Živeti v nevarni državi

Spoštovani. Več

Portret: Aleksandra Bajde

V portretu Aleksandre Bajde smo narobe povzeli njeno izjavo. Pravilno bi se morala navedena izjava glasiti: »Gre za eksperimentalno skladbo, ki ima tudi politično konotacijo. Ustvarjena je bila namreč z namenom podpreti Agendo 2030 OZN in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja, še posebej petega med njimi: enakost med spoloma. S skladbo želiva tudi skozi lastne izkušnje opozoriti na spolne neenakosti in razmerja moči (v medčloveških odnosih), in tudi na to, kako so ženske v sodobnem glasbenem svetu lahko videne in obravnavane kot seksualni objekti ali celo spolno nadlegovane, « pravi glasbenica. »O tej problematiki želiva spregovoriti v najinem multimedijskem performansu.« Za napako se bralkam in bralcem in portretiranki opravičujemo.  Več

Nagovor policistkam in policistom

V 47. številki Mladine smo pod zgornjim naslovom objavili nagovor dr. Dragana Petrovca, pravnika in penologa, na protestih v petek, 19. novembra, namenjen policistkam in policistom. Žal nam jo je zagodel tehnični škrat, ki tudi v času epidemije ne počiva, ter odrezal zadnji odstavek njegovega besedila. Slednji se glasi: »A pomislite na še vedno nezlomljeno pokončno držo svojih sindikalnih predstavnikov. Tudi oni potrebujejo vašo podporo, sami ne zmorejo doseči sprememb. Podprite njih in podprite s tem tudi nas. To v času rušenja temeljev države, ko ni več ne ustave, ne zakonov in ne morale, ni samo najbolj državotvorno. Predvsem je najbolj človeško. Želim vam dovolj poguma in srečo.« Bralkam in bralcem, policistkam in policistom ter dr. Draganu Petrovcu se za napako opravičujemo.  Več

Pričevalci iz Bruslja

Pojasnilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji v zvezi z navedbami v članku Boruta Mekine z naslovom „Pričevalci iz Bruslja“ v 47. izdaji Mladine. Več

Kje v Evropi, razen v Sloveniji, kolaborantom polagajo vence?

Ob dnevu spomina na mrtve si je predsednik vlade privoščil, milo rečeno, predrznost, otročjo lumparijo. S polaganjem venca k spomeniku padlih domobrancev je počastil zločince, ki jih je obsodil cel svet. Ob tem si ne morem kaj, da ne pomislim na nelagodje, prisotno ob vsakokratni omembi Vojske državne varnosti (VDV) in se sprašujem, zakaj se je o VDV vedno šepetalo. Česa naj bi se sramovali, medtem ko se zločince javno poveličuje? Več

Uvodnik

155 dni. Tako kaže števec dni do volitev, vsaj tako ima v evidenci Grega Repovž. V večini naštetih porazov vlade Janeza Janše, ki jih je navedel, se je mogoče le strinjati. A kljub temu bi dodal nekaj misli. Več

Pamflet

V Mladini št. 45 je B. Nežmah »analiziral« stanje nepremičnin v lasti stranke SD. Kot običajno, vsebuje njegova »analiza« številne nebuloze. Kot običajno, je tudi tokrat iz njegovih primerjav razbrati, da ne primerja zgolj hrušk in jabolk, temveč njegove primerjave kažejo, kot da bi primerjal kamenje in papir. Drugače ni možno razumeti njegovih primerjav med lastništvom nepremičnin stranke SD in strank, kot so Levica, SAB in LMŠ. Glede na dejstvo, da je B. Nežmah doktor družboslovnih znanosti, glede na njegovo starost zagotovo pozna razmere pred letom 1991, ko smo komunisti plačevali za članstvo v takratni univerzalni pravni prednici današnje stranke SD, torej partiji, visoko mesečno članarino, iz katere se je financiralo delovanje partije vključno z nakupom nepremičnin. Več

Javno pismo

Vladna zavrnitev soglasja k ponovnemu imenovanju dr. Igorja Ž. Žagarja za direktorja Pedagoškega inštituta je nesprejemljiv poseg v akademsko sfero Vlada je po letu dni že drugič zavrnila sklep Upravnega odbora Pedagoškega inštituta, da uspešnemu direktorju inštituta, dr. Igorju Ž. Žagarju podeli nov mandat. Več

