Koalicija za register etnične identitete

V zapisu novinarja Boruta Mekine z naslovom ’Koalicija za register etnične identitete’ na strani 10 ste navedli: ’’Vladajoča koalicija je namreč 4. februarja na parlamentarnem odboru za notranje zadeve, ob obravnavi sprememb zakona o prijavi stalnega prebivališča, s katerim želijo urediti fiktivne prijave prebivališč, sprejela tudi sporni amandma stranke SNS.’’ In nadalje: ’’To interpretacijo so poleg poslancev SNS podprli še poslanci SDS, N.Si in SMC.’’ Te navedbe oziroma trditve so napačne, saj v stranki SMC amandmaja SNS nismo podprli. Več

Ali so ljudje res naklonjeni vladi in Janezu Janši?

Po spremljanju novic, iz katerih sem znova zvedel o zniževanju demokratičnih standardov, zniževanju verodostojnosti, dostojanstvenosti, …, sem začutil gnev, rezultat katerega je naslednji zapis. Več

Javno pismo

La revolution culturelle de Vasko Simoniti Vse se zdi mogoče, vse je še v igri. Podoba VS kot vloga ministra za kulturo se zdi enkratna, v določenem pomenu eno-značna in prestižna. A kaj se v resnici kaže v »okviru« Simonitijeve stranke in njenih odločitev? Da. SDS zdaj vlada, po vseh pogojih in merilih, tudi že in še v kulturi. Zaničevanje in spust na najnižjo možno raven: dejanski zlom meril in vsakokratnih dejstev. A dejstva, ki jih VS ignorira, so nad ministerjivimi (po)oblastili in poslanstvom. Več

Kurjenje strahu

Bernard Nežmah pod gornjim naslovom piše tudi, da je kazenska tožba sodnice Urške Klakočar Zupančič zoper Vinka Gorenaka po njegovem (Nežmahovem) mnenju »posebej bizaren primer kršenja človekovih pravic«. A ga je njegova siceršnja sposobnost logičnega argumentiranja tu zapustila, saj ne pojasni, zakaj naj ta gospa tega ne bi smela storiti – to naj bi bilo celo kršenje človekovih pravic!? Več

Tretja zmaga

Katalonsko gibanje za neodvisnost je že tretjič zapored zmagalo z absolutno večino na volitvah v Kataloniji. Dobilo je odmevnih 74 sedežev, za večino jih je potrebovalo 68 (na prejšnjih volitvah je zmagalo s 70-imi sedeži). Tokrat je doseglo tudi z 51,22% glasov, torej večino med volivci. Volitve so bile predvidene prihodnje leto, vendar so bile prestavljene, saj so španska sodišča zrušila katalonskega predsednika Joaquima Torro, ker ni ubogal volilnega odbora, ki mu je odredil, naj s fasade vladne palače odstrani transparent, ki je kritiziral zapor katalonskih politikov. Predsednik je to zahtevo zavrnil, saj gre za svobodo izražanja, špansko pravosodje pa je menilo, da je nespoštovanje odredbe zadostno za odstavitev predsednika katalonskega Generalitata in tako je izzvalo predčasne volitve. Poleg tega se je začasni katalonski izvršni direktor, poslušajoč strokovnjake o pandemiji, odločil, da bo volitve preložil za pet mesecev, dokler se tretji val Covida ne umiri, vendar je pravica spet vdrla in prisilila, da je za datum volitev ohranila 14. februar. Več

Pod krinko

Ob zadnjih dogodkih v Sloveniji se mi poraja vprašanje, kje je naša ljuba Slovenija po tridesetih letih samostojnosti. Sem aktivni soustvarjalec samostojne države in veteran vojne za Slovenijo. Več

Zgodovinsko izgubljena priložnost

Trditev, da je Evropska komisija s slovenskim načrtom porabe evropskih milijard nezadovoljna, ne drži. Več

Odprto vprašanje poslancem SMC

Kot državljanka Republike Slovenije bi vam želela zastaviti vprašanje o vaših nadaljnjih korakih. Več

