Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

Politično zgodovino španske države so zaznamovali avtokratski režimi kot je bila Frankova diktatura, z močnimi elementi španskega nacionalizma in sovražnim odnosom do drugih kultur na ozemlju. Demokratizacija, ki je sledila smrti diktatorja (1975), je hkrati sprožila proces decentralizacije ozemlja, skupaj s strukturnimi spremembami, povezanimi s španskim vstopom v Evropsko unijo leta 1985. Pod strukturo demokratične države pa so vseeno, vse do danes, preživeli nekateri protidemokratični temelji diktature, na primer v več delih sodnega sistema. Več

Neetični tožilec

Ko sem prebrala članek »Neetični tožilec« (Mladina, 4. januar), sem se spraševala, ali je naš generalni državni tožilec Šketa neodvisen ali ni. Se je res zaradi politike (NSi) obrnil na komisijo za etiko in integriteto, rekoč, da se bo o nadaljnjih korakih glede vrhovnega državnega tožilca Kozina odločil , ko bo prejel njeno mnenje? V zadnji številki Mladine sem z zadovoljstvom prebrala »odmev« gospe Erike Repovž, svetovalke za odnose z javnostmi pri Vrhovnem tožilstvu RS, da mnenje NSi ni imelo nobenega vpliva, in s tem utrdila moje (naše) zaupanje v neodvisnost te institucije. Mnenje komisije je prišlo in Šketa se je na veliko zgražanje desnice odločil, da ne bo sprožil nobenih konsekvenc. SDS pa si želi Kozinčeve »glave«. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je na vlado naslovil poslansko vprašanje, ali je Kozina še primeren za vrhovnega državnega tožilca. Mogoče se ga hočejo znebiti, ker preveč dobro pozna »tajkune«, velike gospodarske kriminalne zgodbe in dejstvo, da so bile » v te brezsramne in rušilne posle vpletene vse glavne družbene strukture«? Več

Pravica umreti

V Mladini z dne 11.01.2019 je bil objavljen članek »Pravica umreti« avtorja Staša Zgonika, v katerem so predstavljeni razlogi za uzakonitev evtanazije v Sloveniji. Najprej bi rada izpostavila, da je prav, da se o tem pogovarjamo, vendar pa je zmotno prepričanje, ki ga je izpostavila Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic, da naj pacienti ne bi bili zmožni samostojno odločati o svojem življenju; pravo dopušča samomor, in tudi primer akademika dr. Janka Pleterskega, ki so ga oživljali po očitnem poskusu samomora, je po mojem mnenju sporen s pravnega vidika. Vprašanje državne pomoči (ker dejansko gre pri evtanaziji lahko zgolj za državno pomoč, ne zasebno) pri nečem tako občutljivem, kot je samomor, je sporno, in odprto za zlorabe, četudi morda statistika tega ne pokaže. Posameznik, ki je ujet v težke bolezni, pa naj bodo te psihične ali fizične narave, je zelo dovzeten za katastrofiranje, obup, vdanje v usodo in podpis obrazca za evtanazijo. Vztrajnost v takšni situaciji je ena izmed najlepših človeških vrednot; menim celo, da je vsako življenje zaznamovano z določeno mero trpljenja. Če bi bilo trpljenje naš kriterij za to, ali se odločimo za končanje življenja, ali ne, nas ne bi ostalo prav veliko. Menim, da je nagon po preživetju pomemben del človeške narave ter bi tako moral biti tudi vrednota, ki jo spodbujamo kot družba, tako sekularni kot verujoči deli nje. Želja po smrti je anomalija, in prav zato tako kontroverzna kot to zgroženo opisuje članek. Več

Intervju: Quim Torra, katalonski predsednik

Težko je v nekaj besedah strniti zgodovino naroda, ki je v 18. stoletju ostal brez svoje državnosti in bil nato sistematično zatiran s strani države, ki ga je stoletja skušala raznaroditi. Vseeno predlagam sledeči povzetek, izhajajoč iz biografskih podatkov o katalonskih predsednikih vlade, od obnovitve avtonomne vlade leta 1931, ko je bila ustanovljena Republika (zahvaljujoč v dobri meri katalonskemu nacionalizmu, ki je igral pomemben del pri odstavitvi burbonske monarhije) pa vse do danes: Od devetih predsednikov vlade v tem obdobju, jih je bilo pet primorano dalj časa živeti v izgnanstvu, dva sta bila zaradi svojih demokratičnih idej zaprta, osem jih je bilo izpostavljenih takšni ali drugačni upravni represiji in eden, potem ko ga je Gestapo predal Francu, je bil usmrčen v okupirani Franciji (in za to se španska država nikoli ni opravičila niti ni obsodila procesa, polnega nepravilnosti). Samo en predsednik vlade, José Montilla (2006-2010), edini, ki je deloval v skladu z navodili iz Madrida, je ostal nedotaknjen ... vsaj do zdaj. Več