Umrlih partizanov ne častimo, umrle domobrance pa

Ob dnevu spomina na mrtve si je predsednik vlade privoščil, milo rečeno, predrznost, otročjo lumparijo. S polaganjem venca k spomeniku padlih domobrancev je počastil zločince, ki jih je obsodil cel svet. Ob tem si ne morem kaj, da ne pomislim na nelagodje, prisotno ob vsakokratni omembi Vojske državne varnosti (VDV) in se sprašujem, zakaj se je o VDV vedno šepetalo. Česa naj bi se sramovali, medtem ko se zločince javno poveličuje? Več

Opravičilo

V članku Kamorkoli pogledam, vidim Triglav, smo objavili napačno slikovno informacijo, da tudi grb Planinske zveze Slovenije krasi podoba Triglava. Gora v grbu pa ni Triglav, ampak Jalovec. Vsem bralcem in še posebej planincem se za napako opravičujemo, avtorju besedila pa polagamo na srce, naj se prihodnje leto povzpne na obe gori in si razliko zapomni za vse večne čase.  Več

Kdo je tu glup?

Borut Mekina je v članku v Mladini dne 12.11.2021 celovito prikazal način vmešavanja Janševe vlade leta 2006 v gospodarstvo, in še posebej ministra Andreja Vizjaka, glede prevzema družbe Terme Čatež, kar je POP TV prikazala s posnetki prisluhov, danes znanimi pod imenom »Glupi davki«. Več

Etika neke odvetnice

V prispevku me je pritegnil pogled pravne stroke na okoljske in zdravstvene vplive, ki bi jih lahko imela cementarna-sosežigalnica. Izjava zaskrbljenega krajana, da se »sprosti 300.000 kubičnih metrov izpustov, obremenjenih s strupi« je izzvala odgovor pravnice, da »gre za izraz, ki ima bistveno negativen prizvok, zato ocenjujemo, da je njegova poraba v predmetnem kontekstu nedopustna. V izpustih so različne snovi, ki so vse pod predpisanimi mejnimi vrednostmi, ki jih dopušča zakonodaja, in za katere je utemeljeno šteti, da so brez negativnih učinkov na zdravje.« Krajan se je le nesrečno izrazil in tega mu ni šteti za zlo. Ker sem po stroki kemik, podam še svoj pogled kemika na to temo. Več

Zdravniki dvoživke

Spoštovani. Več

Odvetnik za posebne naloge

V tiskani in spletni reviji Mladina je bil 12. novembra 2021 objavljen članek avtorja Vasje Jagra z naslovom Odvetnik za posebne naloge. Novinar v poglavju Kronski dragulj v Bučečovcih piše tudi o upravljanju premoženja DUTB ter navaja netočne, tudi zavajajoče informacije, ki jih je povzel po drugem mediju in jih ni preveril v DUTB. Zato podajamo spodnje pojasnilo. Več

Popravek

Pri navedbi avtorja Proglasa v kazalu je prišlo do neljube napake. Proglas je izdelal Sami Rahim ne Idejološka ordinacija, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se vsem iskreno opravičujemo.  Več

V mrtvem teku

V Mladini št. 43 ste objavili pismo Primoža Debenjaka, s katerim se večinoma strinjam. Na žalost pa pismo vsebuje nekatere napačne trditve, kar vrže dvom na vse, tudi na resnične podatke. Več

V mrtvem teku

Zahvaljujem se Primožu Debenjaku za izpostavljanje nekaj dodatnih argumentov, ki bi nedvomno zahtevali jasnejše odgovore stroke. Problem pa je, da, tako, kot je pandemija kompleksen in večplasten problem (ne le medicinski in virološki), tudi delovanje stroke je večkrat kontaminirano z drugimi interesi in pričakovanji; političnimi in ekonomskimi. Sedaj pa direktor NIJZ dr. Krek na glas razmišlja o obveznem testiranju tudi cepljenih oseb, kar pomeni priznanje nečesa, kar je uradna stroka še nedavno močno podcenjevala; da je učinkovitost cepiv relativna in da se tudi cepljeni lahko okužijo ter prenašajo virus naprej. Čemu torej PCT kot je trenutno koncipiran? Še mesec nazaj je bilo pisati o tem in citirati ameriški CDC ter FDA, ki sta že zdavnaj ugotavljala širjenje covida med cepljenimi, domala bogoskrunsko. Verjetno se je v hermetično zaprti trdnjavi, ki komunicira s širšo javnostjo in jo dnevno “ozavešča” o pandemiji po etabliranih merilih, odprla špranja, po kateri se informacije pretakajo, ki je ni mogoče več zapreti. Več

