Narod si bo pisal diagnozo sam

V prispevku je sicer govora o problematiki raka, a vprašanja, ki se odpirajo z nezdravim načinom življenja, so široka. Kaj vse je tisto, kar ljudi potiska v iskanje slabih preživetvenih strategij? V uporabo alkohola, tobaka, drugih drog, v deloholizem, igre na srečo, v nekemične odvisnosti, v nažiranje z mastno in sladko hrano, v ekscentrične prehranjevalne navade, v zavračanje priporočil konvencionalne medicine, v paranojo pred cepivi in pred “Velikim bratom”, ki na nas preži tam nekje v omrežju G5 ali v SZO ali bog si ga vedi kje!?

Prvo leto vojne

Vojna v Ukrajini je velika tragedija, najbolj za Ukrajino, pa ne veliko manj tudi za ostalo Evropo. Pogledi na to, zakaj je do nje prišlo in kako jo končati, se zelo razlikujejo. Evropska politika pod vplivom ZDA dokaj enotno zagovarja usmeritev, da je Ukrajina ob zadostni vojaški podpori sposobna Rusijo kot agresorja poraziti. Veliko nas meni nasprotno, da namreč ta vojna vodi v tretjo svetovno vojno ali celo v nuklearni spopad in jo je zato potrebno s pogajanji kolikor mogoče hitro končati. Tega prepričanja je tudi papež.

Novi populizem

Zdaj, ko nas janševiški interpelacionisti davijo s „kulturnim marksizmom“ – sedanji izvor iz ZDA in sedanje mednarodne podpornike vključno z norveškim fašistom Breivikom je dobro orisal Jure Trampuš v Mladini št. 10 – se je dobro spomniti še na starejšo fazo te zmerljivke. Tudi po vsebini gre namreč očitno za remake podobnega izraza iz nemške weimarske republike in nato „tretjega reicha“: Kulturbolschewismus („kulturni boljševizem“). Za remake dostikrat spremenijo naslov, v tem primeru pa je bila sprememba nujna, saj nekdanjega boljševizma ni več, celo v njegovi matični deželi zdaj vladajo oligarhi; namesto ene od denominacij, ki so se sklicevale na Marxa, sedanji remake zmerja prav vsak marksizem.

Ustavite vojno v Ukrajini

Kot ozaveščeni državljan Slovenije in Evropejec ostro protestiram proti politiki vzpodbujanja vojne do bridkega konca. Bivši predsednik Republike, Milan Kučan, je - skupaj s skupino ozaveščenih državljanov - s protivojnim pismom pokazal zrelost državnika, ki jo pogrešam pri vseh ostalih politikih, ki krojijo našo usodo brez našega soglasja. V tem kaosu vseh mogočih idej in pobud bi morala biti taka pobuda sprejeta s splošno podporo in odobravanjem - pa se je zgodilo ravno nasprotno. Beremo Mirka Ciglerja, ki na dveh Objektivovih straneh razpreda enostransko o vojni v Ukrajini in v zaključku omalovažuje pobudo uglednih Slovencev kot da gre za skupino pobalinov. G. Cigler vidi rešitev vojne v oboroževanju Ukrajine do končne zmage. Ne ve, da se vsaka vojna konča s premirjem, v katerem ni absolutnega zmagovalca. Enako lahko rečem za komentar Bojana Grobovška, ki podpisnikom pobude očita samopromocijo!

AmCham in slovenski učitelji

AmCham je gospodarska zbornica ZDA, ki ima svoje predstavništvo tudi v Sloveniji in organzira promocijo učiteljev z naslovom “Učitelj sem”. Zakaj se AmCham trudi s slovenskimi učitelji, je razumljivo. Roko, ki te hrani in boža, ne ugrizneš. Poleg drugih vplivov se tudi tako oblikuje vse širša in voljna koalicija po ameriških interesih in vrednotah. Zakaj pri tem sodelujejo slovenski učitelji, si lahko razlagamo s tem, da nimajo stanovske zveze ali nekega formalnega medija, kjer bi lahko predstavljali in izmenjavali svoje izkušnje in poglede. Tudi stanovskega glasila Šolski razgledi ni več, saj se je dokončno samoukinil z izpeljano privatizacijo. Delno so za to soodgovorni tudi učitelji sami, saj je naklada iz leta v leto padala. Kdo pa sploh še bere tiskane medije!

Ubijanje RTV Slovenija

Ustavno sodišče (US) je zadržalo izvajanje novele zakona o RTV SLO. S tem je dopustilo, da javna radiotelevizija, ne glede na njen ustanovitveni status, kontroverzno, ostaja pod nadzorom ene stranke.