Muzej norosti in osamosvojitve

Vlado Miheljak je, za normalno razmišljajoče ljudi, zadosti jasno napisal, zakaj je popolnoma nepotrebno povabilo predsednika države Boruta Pahorja predsednikom parlamentarnih strank na pogovor o sodelovanju med pozicijo in opozicijo. Ker je pa, izgleda, političen način razmišljanja precej drugačen, je le treba nekaj dodati. Predsednik Pahor in poslanci koalicijskih strank, neodločni poslanci DeSUS, ter podpisniki posebnega sporazuma o sodelovanju z vlado, izgleda, ne poznajo slovenskega pregovora: »Povej s kom se družiš, pa ti bom povedal, kdo si.« Zakaj spominjam na ta pregovor? Predsednika vlade Janeza Janše bremeni cela vrsta nerazčiščenih sumljivih poslov. Za razliko od drugih javnih oseb, ki so bile ali so obtožene nezakonitih zadev, ki običajno izjavijo, da bodo na sodišču dokazali svojo nedolžnost, Janezu Janši ni do razčiščevanja na sodišču, ampak se sodišču izogiba z nesprejemanjem sodnih pozivov. Z drugimi besedami, z zavlačevanjem poizkuša doseči zastaranje zadev. Politiki s takšnimi bremeni v razvitih demokracijah nimajo mesta. Zato se v tujini sprašujejo, kakšne vrednote imajo politiki, ki ga podpirajo. Več

Brez spoštovanja

Ime mi je Anoir, prihajam iz Alžirije. Izza zidov deportacijskega centra Postojna vam bom povedal resnico. Že drugič sem zaprt v tem Centru za tujce. V Sloveniji sem zaprosil za azil, vendar mi ga niso odobrili, zato so me zaprli v Postojno. Prvič so me izpustili na prostost marca leta 2020, s papirjem, ki mi je dovolil zadrževanje na območju Republike Slovenije in mi prepovedal, da bi jo zapustil. Toda pustili so me brez dovoljenja za delo, brez pravice do socialne podpore ali do nastanitve. Znašel sem se na cesti. Več

Brez spoštovanja

V Mladini je 5. 2. 2021 izpod peresa Pie Nikolič izšel zelo tendenciozen in zlonameren članek, v katerem novinarka zmotno opisuje stanje na območju nekdanje Tovarne Rog in domnevno nespoštljivo ravnanje MOL z umetninami. Poudarjamo, da se pri čiščenju prostorov nekdanje Tovarne Rog z umetninami in osebno lastnino nekdanjih uporabnikov postopa strokovno in korektno. Več

Deli in vladaj

“Učenci, dijaki, študenjte – vsi so žrtve samovoljnega vladarja.” To je podnaslov članka Jureta Trampuša in v tej izjavi se s piscem popolnoma strinjam. Več

Metalci svetlobe in prižigalci teme

V prispevku Bernard Nežmah pojasnjuje, da so osrednji mediji sistematično nenaklonjeni Janezu Janši in da je to glavni razlog za njegovo obsežno tvitanje. Več

Metalci svetlobe in prižigalci teme

V prispevku Bernard Nežmah pojasnjuje, da so osrednji mediji sistematično nenaklonjeni Janezu Janši in da je to glavni razlog za njegovo obsežno tvitanje. Več

Koronski dodatki

Kot »... svinja z mehom«? Več

Koronski dodatki

Navedba v članku z naslovom Koronski dodatki, da Občina Kočevje v oktobru ni bila odprta za stranke, ne drži. Občina Kočevje je že v oktobru, in tudi danes, delala tako s strankami (tudi osebno), kot izvajala razne potrebne operativne sestanke za nemoteno izvedbo projektov in investicij. Navedbe, da zaposleni le zaradi dodatka redno hodijo v službo, so neresnične in predvsem žaljive do vseh zaposlenih, ki dobro opravljajo svoje delo in s tem tudi pomembno doprinesejo k razvoju občine. Več

Koronski dodatki

Prispevek novinarja Boruta Mekine, pod naslovom Koronski ododatki in podnaslovom Revirni gozdar 5348 € dodatka zaradi epidemije, ki je bil 29. januarja 2021 objavljen v tedniku Mladina, v sindikatu ocenjujemo kot zavajajoč, čeprav je avtor uporabil javno dostopne podatke s Portala javnih plač Ministrstva za javno upravo. Sindikat Zavoda za gozdove Slovenije (SZGS), ki deluje v okviru Sindikata državih organov Slovenije (SDOS) je po preverjanju podatkov ugotovil, da prav nobeden od revirnih gozdarjev, ki so zaposleni na ZGS, takšnega neverjetnega dodatka ni prejel. Navedba v omenjenem članku je žal napačna, a vendar je že povzročila veliko moralno škodo gozdarjem ZGS oziroma osnovnemu poklicu revirnega gozdarja, saj so se na objavljene podatke sklicevali tudi ostali slovenski mediji. Več

