Javno pismo

Predsednik, tako se ne dela Več

V mrtvem teku

Zelo kratka replika na odgovor Franca Jurija. Res je, imate prav, za obstoječa cepiva so bile v celoti opravljene tri faze preizkusov, 4. faza testiranja cepiv pa ni bila opravljena, vsaj ne v celoti. Ta faza se v preizkušanju zdravil in tudi cepiv imenuje farmakovigilanca. Več

Javno pismo

Pogrom nad preminulim zasl. prof. dr. Ljubom Bavconom Zaposleni na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti z ogorčenjem obsojamo pogrom nad našim dolgoletnim sodelavcem, pravkar preminulim zaslužnim profesorjem dr. Ljubom Bavconom, ki ga na družbenih in drugih medijih izvajajo nekateri nosilci oblasti in njihovi podporniki. Lažnive obtožbe, ki jih zoper umrlega usmerjajo, je profesor sam večkrat dokumentirano ovrgel. Zaničevanje njegove osebe in dela ter pomanjkanje vsakršne pietete pa odražata vso arogantnost oblasti, proti kateri se je boril vse življenje. Profesor Bavcon je bil od svoje rane mladosti zavezan boju proti fašizmu, zaradi česar ga je italijanski fašističen režim zaprl, nemški okupator pa poslal v koncentracijsko taborišče. V času svojega raziskovalnega in profesorskega dela se je zavzemal za kritično preizpraševanje kazenskega prava in za uveljavljanje človekovih pravic. Bil je tudi eden prvih zagovornikov ukinitve smrtne kazni v SFRJ in nasprotnik verbalnega delikta. Od leta 1988 je bil predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bil predhodnik današnje inštitucije Varuha človekovih pravic. Več

Glifosat na zalogo

V Sloveniji je bilo lani prodanih 91, 5 tone glifosata, od leta 2007 do letos so na ceste, železnice, kmetijske in druge površine pri nas zlili kar 1. 140, 6 tone glifosata, ker je to eno od najuspešnejših sredstev za uničevanje plevela. Glifosat je na trgu pod različnimi imeni že skoraj 50 let, vendar proizvajalci šele zadnja leta izgubljajo tožbe zaradi rakotvornosti tega sredstva. Samo lani so sklenili poravnavo v vrednosti 10, 9 milijarde dolarjev v skoraj sto tisoč tožbah. Prihodnje leto se bo ponovno odločalo o uporabi tega strupa v EU, vendar bo verjetno tudi ob prepovedi uvedeno prehodno obdobje 18 mesecev. Več

Pogled na druge

Dober mesec delam v cepilni ekipi na širšem prostoru Krasa in Brkinov. Z ljudmi se kot zdravnica pogovarjam pred izvedbo cepljenja in 10 do 15 minut, ko naj bi še počakali v bližini cepilne ekipe. Odgovarjam na vprašanja, dileme in odpore ter odprto komuniciram o njihovih in mojih skrbeh, o sprejemanju ali zavračanju strokovnih dognanj, o vsebini lažnih informacij, o teorijah zarot. Govorimo tudi o cepljenju proti HPV, ki bo od letos na voljo tudi za fante v 6. razredu in to mnogi ljudje že vedo, pa o tem, da so se vnosi ošpic in oslovskega kašlja na obalo in Kras ustavili, odkar je italijanska ministrica za zdravstvo pred nekaj leti uvedla cepljenje kot obvezno tudi za italijanske otroke. Več

V mrtvem teku

Spoštovani g. Juri! Več

Alternativa Janši

V 38. številki Mladine, dne 24.9.2021 sem prebral zanimiv članek s tem naslovom, spisal ga je Borut Mekina. To je odlična analiza dogajanja v zgodnjem predvolilnem obdobju. Več

V mrtvem teku

Veseli me, da sta se spoštovana dr. Roman Jerala in dr. Tom Turk odzvala na moje pismo. Sam menim, da je o vprašanju obveznega cepljenja premalo razprav in soočenja mnenj, saj žal prevladujejo enosmerni spini. V svojem odzivu dr. Jerala, ki v javnosti pogosto nastopa kot komunikator stroke, v bistvu sam odgovarja na vprašanje, ki ga meni naslavlja; naj navedem vir o njegovi trditvi, da za kritiki cepljenja (retorično sem jih poimenoval “vojščaki”) stojijo konkretni finančni interesi. Domnevam, da misli na proizvajalce vitaminskih preparatov in podobno. Eden od virov je lahko njegova replika. Jaz ga nisem citiral dobesedno, temveč smiselno. To tezo je v Delu, pod naslovom“Zakaj se je cepil Luka Dončić” najprej razvil dr. Alojz Ihan, nato sem od dr. Jerale na TV slišal podobno razlago. Več