Intervju: Svetlana Makarovič

Čeprav bo kmalu minilo mesec dni, še vedno odmeva - značilno za sedanjo »kulturo« zavisti, razpihovanja sovraštva ter zlivanje gnojnice - Prešernova proslava, povezana z našo veliko pesnico. Če kdo, si Svetlana Makarovič Prešernovo nagrado za življenjsko delo gotovo zasluži. Pred leti jo je sicer zavrnila, ne zaradi svoje »jasnovidnosti« o Rupnikovem nemoralnem zlorabljanju, ampak zato, ker se upravni odbor ni držal pravil. Še vedno drži isto - da so pravila kršili, pa naj njen takratni predsednik še tako išče izgovore - bi jo pa zdaj, po 22 letih, vseeno imela. (Sama sicer menim, če kdo enkrat kakršno koli nagrado zavrne, ali vrne odlikovanja, ni ravno najbolj modro, če se kasneje premisli.) Pa se je zapletlo. Jo bo sploh dobila, ker v »njihovih zakonih« ne poznajo takega primera? Ali ker se lahko premislijo samo tisti, ki odlikovanja sramotno vračajo v Bata vrečki?

Dan, ko nas je razneslo

Spoštovani,
v 8. številki letošnje Mladine je bil objavljen zanimiv članek z naslovom »Dan, ko nas je razneslo«. Auteur (Marcel Štefančič, jr.) je na koncu članka (stran 33) zapisal: »In ko je Borut Pahor te dni na ves glas prodajal svojo katrco in izkupiček daroval za dobre namene, otrokom z rakom, ste si rekli: kul, toda ko je bil premier in ko je imel veliko politično moč, bi lahko za zdravstvo in otroke z rakom namenil milijone in milijone, če bi le hotel, a je raje sprejel neoliberalne politike, ki so zdravstvo desetletja kanibalizirale, siromašile in pustošile, otroke z rakom pa obsojale na smrt.«

Prvo leto vojne

Spoštovani,
strinjam se z ugotovitvami, podanimi v komentarju Boruta Mekine o glavnih razlogih vojne v Ukrajini, ki pa kažejo tudi na rešitev „problema“. Kot je napisano, rešitev je v približevanju obeh gospodarstev Ukrajine in Rusije EU. Najbolj smiselna in napredna smer razvoja neke družbe je povezovanje najprej - s sosedi (za to niti ne rabimo dokazov v zgodovini.) Brali smo, da je Putin na začetku, ko je prišel na oblast, želel zbliževanje EU in Rusije, celo, da Rusija pristopi NATU - pa na drugi strani ni bilo volje za to. Kaže, da so ZDA bile vseskozi proti takemu zbliževanju, nasprotovale so tudi severnemu toku in, kot beremo, tudi sodelovale pri uničenju cevovodov. Zato bi bilo dobro nadaljevati z osvetljevanjem preteklih dogodkov in videti, kje se je zatikalo in kdo je v preteklosti nasprotoval „povezovanju sosedov“. 

Sanjske službe

V prvem odstavku članka z zgornjim naslovom sem zapisal, da Slovenija na leto proizvede 1,6 teravata energije. Pravilno je 16 teravatnih ur energije, kot so nas opozorili naši natančni bralci. Za napako se bralcem opravičujem. Na samo vsebino članka napaka nima pomembnega vpliva in ne spreminja njegovih zaključkov. 

Pomagati desnici

Prvo, kar mi je prišlo na misel, ko sem prebral odziv Gregorja Hrovatina na uvodnik Grega Repovža z naslovom Pomagati desnici, je bilo: tudi levici je treba pomagati. Kajti levičarjev, ki razmišljajo tako kot Hrovatin, je v Sloveniji veliko, pravzaprav so v večini. Repovž je v svojem uvodniku briljantno prikazal politično stanje v državi in ga vsakomur, ki ga še ni, priporočam v branje. Hrovatin pa se odzove, kot da teksta ne bi prebral oziroma ga ni razumel, kot je značilno za fundamentalista. Njegova stališča so namreč levičarski fundamentalizem, zakoreninjena globoko v 19. stoletju.

Pot k miru

Začel bom tako, kot običajno začne Dr. Vlado Miheljak.

Zaustavite vojno v Ukrajini!

Javno pismo z gornjim naslovom je podpisala večja skupina javnosti znanih imen (tudi dva bivša predsednika države), v njem pa relevantne politike pozivajo, da s pogajanji kolikor mogoče hitro končajo vojno v Ukrajini. Na pismo se je v Mladini 24.2.2023 odzval Bojan Grobovšek. Ta ga v celoti zavrača in med drugim pravi, da je pismo predvsem namenjeno samopromociji njegovih podpisnikov, za slabo pa jim najbolj šteje to, da naj bi v javnosti širili zavajajoče poglede na vojno v Ukrajini.

