednica Evropske komisije je za naslednje proračunsko obdobje napovedala bilijonska sredstva za spodbujanje trajnostnih okoljskih projektov in morda bodo na MOP razpis ponovili, če bo dovolj politične modrosti in sposobnosti. Gradnja skupnostnih objektov na način, da je stanovanjski sklad nosilec projekta, je daleč najlažji in najbolj učinkovit način, s katerim bi se praktično izvajala t.i. zadružna gradnja, o kateri se veliko govori in je bilo na papirju že veliko zapisanega, pa zadruge ne zaživijo tako, kot bi lahko. Več

Drugi valček

Mesec dni ni minilo od začetka veljave vladinega preklica epidemije, pa infektologinja Beovićeva pesimistično razmišlja, da je drugi val korone lahko že pred vrati. Vsak dan se pojavljajo nove okužbe, tako da terenski epidemiologi, ki jih je tudi sicer premalo, še komaj obvladujejo situacijo. Kot razumem, ne morejo več slediti vsem stikom z okuženimi. Jim bo pri tem pomagala »obvezna sledilna aplikacija«? Ali, nasprotno, bomo z njo izgubili pravice in svoboščine ter postali digitalni sužnji, kot mnoge izjemno skrbi? Več

Veliko sprave za nič

Nedavno je bila na RTV oddaja Razdvojeni. Šlo je za spopad dveh interpretacij zgodovine. Predpostavka je bila, da se spopadata Zgodovina 1 in Zgodovina 2, kjer Zgodovina 1, izhajajoča iz časa socializma, brani partizane, Zgodovina 2, pa želi spravo, torej brani domobrance. Več

Politično prekupčevanje

Profesor dr. Rastko Močnik je v hitrem prebiranju kolumne Politično prekupčevanje zgrešil vsebinsko poanto in se preizkuša v heretičnosti svojega in ne mojega miselnega diskurza. Nikjer se ne zavzemam za privatizacijo pokojninskega sistema, temveč opozarjam na tri možne stebre njegove reforme. Drugega in tretjega smo spregledali in v ničemer ne ogrožata prvega, prej nasprotno, če bi cenjeni kolega bolje preučil ekonomiko teh procesov. To velja tako za kapitalske naložbe pokojninskih skladov kot tudi individualne pokojninske račune, ki so orodje in ne orožje, zato problem neenakosti in negotovosti ne tiči v njih samih, temveč v politikah, ki jih oklepajo. Demografska, ekonomska in politična podoba jutrišnjega dni je preresna reč, da bi jo zajeli v nekaj površnih sodbah z obeh strani, zato se svojih odrekam. Odpravljati nekonsistentnost s prisiljeno konsistentnostjo je morda sociološki ne pa tudi politično ekonomski diskurz. In ker zemlja ni ravna, se na levo stran pride tudi z desne, pa tudi obratno.  Več

Kako preprečiti krepitev fašizma?

Sem ena tistih z malo večjo kilometrino in se čudim tistim, ki pristajajo na današnje razmere. Rojena sem bila v nemškem zaporu, kjer so mamo obdržali do osvoboditve. Nemci so ženske peljali na Turjak, a so jih sredi poti spustili, češ, da bi jih tam domobranci poklali. To gotovo zaznamuje moje današnje gledanje. Po vojni smo otroci odraščali kar brezskrbno, skromno in brez velikih socialnih razlik. Tudi če so bili „svinčeni“ časi, smo šli vedno na bolje. Verjetno mora vsak narod prehoditi pot odraščanja in ozaveščanja. Takrat mi ni bilo nič narobe, če smo špricali šolo, ko smo mahali Titu in kakšnemu gostu. Bili smo po vsem svetu priznana država. In ne vem, zakaj bi jo danes tako blatili. Več

Pamflet

Bernard Nežmah je tokrat v svojem značilnem slogu med drugim pisal tudi o “uničenju” čudovitega nasada japonskih češenj, ki so na poti gradnji nove stavbe Nacionalnega inštitut za biologijo (NIB). Kot mnogokrat je zaradi površnosti in značilne kvazi dušebrižnosti glede posegov v naravo ter njemu tako ljubega hkratnega relativiziranja okoljskih rabot desničarske vlade, udaril popolnoma mimo. Ker pa tako pisanje ustvarja javno mnenje, mi dovolite, da pojasnim nekaj okoliščin v zvezi z nesrečnimi češnjami, njihovo zasaditvijo in ohranitvijo. Več