Avtomobilski protesti

N’toko je v zadnji številki Mladine (24.9.2021) problematiziral nespreten odziv opozicije na nedavne proticepilske proteste v Ljubljani. Takole zaključuje svoj sestavek naš cenjeni raper: »Naloga levice ni norčevanje iz zmedenih odzivov ljudi. Razumeti mora trenutni družbeni krč ter skupaj z ljudmi poiskati prehod v racionalnejšo in humanejšo družbeno ureditev – prehod, v katerega lahko verjamejo tudi sredini protestniki«. Njegov uvid je vsekakor luciden in daljnoviden, vendar terja nadaljnji razmislek. Namreč, aktualna družbena polarizacija med zagovorniki in nasprotniki cepljenja je vsepovsod že stalnica, pri nas še posebej zaskrbljujoča ravno zaradi klecajoče demokracije, za katero je zaslužna janšistična falanga. Ravno tega nam je še treba pred bližnjo predvolilno kampanjo, odpiranja nove ideološke fronte namreč! Najhujše, kar se strankam KUL v tem trenutku lahko zgodi, je izenačevanje z represivno koalicijo, kar se v mentalnem horizontu deprivilegiranih, ponižanih in razžaljenih nasprotnikov epidemioloških ukrepov, tistih, ki so izobčeni in odrinjeni na sam družbeni rob, ravno zaradi nespametne opozicijske komunikacije, pojavlja kot očitek: »Saj so vsi isti, v parlamentu nam kroji usodo 90 krokarjev, dol z njimi!«. Več

V mrtvem teku

Veseli me, da sta se spoštovana dr. Roman Jerala in dr. Tom Turk odzvala na moje pismo. Sam menim, da je o vprašanju obveznega cepljenja premalo razprav in soočenja mnenj, saj žal prevladujejo enosmerni spini. V svojem odzivu dr. Jerala, ki v javnosti pogosto nastopa kot komunikator stroke, v bistvu sam odgovarja na vprašanje, ki ga meni naslavlja; naj navedem vir o njegovi trditvi, da za kritiki cepljenja (retorično sem jih poimenoval “vojščaki”) stojijo konkretni finančni interesi. Domnevam, da misli na proizvajalce vitaminskih preparatov in podobno. Eden od virov je lahko njegova replika. Jaz ga nisem citiral dobesedno, temveč smiselno. To tezo je v Delu, pod naslovom“Zakaj se je cepil Luka Dončić” najprej razvil dr. Alojz Ihan, nato sem od dr. Jerale na TV slišal podobno razlago. Več

Alternativa Janši

Borut Mekina v svojem zelo informativnem članku („Alternativa Janši“, Mladina, 24. september 2021) navaja tole izjavo Luke Mesca: „V KUL smo štiri stranke, ki obsegamo celo mavrico ideologij, od konservativnih strank, liberalcev, zelenih. Ne vidim, kaj bi v tem diapazonu manjkalo.“ Ne vem, česa Mesec ni izrekel, pa je morda imel v mislih, a v tem, kar je rekel, manjka ravno tisto, zaradi česar smo mnogi v preteklosti volili Levico. Kaj manjka? Manjka leva ideologija, manjka leva politika, manjka tisto, kar je stranka njega dni imenovala demokratični socializem: manjka levica. Katastrofa je, da levica danes vidi samo še mavrično. Kako se lahko vodja domnevno leve stranke hvali z ideološkim pluralizmom, v katerem ni levičarstva, ampak vse drugo? Je to modna, politično korektna „inkluzivnost“? Več

Župani bodo odstavljali ravnatelje?