Zaustavite vojno v Ukrajini!

Hvala vam, g. Bojan Grobovšek za vaš odgovor na zmešnjavo nasprotujočih si trditev v izjavi, ki jo je, poleg nekaj še vedno aktivnih politikov, podpisalo še več znanih Slovencev. Zelo žal mi je, da je med njimi tudi več mojih dobrih prijateljev, ki jih štejem med vrhunske intelektualce in jih tudi zato zelo spoštujem. Da so to podpisali, si lahko razlagam le s tem, da so dali soglasje k tekstu po telefonu in so dele teksta preslišali.

Zaustavite vojno v Ukrajini!

Obsojanja vredna ruska agresija na sosednjo suvereno državo Ukrajino postaja vse večja grožnja svetovnemu miru. Mladina je 17. februarja objavila javni poziv (večih znanih Slovencev) vodstvom držav članic EU, Nata, ZDA in Ruske federacije z apelom k prizadevanjem za čimprejšnjo končanje vojne. Po eni strani torej poziv za prenehanje ubijanja in mir, po drugi pa smo priča nadaljevanju nekritičnega navijaštva in orkestriranega hujskaštva k nadaljevanju vojnega spopada in ubijanja ter uničevanja. Ukrajinski predsednik Zelenski ponovno poziva države EU in Nata, naj njegovi napadeni domovini čimprej pošljejo dodatne tanke in bojna letala za nadaljevanje vojne. Kdo lahko to razume kot njegovo prizadevanje čimprej končati vojno in trpljenje ljudi ter prenehanje uničevanja države? V njegovih samozavestnih nastop(anj) ih ni zaznati želje in pripravljenosti za to, da bi konflikt razrešili kakorkoli drugače kot z vojaško silo – z ukrajinsko zmago. Takšno stališče izključuje možnost kakršnekoli drugačne (vsaj malo častne) rešitve. Eno leto te povsem nepotrebne (vsiljene – in izzvane) vojne je razgalilo vso bedo politike in politikov, ki krojijo usodo ljudi. In ravno navadni ljudje tako v Ukrajini kot v drugih evropskih državah že zelo drago plačujemo to neodgovorno ravnanje.

Pomagati desnici

Spoštovani g. Repovž! »Desnica« so verniki, ki družbi bolj ali manj nasilno vsiljujejo zastarele ali nikoli obstoječe družbene odnose in razmerja. Pri tem se sklicujejo na še bolj zastarela besedila, polna laži, nasilja in neuporabnih vzorcev sobivanja. Naravna neenakovrednost, vgrajena neenakopravnost, izključevanje drugih in onemogočanje drugačnih so zanje temelji družbe. Razlikujejo se le v tem, ali te temelje uveljavljati zlepa ali zgrda. Ne vem, zakaj bi bili tihi desničarji glede teh stališč drugačni od glasnih … Vera (katerakoli) je nekoč pojasnjevala delovanje vesolja in narave. Znanost je dokazala, da so vse njene razlage laž. Kljub temu vera ljudem še vedno vsiljuje čustvene in miselne vzorce ter tako kroji družbene odnose. Čustveno zavrti in miselno zatrti ljudje povzročajo vojne in so voljna topovska hrana. Povzročitelji vojn imajo vedno na svoji strani pomembne svečenike. Tudi zaradi njihovega podpihovanja so spopadi bolj kruti, daljši in smrtonosnejši.

Zaustavite vojno v Ukrajini!

Od Helsinkov do Bukarešte, v državah, ki so izkusile rusko/sovjetsko prevlado, vojaška podpora Ukrajini ni pod vprašajem. S tega vidika je težko razumeti pozivanje slovenskih intelektualcev k prekinitvi pomoči, ki bi lahko v praksi privedla do poraza Ukrajine in stopnjevanja imperialističnih zahtev Kremlja.

Zaustavite vojno v Ukrajini!