Koronski dodatki

Spoštovani, dne 29. 1. 2021 ste v reviji Mladina objavili članek avtorja Boruta Mekine z naslovom: »Koronski dodatki«. V članku so napačne navedbe, ki jih v nadaljevanju demantiramo ter skladno s 26. členom Zakona o medijih (Zmed) v zakonskem roku zahtevamo objavo popravka objavljenega obvestila. 1. navedba v naslovu okvirja: »Revirni gozdar: 5348 evrov dodatka zaradi epidemije« Popravek: navedba v naslovu je napačna. Kot je navedeno tudi v besedilu članka, tolikšnega dodatka ni prejel revirni gozdar, temveč vodja območne enote. Revirni gozdarji so prejeli izplačila, ki so bila nižja. 2. navedba: »… da so v zavodu 12. novembra 794 zaposlenim v povprečju izplačali 1501 evro dodatka za delo v tveganih razmerah v času epidemije.« Popravek: navedba o številu zaposlenih in znesku je napačna. Dodatek je prejelo 726 zaposlenih, povprečni bruto znesek za tri mesece skupaj (marec, april in maj) je znašal 1.496 EUR (I. bruto).  Več

Koronski dodatki

Članek o koronskih dodatkih v prejšnji številki Mladine je – razumljivo – predvsem med prejemniki dodatkov naletel na velik odziv. Prejeli smo več pisem, nekaj jih tudi objavljamo, pa tudi nekaj zahtev za objavo popravkov. V članku smo objavili ogromno podatkov in primerjav, ki so test javnosti večinoma vzdržali, polomili pa smo ga pri obdelavi podatkov o koronskih dodatkih, ki bi jih naj dobili visokošolski učitelji na Univerzi v Mariboru. V preglednici ob članku smo namreč zapisali, da naj bi 574 visokošolskih učiteljev univerze za november prejelo v povprečju vsak 311 evrov dodatka. To je bila napaka. Podatek ne drži. Več

Odpreti šole

Šole smo v lanskem letu dvakrat za dolgo zaprli. Če spomladi nismo veliko vedeli, kateri ukrepi so učinkoviti proti širjenju virusa, bi pa morali biti jeseni pripravljeni na drugi val, ki so ga vsi napovedovali. Vsaka trgovina se je v parih dneh, z omejevanjem števila kupcev, prezračevanjem, razkuževanjem in pleksi zaščitami prilagodila predlogom in zahtevam epidemiologov. Več

»V posmeh obletnici slovenske države«

Spoštovani! Več

»V posmeh obletnici slovenske države«

Izjava umetnic in umetnikov v zvezi z depešo veleposlanika Republike Slovenije v Rimu, njegove ekscelence Tomaža Kunstlja, in podporo njegovih stališč s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije: Razstavo Večje od mene, junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije organizira in v celoti financira Nacionalni muzej sodobne umetnosti 21. stoletja MAXXI v Rimu, eden najpomembnejših svetovnih muzejev sodobne umetnosti. Gre za izjemen uspeh, saj so k oblikovanju razstave povabili slovensko strokovnjakinjo, mednarodno priznano, nagrajeno in uveljavljeno kustosinjo sodobne umetnosti Zdenko Badovinac. To je prvi primer, ko kustosinja iz Slovenije kurira tako veliko razstavo v centralni in najpomembnejši instituciji ene od zahodnoevropskih držav. Povabilo prestižne institucije slovenski kustosinji in sodelovanje 14 slovenskih umetnic in umetnikov na razstavi v muzeju MAXXI bi moralo za Republiko Slovenijo predstavljati izjemno diplomatsko priložnost. Več

Policija – rešuje ali grozi?