Ko smo pred petindvajsetimi leti oblikovali zakonodajo za področje šolstva v Republiki Sloveniji, je bil opravljen primerjalni pregled ureditve področja v državah, s katerimi smo se želeli po osamosvojitvi primerjati tudi po kakovosti in učinkovitosti sistema vzgoje in izobraževanja. Več

V mrtvem teku

Bral sem Lorencija, bral Jurija. Misli obeh spoštujem, toda Jurijevo pisanje me je tokrat malo negativno presenetilo, čeprav je navedel nekaj, vsaj na prvi pogled, tehtnih argumentov. Očitno o pandemiji in cepljenju ali ne cepljenju potrebujemo umirjeno in argumentirano debato, kajti znašli smo se v shizofreni situaciji. Naj povem, da sem zagovornik cepljenja. Sem naravoslovec, pred nekaj leti mi je Slovenska znanstvena fundacija podelila celo naziv komunikator znanosti. Pa ne da bi se s tem hvalil, ampak v skladu s tem nazivom, ki me tudi nekoliko obvezuje, skušam predvsem skeptike prepričati o koristnosti cepljenja. Toda najprej nekaj o dejstvih, o tistem, kar vemo. Vemo, da virus SARS-CoV-2 obstaja in da povzroča bolezen covid-19. Vemo, kar je zapisal že sam g. Juri, da okužbo z virusom nekateri preživijo skoraj brez, drugi z blagimi simptomi, tretji hudo zbolijo in nekateri celo umrejo (v Sloveniji do zdaj že čez 4.500). Vemo kako se virus prenaša, kakšna je njegova kužnost, da v populaciji mutira in da se različni sevi prav po kužnosti lahko zelo razlikujejo. Več

V mrtvem teku

G. Franco Juri v pismih bralcev nespodobno zatrdi o “ Ihanovo-Jeralovi tezi o skeptikih cepljenja kot vojščakih lobija proizvajalcev vitaminskih preparatov«. Glede na to, da sem imel precej medijskih objav, kjer bi lahko moje izjave napačno povzeli ali okrnili, zagotovo pa sem kdaj izrekel tudi kaj napačnega, ga prosim, da navede vir za njegovo trditev. Nedvomno ima del trdega jedra anticepilcev povsem konkretne finančne interese, o čemer obstaja obilica dokazov, kot je analiza poglavitnih virov dezinformacij na spletu in kar je bilo lepo ilustrirano v filmu Proticepilna zarota. Nedvomno so nasprotniki cepljenja precej heterogena družba in cepljenju nasprotujejo iz zelo raznolikih razlogov, ki jih po potrebi nadomestijo z drugimi. Precej ljudi je zmedenih zaradi nasprotujočih informacij na družabnih omrežjih, predvsem v obliki Youtube filmov ali privlačne retorike z enostavnimi floskulami o svetovni zaroti. Vsem pa je skupno nezaupanje v znanstvene dokaze. Ta pojav je zagotovo eden pomembnih izzivov našega časa za družboslovce. Veliko trditev g. Jurija glede epidemije in cepiv je povsem napačnih in na tem mestu ni prostora za navajanje nasprotnih dokazov. Če bi g. Juri preračunal, na osnovi lastno zapisane smrtnosti, kakšne posledice prinaša že dnevno več kot 1000 okuženih, bi lahko hitro ugotovil ceno ne-ukrepanja ter da zagotovo ni potrebno čakati virusa črnih koz. Več

V mrtvem teku

Zelo rad prebiram kolumne Janka Lorencija. Z njimi se običajno strinjam. A Lorencijeva kolumna v Mladini, v kateri poziva vlado in opozicijo, da skupaj razglasita obvezno cepljenje, s kaznovanjem neposlušnih vred, me je šokirala. Z zaskrbljenostjo opažam, kako zadnje čase desni in levi influencerji tekmujejo v zagovarjanju obveznega cepljenja. Več

Cinizmi vladavin prava

V Mladini št. 35 je pisec «Pamfleta« prestopil meje še sprejemljivega obravnavanja nekega zgodovinskega dogajanja, pa četudi v pamfletu. Več

Novi val

G. Janežič v svojem odgovoru ni zmogel tega, da bi se, če že ne avtorju pa vsaj bralcem opravičil za zapisano eklatantno laž, da sem v članku v Sobotni prilogi Dela z naslovom ’Cepljeni, necepljeni, proticepilci, teorije zarot in znanost’ (21. 9.) ’vse, ki nasprotujejo cepljenju, ožigosal s pristaši »teorije zarot«. Verjamem, da bodo bralke in bralci razumeli, da moram zaključiti dopisovanje s piscem, ki se je s fabriciranim dejstvom v tem primeru sam odpovedal kredibilnosti.  Več