V javnem pismu »Zaustavite vojno v Ukrajini!«, objavljenem 17.2.2023 v Mladini, je kar nekaj milo rečeno nekonsistentnih, nasprotujočih si in protislovnih trditev. Pisci med drugim ugotavljajo, da je Ukrajina žrtev posredniške vojne med Rusijo in ZDA, nekaj stavkov pred tem pa jasno povedo, da je Ukrajina žrtev ruske agresije. Avtorji pisma trdijo, da vsestransko podpirajo Ukrajino, istočasno pa je iz njihovega pisanja povsem razvidno, da ne odobravajo dobave težkih tankov Ukrajini. Iz branja vsebine omenjenega javnega pisma je hitro razvidno, da piscem pisma »razumevanje« uradnih kremeljskih argumentov za agresijo Rusije na Ukrajino sploh ni tuje. Ni pa napisano, da se je vojaška agresija na Ukrajino začela že 2014. Predvsem pa pisci javnega pisma ignorirajo pravico in voljo Ukrajincev, da se zoperstavijo ruskemu agresorju, da osvobodijo zasedeni del domovine in da oni odločijo o času mirovnih pogajanj. Avtorji pisma mimo Ukrajincev in v slogu »mali mož na prste stopi« terjajo od vlad držav EU, zveze NATO, ZDA in Ruske federacije, da vzpostavijo zavezništvo za prekinitev ognja, za ustavitev nadaljnjega oboroževanja in za začetek pogajanj. Drugače povedano: Ukrajince, žrtve agresije, naj bi se pripravilo do tega, da se nehajo braniti, in da sprejmejo tisto, kar bo izpogajala agresorska Rusija.

Kje je obljubljeni nadzor nad oglaševanjem?

Prispevek »Kje je obljubljeni nadzor nad oglaševanjem?«, avtorice Zale Kramperšek, ki je bil v Mladini objavljen 10. februarja, bi lahko vseboval celovit odgovor na v naslovu zastavljeno vprašanje. Ker želimo, da so vaši bralci celovito informirani, v nadaljevanju posredujemo informacije, ki smo jih poslali novinarki.

Koliko ovadb si je že nabral Hojs?

Družba DSU se je na prispevek z naslovom »Koliko ovadb si je že nabral Hojs?« odzvala s popravkom, ki je bil objavljan v prejšnji številki Mladine.

Povrnjena nagrada

Spoštovani!

Koliko ovadb si je že nabral Hojs?

V članku novinar Petrovčič navaja, da naj bi bil »daleč najdražji projekt ministrstva za notranje zadeve gradnja stolpnice za vsaj 169 milijonov evrov, v kateri naj bi po novem imela prostore vodstvo policije in notranje ministrstvo. Revizija tega projekta je pokazala vrsto nepravilnosti in sume storitve več kaznivih dejanj.« DSU pojasnjuje, da vsebine izsledkov Poročila o notranji reviziji projekta, ki jo je izvedlo Ministrstvo za notranje zadeve RS, ne pozna, saj z njim ne razpolaga. DSU pri tem poudarja, da je predračunska vrednost (z upoštevanim DDV) za celoten Projekt, ki je predmet Pogodbenega odnosa z MNZ skupaj 142 mio. EUR (po cenah iz leta 2020). Drugega zneska v razpoložljivih analizah in dokumentacijah ni, zato je družbi DSU nepoznano, od kje avtorju članka znesek 169 mio. EUR. Dodatno pojasnjujemo, da gradbeni projekt predvideva (v primeru izvedbe vseh sklopov) skupaj sedem objektov, pri čemer ima najvišja stavba predvidenih 17 nadstropij. Ne gre torej za stolpnico, temveč za kompleks več stavb, katerih izgradnja se predvideva v različnih časovno zaporednih fazah.

Povrnjena nagrada

Zadnje čase v časopisju ponovno vse pogosteje prebiram informacije o nelegitimnosti podelitve Prešernove nagrade patru Marku Ivanu Rupniku, o čemer v zvezi z nagrado, ki jo je leta 2000 zavrnila Svetlana Makarovič, v vaši reviji z dne 27. januarja piše Vanja Pirc pod naslovom Povrnjena nagrada. Zato se mi zdi prav, da pojasnim dejstva o dodelitvi te nagrade. Tega se še zelo dobro spomnim, saj sem moral to doslej že ničkolikokrat pojasnjevati.

Pismo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu

Spoštovani dr. Robert Golob, predsednik Vlade RS!

Pismo ministru za zdravje dr. Danijelu Bešiču Loredanu

Spoštovani gospod minister.

Izjava v zvezi z napovedano reformo zdravstvenega sistema

Člani_ce iniciative Glas ljudstva smo ogorčeni in globoko zaskrbljeni nad predstavljenimi zaključki koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju o načrtovani zdravstveni reformi. Naš odziv temelji na izjavah predsednika vlade ter na novinarski konferenci ministra za zdravje, ki je potekala danes.