Kultura v številkah

V pretekli številki sem v članku z naslovom Kultura v številkah zmotno zapisala, da je v Sloveniji v kreativnem in kulturnem sektorju zaposlenih 7 odstotkov. Vendar pa je 7 odstotkov zaposlenih v kreativni ekonomiji in ne v KKS. V Kulturnem in kreativnem sektorju je zaposlenih nekaj čez 4 odstotke zaposlenih, ostali pa delajo izven kreativnega in kulturnega sektorja v kreativnih poklicih, med katere sodijo na primer grafični in produktni oblikovalci, copywrighterji, pr-ovci in sorodni poklici. Avtorjem raziskave se za napako opravičujem.  Več

sLOVEnija skozi blodnjave oči Netflixa

Ker je neresnic in polresnic v članku z zgornjim naslovom precej, poleg tega pe niti mi kot lastniki niti naši gostje niso smatrali prenove za ponesrečeno, podajam kot lastnik svoj pogled. Več

Kot leta 2009?

V 21. številki letošnje Mladine je dr. Bogomir Kovač v članku ’Kot leta 2009?’ napisal: »Torej obstaja resna nevarnost, da sedanja vlada ne bo ublažila krize, temveč jo bo celo poglobila. Tako kot so to storile tri slovenske vlade v obdobju 2009-2013 in zdi se, da Janša povsod rad ponavlja stare napake.« Kar se tiče socialdemokratske koalicijske vlade 2008-2012 je z ukrepi za sanacijo finančnega sistema, s fiskalno ekspanzijo in v tem okviru tudi aktivno razvojno politiko (spodbujanje uvajanja novih tehnologij) dosegla rast bruto domačega produkta v 2010 in 2011. Obseg bančnih kreditov gospodarstvu (t.i. »nefinančne družbe«) je med najglobljim delom finančne krize naraščal in začel upadati šele v povezavi z omejevalnimi ukrepi Banke Slovenije julija 2010. Zaradi izrazito aktivne vloge slovenske države pri vzpostavljanju ravnotežja in pogojev za začetek na izvozu temelječe gospodarske rasti lahko ukrepe socialdemokratske koalicijske vlade 2008 do 2012 štejemo za heterodoksno ekonomsko politiko (Dani Rodrik, Reforma trgovinske in industrijske politike, 1995). Več

Politično prekupčevanje

Profesor dr. Bogomir Kovač se zavzema za privatizacijo pokojninskega sistema (Politično prekupčevanje, Mladina, 12. 6. 2020). Že dolgo je znano, da »individualna dolgoročna varčevanja« in »individualni pokojninski računi« koristijo peščici najbogatejših, vsem drugim pa grozijo z revno in negotovo starostjo. Več

Objava pojasnila glede netočnih podatkov

V članku »Vlada je namenoma kupila 200 milijonov neustreznih zaščitnih mask«, ki ste ga na spletnem portalu www.mladina.si objavili 13. 6. 2020, so bili objavljeni številni neresnični podatki, ki zavoljo korektne obveščenosti javnosti zahteva objavo naših pojasnil. Več

Ugrabljeno vrhovno sodišče

V članku z gornjim naslovom se sicer povsem strinjam z oceno, da so trije vrhovni sodniki (v petčlanskem senatu) s tem, ko so obsodbo Janše zaradi žalitve novinarke spremenili v njeno nasprotje, »postavili na glavo celotno domačo in evropsko sodno prakso« v takih zadevah – nikakor pa ne z mnenjem, da je bilo s tem vrhovno sodišče »ugrabljeno«. Komu ugrabljeno? »Nam« ali »našim«, ki smo ga do nedavnega obvladovali – zdaj pa je v njem že toliko »desničarjev« ali »konservativcev«, da se v kakšnem senatu lahko znajdejo že v večini in potem odločijo »po svoje«? Podlaga takim pogledom na sodstvo pri nas je skrajno naivna predpostavka, da so nam doslej, dokler niso prišli zraven tudi »desničarji«, sodili »normalni«, politično neopredeljeni sodniki in to zgolj strogo po pravu, nič po politiki. Zakaj je ta predpostavka skrajno naivna (pri kom pa lahko seveda tudi namerno zavajajoča), tu nimam prostora pojasnjevati, pa upam, da tudi treba ni. Več

Kdo je tukaj patriot?