Novi krog o učnem jeziku na slovenskih univerzah in drugih visokošolskih inštitucijah

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v javno obravnavo dalo predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ) 2021–2030, ki ga je sprejel Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, pripravila pa njegova delovna skupina. Gre za strateški dokument razvoja slovenskega visokega šolstva in z njim povezane znanosti. Del tega razvoja je krepitev povezovanja našega visokega šolstva z mednarodnim okoljem in čim boljša vključenost vanj. V vedno bolj medsebojno povezanem globalnem okolju je samoumevno, da sodi v ta okvir tudi nadaljnje odpiranje slovenskega visokošolskega prostora učiteljem in študentom iz tujine. Več

Novi val

Odgovor Rudiju Rizmanu Trenutne krize ni moč razumeti kot singularnega dogodka, marveč kot epizodo v mreži dominacijskih stanj, ki konsolidirajo oblast elit. Rizmanov članek sem omenil zgolj zato, ker je tudi ta – kot številni drugi – primer binarne reprezentacije cepilne/ anticepilne dileme – ekskurzom navzlic –, ne pa kritična razprava o pandemiji. (Besede so polisemične, kontekstualno branje besedil pa vselej vodi v določen sklep, ki ni laž/resnica. Če koga moti beseda »ožigosati« (ekspresivno – satirično), naj jo zamenja z evfemizmom). Več

Srečanje na Kredarici

Ko ste objavili »Prepis pogovora med protestnico Teo Jarc, premierom Janezom Janšo in njunimi sopotniki«, sem bil prepričan, da bom v kakšnem mediju dočakal opravičilo dveh političark, ki sta naslednji dan po incidentu sam dogodek relativizirali tako kot da bi se Tea Jarc obnašala enako kot sta se predsednik vlade in minister za notranje zadeve. Več

Puške na oratoriju

Spoštovana ga. Monika Weiss, Mene in mojega otroka ste zelo vznemirili s svojo objavo. Otrok nikakor ne more verjeti, da lahko nekdo razmišlja tak ’hudobno’ in težko mu razložim, da žal tudi ’taki’ obstajajo. Tudi moj otrok je namreč sodeloval na tem oratoriju. Bil je navdušen in počutil se je varno! Več

Novi val

Vesel sem vsakega bralca, ki si je vzel čas in prebral kak moj članek, rad pa prisluhnem tudi kritikam. Žal to ne drži v primeru pisanja gospoda Tomaža Janežiča, ki mi očita, da sem ’Ožigosal vse, ki nasprotujejo cepljenju s pristaši »teorije zarot«. Njegov očitek se nanaša na moj članek v Sobotni prilogi Dela (21. 9.) z naslovom ’Cepljeni, necepljeni, proticepilci, teorije zarot in znanost’. Janežič mi je namreč očital nekaj, česar ni v mojem članku, gre torej za izmišljotino in laž, ki sta kot taki skregani z dejstvi. Več

Nov val 

Kakšen je miselni nivo nasprotnikov cepljenja proti virusu SARS-CoV-2? V večni izolaciji ne moremo živeti. Kaj imamo na izbiro? Kaj nam lahko pomaga? Domača zdravila? Njihovi protesti proti ukrepom pač ne. Prihodnja zdravila bodo morda učinkovitejša kot sedanja. In nihče ne trdi, da smo dosegli dokončna spoznanja o tej bolezni. Več

Javno pismo

Spoštovana predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, spoštovana predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, Dva meseca je minilo od začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU. Ob tej priložnosti je bilo opozorjeno na nerešeno vprašanje financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) in izraženo pričakovanje, da bo Slovenija našla hitro rešitev problema in zagotovila neodvisnost in financiranje STA. Podobna pričakovanja so evropski predstavniki izražali že pred tem, s strani slovenske vlade pa so prihajale napovedi, da bo vprašanje financiranja STA kmalu rešeno. Zaposleni na STA, ki nas je vse manj, saj nas je medtem zapustila že desetina kolektiva, z veliko žalostjo ugotavljamo, da se ni zgodilo nič. Vlada, ki trenutno predstavlja našega ustanovitelja - Republiko Slovenijo, še naprej ravna tako, da nas načrtno spravlja v dokončno brezizhoden položaj, ko se bomo morali popolnoma odreči ali našemu neodvisnemu poročanju ali pa svojim službam. Več