Intervju: Samo Fakin, minister za zdravje

Ko preberemo tako odličen in dobro pripravljen intervju, kot je tokratni B. Mekine z ministrom za zdravje, se zdijo pred kratkim napisane kritike ’’vagonarjev’’ (če uporabim njihovo izrazoslovje) z GZS še bolj za lase privlečene. Menim, da niti ni bil potreben komentar na komično pisanje g. Hribar Miliča, saj se dobro razumejo vloge v družbi, ki jih igramo. Pomen medijev je seveda daleč nad kakršnimikoli ekonomskimi opredelitvami. Gledanje na celotno življenje skozi neke specifične ekonomske parametre, popolnoma brez upoštevanja etike, je pravzaprav neke vrste duševna bolezen in pomemben vzrok antisocialnega obnašanja. Kot družba bi morali predvsem odklopiti vagon s prenapetimi neoliberalci, ki zastrupljajo družbo, prav ta vagon je tisti, ki je daleč najtežji za vse. Več

Veliki brat vas opazuje

V reviji Mladina, dne 4.1.2019, je bilo podjetju Outfit7 Limited v članku z naslovom “Veliki brat vas opazuje” očitano več neresničnih dejstev. Več

Neetični tožilec

Spoštovani odgovorni urednik gospod Grega Repovž, v članku z naslovom: Neetični tožilec, objavljenim v Mladini, dne 4. januarja 2019, ste bralcem posredovali napačno informacijo, da je Generalni državni tožilec RS Drago Šketa postopek pred Komisijo za etiko in integriteto glede javno izraženega mnenja vrhovnega državnega tožilca mag. Jožeta Kozine dne 28.9. 2018 na 1.seji Odbora za pravosodje, sprožil po tem, ko mu je to »predlagala« politična stranka NSi, kar ne drži. Kot izhaja iz preverljivih podatkov iz naše dokumentacije, smo predlog NSi za uvedbo disciplinskega postopka proti vrhovnemu državnemu tožilcu Jožetu Kozini prejeli 4.10. 2018, Komisija za etiko in integriteto pa je zaprosilo za obravnavo primera prejela dan prej, dne 3. 10. 2018. Več

Skoči, pet!

Najprej pohvala Mladini in njenemu novinarju, ker sta dregnila v osje gnezdo, v ocenjevanje šolske športne vzgoje (Skoči, pet!, 30. nov. 2018). O tem vprašanju je bilo v zadnjih tridesetih letih že veliko napisanega. Vrsta področnih strokovnjakov se je zavzemala za humanizacijo tega šolskega predmeta, ta pa se pokaže v prvi vrsti v načinu ocenjevanja. Žal ideologi šolske športne vzgoje in pristojna šolska oblast še kar naprej trmasto vztrajajo pri petštevilčnem ocenjevanju tega predmeta. Največkrat ocenjevanje tega predmeta zagovarjajo zgolj zaradi tega, ker v šoli ocenjujejo tudi druge predmete. Takšno stališče je formalistično, birokratsko in daleč od vsestranske strokovne osvetlitve vprašanja. Športna vzgoja je namreč posebno vzgojno-izobraževalno področje, ki terja posebno vzgojno strategijo. Del te pa je tudi ocenjevanje. Pričujoči odziv se nanaša predvsem na osnovno šolo. Žal uredniška omejitev prostora ne dopušča poglobljene osvetlitve tega vprašanja. Več

Pamflet

V članku je opisan primer okoljsko problematičnega umeščanja v prostor na območju Ljubljane, ki lahko ogrozi vodne vire glavnega mesta. Gre za zbirni kanal, s projektno oznako C0, za fekalne odplake s širšega zaledja Ljubljane, ki jih načrtovalci vodijo preko vodovarstvenega območja, v bližini vodnega zajetja Kleče. Proti temu je zadnje čase v javnosti objavljeno veliko ugovorov, predvsem iz bojazni, da kakršna koli kanalizacija za fekalne odplake takega obsega preko vodovarstvenega območja nikakor ne bi smela potekati. Ugovori odločujočih pri projektu so, da je načrtovanje te gradnje staro, in torej »verodostojno«, opravičevanje župana pa, da je načrt bil potrjen še pred obdobjem njegovega županovanja. Tudi pisec prispevka omenja, da naj bi bil načrt (oziroma vsaj ideja?) star že 40 let. Več

Intervju: Samo Fakin

Primarni pediatri se pridružujemo apelom gorenjskih, mariborskih in celjskih kolegic in kolegov družinske medicine in jih v njihovih zahtevah po odpravi nepotrebnih administrativnih obremenitev iz naših ambulant povsem podpiramo. Primarni pediatri skrbimo za petino državljanov Slovenije. Naše poslanstvo je primarna preventiva, torej ohranjanje zdravja otrok in mladostnikov ter zgodnje odkrivanje znakov bolezni, tako da jih lahko pozdravimo brez posledic. Žal pa otroci in mladostniki, ki so na papirju naše največje bogastvo, v vsakdanjem življenju postajajo žrtve vse bolj neurejenih razmer. Te se kažejo na številnih področjih družbe – v zdravstvu, izobraževanju, (ne)zaposlenosti njihovih staršev in za razvito državo nedopustno velikem deležu revnih. Njihove in njihovih staršev stiske se odražajo v naraščanju tako telesnih kot duševnih bolezni pri njih in tako večajo naše vsakdanje obremenitve. Več