V članku dr. Aleša Črniča z naslovom Kdo je tukaj patriot?, ki je bil v Mladini in na spletni strani mladina.si objavljen 5. 6. 2020, avtor med vladnimi menjavami vodstvenih kadrov nekaterih državnih organov navaja tudi Komisijo za preprečevanje korupcije. Zaradi zagotavljanja objektivne in vsestranske obveščenosti javnosti pojasnjujemo, da je Komisija za preprečevanje korupcije samostojen in neodvisen državni organ, v katerem funkcionarje komisije (predsednika in njegova namestnika) imenuje predsednik republike (in ne vlada, kot je mogoče sklepati iz članka). Dr. Robert Šumi je mandat predsednika Komisije za preprečevanje korupcije nastopil 1. 4. 2020, po izteku mandata prejšnjega predsednika. Ukaz o imenovanju dr. Šumija na to mesto pa je predsednik republike Borut Pahor podpisal že 6. 2. 2020. Več

Odpisani z dekretom

Spoštovana ga. Nadja Džanković Cirar. Več

Intervju: Dušan Keber

v reviji Mladina 15.5.2020 kot intervju Vasje Jagra z dr. Dušanom Kebrom z naslovom “V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico” je med drugimi trditvami objavljeno, da naša bolnišnica „ni hotela sprejeti štirideset starostnikov iz hudo prizadetega doma v Ljutomeru.” Ni res, da bolnišnica ni hotela sprejeti starejših iz doma v Ljutomeru. Več

Odpisani z dekretom

Navedbe v članku glede omejevanja dostopa do bolnišnične obravnave oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih so neresnične in zavajajoče ter po nepotrebnem ustvarjajo stisko pri državljanih Republike Slovenije, zlasti oskrbovancih v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcih, pa tudi pri zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so v času trajanja epidemije na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v socialnovarstvenih. Kot je razvidno iz dokumentov ministrstva za zdravje vsi protokoli usmerjajo v zagotavljanje bolnišnične obravnave pri uporabnikih, ki bolnišnično obravnavo potrebujejo. Ob navedenem velja poudariti tudi vlogo domov za starejše, ki je skladno z 8. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US in 73/19) tudi zagotavljanje osnovne zdravstvene dejavnosti v delu zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije za njihove uporabnike. Uporabnikom v socialnovarstvenih zavodih je za razliko od starejših državljanov, ki s primerljivimi potrebami živijo doma, v socialnovarstvenih zavodih omogočen dostop do kontinuirane zdravstvene nege in oskrbe, v kolikor jo potrebujejo in ta se jim je skladno z obstoječimi predpisi zagotavljala v socialnovarstvenih zavodih, če so jo potrebovali in v kolikor bolnišnično zdravljenje ni bilo indicirano. Več

Odpisani z dekretom

To spoznanje srhljivo odmeva v ljudeh. Posebno v tistih, ki imajo v domovih za starejše svoje domače, in tistih, ki še sami čakajo v dolgih vrstah za sprejem. Ne upam si niti pomisliti, kaj to pomeni za vse hčerke, sinove, vnukinje in vnuke, ki so jim svojci v času epidemije umrli. Verjetno se poleg žalosti soočajo še z jezo: na krute odločevalce, na situacijo v domovih, na virus, na usodo, na boga … Ne vem, če jim kaj pomaga tolažba, da so se na ministrstvu za zdravje (za vsak slučaj) samo pripravljali na »italijanski scenarij«, kjer so (menda) morali postavljati mejo za intenzivno pomoč (respiratorji) veliko niže na starostni lestvici. Ne, pri nas pač ni bilo italijanskega scenarija, intenzivni oddelki pa so bili samo eno tretjino zasedeni. Več

Sredstvo ustrahovanja

V zakonu o varstvu pred diskriminacijo med drugim piše, da je pri nas vsak posameznik obvarovan pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju. Več

Sredstvo ustrahovanja

Spoštovani, ob prispevku Sredstvo ustrahovanja v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi »Tviteraš« (II Ips 75/2019) želim dodati še nekaj kritičnih pomislekov. Več