Novi val

Kot pisatelj ne morem in ne smem molčati, ko sem priča tako brutalnemu napadu na svobodo in človekove pravice. Alberto Moravia je povzdignil svoj glas v času fašizma, sam pa moram to storiti v času biopolitičnega totalitarizma. Čemur smo priča v zadnjem letu in pol, je fenomen, ki sta ga opisala britanska novinarja Cromwell in Edwards (Media lens) kot propaganda blitz, ki ima šest prvin: 1. temelji na dramatičnih novih dokazih, 2. komunikacija je emocionalno zelo intenzivna, ogorčena, 3. navidezno podprta s strani korporativnih medijskih ekspertov/ akademikov, 4. obsoja vsakogar, ki dvomi v navidezen konsenz, 5. vključuje naključno tempiranje, 6. zanjo je značilna tragikomična moralna disonanca. Več

Smešenje izmišljene “LGBT ideologije”

Spoštovana varuhinja pravic gledalcev, gospa Ilinka Todorovski, Spoštovana odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija, gospa Manica Janežič Ambrožič Na najin protest glede napovednika intervjuja in oddaje gospoda Možine z gospodom Vovkom 8. avgusta 2021 na TV SLO1, ki se je v povzetku glasil: “Prosiva za uraden odziv in javno pojasnilo, kako na RTV razumete ideološko ‘uravnoteženje’ programa. Kako določate mejo med predstavitvijo različnih pogledov na ljudem pomembna družbena vprašanja in spodbujanjem diskriminacije in posmehovanja do bork in borcev za enakost marginaliziranih in družbeno nepriljubljenih skupin? Izpraševalec ni odgovoren za izjave intervjuvanca/ke, je pa odgovoren za svoj odziv nanje, mar ne?” sva prejeli vaš odgovor, katerega bistvo povzema naslednji odstavek Varuhinje: „Menim, da je urednica z opisom precepa, v katerem se znajde uredništvo, ko išče najprimernejši način za obravnavo družbenopomembnih tem, dragoceno prispevala k medijski razpravi. Menim pa tudi, da imajo uredništva na voljo vse vzvode za sprejemanje dobrih programskih odločitev, in sicer z upoštevanjem zasnove oddaj, izbiro ustreznega žanra, fokusa in konteksta obravnave ter doslednim spoštovanjem Poklicnih meril in načel novinarske etike ter Programskih standardov. Menim, da tudi posamezni programski ustvarjalci znotraj teh okvirov najdejo dovolj smernic za reševanje poklicnih in etičnih dilem. Menim, da so glede konkretne vsebine opozorila občinstva upravičena in da programska vsebina ni dosegala pričakovanih standardov. Menim tudi, da so uredniška opravičila vselej dobrodošla, pri čemer pa se z opravičilom zgolj tistim, ki jih vsebina osebno prizadene, ne bi smeli izogibati resni razpravi o napakah, zlasti ponavljajočih.” Več

Namesto NLB madžarska OTP

V članku Namesto NLB madžarska OTP, ki je bil objavljen v prejšnji Mladini (št. 32) 13. 8. 2021, je bilo navedeno, da je Addiko banka v 100-odstotni lasti Addiko Bank Dunaj, ta pa da je v večinski lasti ameriškega sklada Advent International. Zadnja navedba ne drži več od uvrstitve dunajske Addiko Bank na borzo; trenutno sta največja delničarja švicarski DDM Invest III (9,9 %) in EBRD (8,4 %). Za napako se opravičujemo.  Več

Javno pismu županu Bleda

Bled je tipičen primer kraja, ki ni izkoristil novodobnih možnosti, temveč se je iz nekoč slavnega, urejenega turističnega kraja spremenil v primestno, prometno zatrpano, neurejeno letovišče, brez kontrole nad izvajanjem strateških načrtov. Več

Talibani že pred Kabulom

Končno izjava Janeza Janše s katero se moram strinjati: »Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300 tisoč mož Talibanom je doslej največji poraz za NATO v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni.« Več

Zaščitimo afganistanske ženske

Spoštovani evropski komisar, gospod Janez Lenarčič, razveselile smo se vašega čivka, da Generalni direktorat Komisije za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči, ki ga vodite, ne bo pustil na cedilu afganistanskega ljudstva v času, ko zna menjava oblasti privesti do krvavega zatiranja človekovih pravic in dodatne hude humanitarne in begunske krize. Več