Zdravniki, radi vas imamo

V Mladini 03/20.1.2023 v rubriki pisma piše pismo Franci Gerbec, Domžale. Pisec pravi, citiram: »Za Mladino smo očitno Društvo na srcu operiranih Slovenije, Društvo za zdravje naroda in podpisani že nekaj let eden glavnih dežurnih krivcev za sedanje razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tako tudi v navedenem članku Boruta Mekine na temo zdravstva, v katerem smo si »prislužili« ovadbo in naznanilo, da smo pomemben in vpliven člen »fronte organizacij«, ki si zadnji dve desetletji bolj ali manj odkrito zavzemajo za »komercializacijo« javnega zdravstva. Ta fronta v Sloveniji raste in se krepi ter je že veliko širša od zdravniške zbornice, zdravniškega združenja ali sindikata Fides.« Delo 8.3.2018 v članku »Skrb za bolnike ali posel?« piše, citiram: »V upravnem odboru društva za zdravje naroda med drugimi sedijo predsednica uprave MC Medicor Metka Zorc, član nadzornega sveta dr. Boris Pleskovič, nekdanja direktorica Medicorja Barbara Ravnik in Dora Benedik, solastnica podjetja Dorikvan, nekdaj velikega delničarja MC Medicor. Član nadzornega sveta MC Medicor je tudi Bojan Petek, predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije, ki se je poleg Ocvirka podpisal pod pismo premieru.« O »civilni naravi« društev bolnikov, v obrambo katerih se oglaša Franci Gerbec, imena odločevalcev v teh društvih povedo veliko, če že ne ravno vsega. Kar sem uspel najti na internetu o teh društvih, se besedi javno zdravstvo prav izogibajo. Njih verjetno zanima predvsem javni žakelj denarja za zdravstvo.

Bo Vlada odpravila v nebo vpijoče krivice slovenske pokojninske zakonodaje?

Zdaj, ko so mediji polni leporečja, kako so se moški s 1.1.2023 izenačili z ženskami po odmernem odstotku 63,50%, se moški, ki smo se upokojili v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2019, sprašujemo, kaj bo pa z nami? Bomo edini, ki bomo do smrti prejemali pokojnino po največ 57,25 odmerni osnovi, ki je zgodovinsko najnižja od leta 1991, ko je bila sprejeta Ustava samostojne Republike Slovenije?

Zdravniki, radi vas imamo

Za Mladino smo očitno Društvo na srcu operiranih Slovenije, Društvo za zdravje naroda in podpisani že nekaj let eden glavnih dežurnih krivcev za sedanje razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tako tudi v navedenem članku Boruta Mekine na temo zdravstva, v katerem smo si »prislužili« ovadbo in naznanilo, da smo pomemben in vpliven člen »fronte organizacij«, ki si zadnji dve desetletji bolj ali manj odkrito zavzemajo za »komercializacijo« javnega zdravstva. Ta fronta v Sloveniji raste in se krepi ter je že veliko širša od zdravniške zbornice, zdravniškega združenja ali sindikata Fides. Borut Mekina potem med to »fronto« šteje »celo združenja pacientov« in med temi izpostavi tudi Zvezo organizacij pacientov (op.p. pravilno: Zveza organizacij pacientov Slovenije), ki je minuli teden po njegovem podpisala pogodbo o sodelovanju z zdravniško zbornico (op.p. pravilno »izjavo o sodelovanju«). Dodaja še, da Zveza »ni tako spontano organizirano združenje bolnikov, ampak je organizacija, ki jo očitno z donacijami in sponzorstvi financirajo zasebni zdravstveni zavodi«. Nadaljuje, da sta pomembna člana zveze, iz katere prihaja podpredsednik Franci Gerbec, recimo Društvo na srcu operiranih in Društvo za zdravje naroda. Pisec zaključuje javno obtožnico na koncu, da sta društvi registrirani na istem naslovu v Ljubljani, kjer je sedež drugega največjega zasebnega zdravstvenega podjetja v Sloveniji MC Medicor, ki ju tudi podpira.

Do kdaj še?

Pozdravljeni, pišem vam kot redna bralka tako revije, kot vaših internetnih člankov, da sem izredno razočarana nad vašim “urednikom”. Žal sem živela pod vtisom, da novinarji delujete pod “novinarsko integriteto” (kar pomeni: da vam razložim, saj očitno za to slišite prvič, da novinar pred objavo članka/uvodnika/dopisa naredi raziskavo ter objavi, dobre resnične podatke). Kot je razvidno iz uvodnika vašega Gregorja Repovža, je zelo zdrav človek, ki ni nikoli v svojem življenju stopil v bolnišnico, kaj šele, da bi mu bilo jasno kako bolnišnice delujejo.