Odprto pismo poslancem

Spoštovani poslanci in poslanke, ki ste včeraj kljub vsem pozivom, razlagam in argumentom glasovali za sprejetje amandmaja k Zakonu o ohranjanju narave! Več

Popravek

V prejšnji številki Mladine sem v intervjuju z dr. Miroslavom Petrovcem pomotoma zapisal, da je on vodja nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19. Dr. Petrovec je na uradni spletni strani projekta naveden kot vodja skupine, kot vodja raziskave in odgovorni raziskovalec pa je naveden dr. Mario Poljak. Za napako se opravičujem.  Več

Obrisi upora

V predaprilski Jugoslaviji so delavci čuvali svoja vodstva pred žandarji, danes pa varujejo policisti koalicijo - izvoljence ljudstva - pred kolesarji!  Več

Obrisi upora 

Nisem opazil, da bi Macron v Franciji v času velikih demonstracij rumenih jopičev, ki so bile mnogo bolj divje kot naši kolesarji, zmerjal svoje državljane. Ni jih imenoval kavijar socialisti ali zombiji, tudi francoskih novinark ni žalil z odsluženimi prostitutkami. Drugačna vzgoja, pač. Več

Jelka Godec, vodja nabave

V prispevku »Jelka Godec, vodja nabave« z dne 8.5.2020, objavljenem v tedniku Mladina in na spletni strani mladina.si, je bila navedena neresnična in zavajajoče navedba o mojem poslovnem delovanju. Več

Govorica denarja

Iz različnih strokovnih virov lahko povzamemo, da sodba nemškega ustavnega sodišča, ki odloča o evropskih monetarnih instrumentih, še ni popolnoma prodrla v vsesplošno zavest. Nje se tresoče zavedajo le kanclerka Merkel, francoski predsednik Macron, Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB). Več

Popravek

V prejšnji Mladini smo v članku z naslovom Jelka Godec ujeta s prsti v marmeladi pravilno zapisali, da je nekdanja SDS-ova borka proti preplačilu zdravstvenega materiala posredovala za sporne maske z gumico, vendar smo ob članku objavili napačno sliko maske z gumico. Objavili smo preluknjano masko z rdečo, kuhinjsko gumico, dejansko pa je Godčeva posredovala za maske, ki imajo belo gumico prišito. Material za eno masko je po naših informacijah proizvajalec teh mask podjetju prodal po ceni 0,0524 EUR, podjetje, za katero je Godčeva posredovala, to je Zaščita Lukač, pa je po podatkih zavoda za blagovne rezerve te maske državi prodala po ceni 0,80 EUR. Več

»Izbris« grafita

Kot odgovor in pojasnilo na odstranitev grafita na območju pekarne v Mariboru, je med drugim Policijska uprava Maribor (PUM) navedla, da so policisti sami dejanje evidentirali kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Oglasil se je tudi mariborski župan, kot predsedujoči mestnega varnostnega sveta, da »sporni grafit operira z nacistično simboliko, ki je tako v mestu Maribor, kakor drugod po svetu nedopustna«. Več

»Izbris« grafita 

V zadnji Mladini (30. aprila) je izšel zapis z naslovom »Izbris grafita – cenzura politične satire ali upravičena odstranitev nacistične simbolike?« V alternativi, ki jo ponuja naslov članka, se kaže popolnoma strinjati z oceno mariborskega župana, ki je dal odstraniti napis z Janševo sliko, da »v mestu Maribor nikoli ne bo dopuščal simbolov nacizma in fašizma«.  Več

Konec svobode

Zgrožen sem nad ravnanjem policije, ki je popisala udeležence mirnih manifestacij v Ljubljani in Mariboru, ki so bile v sredo, 22. aprila, in v ponedeljek, 27. aprila. Kot je razvidno s fotografij, ki ste jih objavili v Mladini, so udeleženci upoštevali zahtevano varnostno razdaljo ter niso zdravstveno ogrožali nikogar. Dvomim, da bodo državni organi dejansko izdali predloge za prekrškovne postopke. Če bi se to vendarle zgodilo, zelo rad prispevam v »solidarnostni sklad« za poplačilo teh kazni.  Več