Morda so tudi epidemiološki ukrepi, ki so nas stisnili v statistične regije in občine, vplivali na napako, ki se mi je dogodila v članku o neprimernih objavah policije. Ko sem opisoval, kako so lahko nevarna zasnežena pobočja in kako se lahko kar nenadoma sprožijo plazovi, se mi je zapisalo, da je eden izmed plazov iz Zelenice daljnega leta 1937 pod seboj pokopal 9 smučarjev. Več

Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov

Dne 15. 1. 2021 ste v Mladini objavili prispevek avtorja Luka Volka z naslovom: »Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov«, v katerem je bila prizadeta pravica oziroma interes Zavoda Iskreni in ugled oziroma dobro ime. Avtor v članku navaja, da ima zavod Iskreni „bogato zgodovino nestrpnosti“. Neresnično in zlonamerno trditev ostro zavračamo, saj nismo bili nikoli obtoženi, kaj šele obsojeni zaradi kakršnegakoli dejanja, povezanega z nestrpnostjo, svoje stališče v zvezi z omenjenima vprašanjema družinskega zakonika in splava pa smo vedno predstavljali spoštljivo in argumentirano. Več

Intervju: dr. Kaja Širok

Dr. Kaja Širok je lepo nadgradila svojega mentorja in predsednika sveta Muzeja novejše zgodovine Slovenije (vnaprej MNZS), dr. Ota Lutharja. Ta je ministra in kolege/ice v Sobotni prilogi označil za »bebce in konvertite«, ne da bi znal z dokazi utemeljiti, kaj nam očita. Podobno Širokova na fotografiji pokaže kar oba sredinca, na katera ima nalepljen nekdanji logotip Ministrstva za kulturo z napisom »sramota«. Več

Vrtiljak vladavine prava

Bernard Nežmah je lani novembra v svojem pamfletu z naslovom Mnenja brez mišljenja zapisal:“Bolj adekvatno bi bilo uporabiti drugo besedo, toda živeti pod vladavino prava, kjer je voditelja opozicije sodstvo med volitvami spravilo v zapor, po volitvah pa ga je najvišja instanca oprostila, je bolj klavrno zadovoljstvo.“ V zadnji številki Mladine, v pamfletu z naslovom Vrtiljak vladavine prava pa je zapisal: „Pred dnevi je časnik Delo objavil intervju z upokojenim vrhovnim tožilcem Andrejem Ferlincem, ki je bil tožilec v zadevi Patria. Ustavni sodniki so najbolj razvpito sodbo razveljavili enoglasno, ker zanjo ni bilo dokazov.“ Več

Vrtiljak vladavine prava

Novinarja Bernarda Nežmaha spoštujem in z zanimanjem preberem kakšen njegov prispevek. Odzval se je na moj intervju v časniku Delo (dne 9. januarja 2021, str. 5), v katerem je problematiziral naslov »Patrie bi se še enkrat lotil na enak način« in si ob tem zastavil vprašanje, ali gre za kršitev vladavine prava. Težko je na kratko odgovoriti, vendar bom poskušal le zato, ker so nekatera dejstva, ki jih navaja prispevek novinarja Bernarda Nežmaha, neresnična. Več

Kriza je bila razlog za razpad Jugoslavije

V posebni številki Mladine z naslovom Krize je v intervjuju »Kriza je bila razlog za razpad Jugoslavije« dr. Jože Mencinger navedel: »… Sicer pa vlade praviloma niso razumele delovanja gospodarskega sistema, potrošnjo so zavirale, ko bi jo morale krepiti, in jo spodbujale, ko bi jo morale zavirati. Tu je bila najbrž najslabša Pahorjeva vlada.« Socialdemokratska koalicijska vlada (november 2008 - februar 2012) je prevzela vodenje slovenske ekonomske politike v obdobju recesije, povezane z zadnjo svetovno finančno krizo. Leta 2009 so zaradi te recesije slovenski javnofinančni prihodki upadli za 770 milijonov evrov (4,6%), ukrepi ekonomske politike pa so javnofinančne izdatke povečali za 809 milijonov evrov (4,7%). Primanjkljaj države se je povečal za 1,6 milijarde evrov (199%) in dosegel 5,8% BDP. V letih 2010 in 2011 sta se gospodarska rast in z njo povečevanje javnofinančnih prihodkov povrnila. Okrevanje je bilo počasno in je potrebovalo dodatne fiskalne spodbude. Več

Pamflet

Spoštovani, Več

Iz mišjih lukenj

Spoštovani, Več