Ja, krivi ste

Interesi kapitala peljejo svet v pogubo. In to na vseh ravneh, od lokalnega okolja do planetarnih razsežnosti, kar se posebej močno odraža ob sedanjem spletu zdravstvene, podnebne, ekološke in ekonomske krize. Še nikoli ni bilo na svetu toliko znanja za vsa področja, kot ga je sedaj na številnih univerzah in inštitutih, vendar tudi nikoli ni bilo toliko norih odločitev politikov in drugih odločevalcev, ker si jih podreja kapital s svojimi sebičnimi interesi. Ponekod stotine milijonov ljudi nima niti pitne vode, tam in drugod umirajo ljudje od lakote zaradi suše in vremenskih ujm. Zato znanje za trajnostni razvoj potrebujemo tukaj in zdaj, ne pa za blodnje in za turizem po vesolju! Vendar ob vsem tem tokrat ostanimo trdno na naših tleh in pri naših sedanjih kriznih razmerah v zdravstvu. Več

Opozicija

Tudi sam mislim, da bi sedanja opozicija za zmago na volitvah in prevzem oblasti morala narediti kaj več, kot da vsaka posamezna stranka »maha« s svojim programom in se že sedaj prikrito spuščajo v medsebojno predvolilno tekmovanje. Dr. Bogomir Kovač je predstavil svoj pogled o njihovih možnih aktivnostih za izboljšanje možnosti za uspeh na volitvah. Sam mislim, da bi morali še pred volitvami predstaviti medsebojno usklajene določene zakonske rešitve, kot sta na primer za revitalizacijo demokracije izredno pomembna nova zakona o medijih in o javni RTV. Dalje, skrajno pomemben je nov v razvoj znanosti, modernizacijo gospodarstva in v varovanje okolja usmerjen investicijski program na podlagi evropskih povratnih in nepovratnih sredstev. Znano je, da je sedaj veljavni program bil sestavljen brez sodelovanja in upoštevanja potreb znanosti in gospodarstva. Ne na zadnje bi bilo dobro, da bi že sedaj pripravili zakonsko rešitev za združitev temeljnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bo njihov preizkus, da so res sposobni medsebojnega sodelovanja brez fige v žepu. Seveda bi se našlo še kaj, vendar bi bilo zadosti, če bi sprejeli obvezo, katere zakone bodo popravili. Seveda bi bilo nujno, da spremenimo volilni sistem. Če imajo to v načrtu, bi morali že sedaj razmišljati, kako ustvariti takšne odnose z drugimi strankami, da bodo dosegli potrebno ustavno večino. Več

Dune, peščeni planet

Marcel Štefančič v recenziji filma ne omenja dveh bistvenih stvari.Prvič: da gre za remake filma Davida Lyncha iz leta 1984, ki povzema vsebino prvega v nizu devetih (!) knjig o planetu sipin. In drugič: gre samo za prvi del filma, kar je prikazano tudi v uvodni špici, povzema pa približno dve tretjine prve knjige Franka Herberta. Več

Zakon o Nakvisu

Četudi mi kot nekdanjemu direktorju (2013-2018) svetniki Nakvisa brez obrazložitve niso podelili drugega mandata, vseeno spremljam dogajanja v visokem šolstvu doma in v tujini. Pomagam tujim agencijam (Sev. Makedonija, Ruska federacija, Gruzija) pri evalvacijah in organizaciji in sem zunanji svetovalec turške agencije za visoko šolstvo THEQC (208 univerz in 8 milijonov študentov), ki je tudi že postala redni član ENQA. Več

Katerega leta pa smo?

Oddaje, ki jo komentira Stanka Prodnik, nisem gledal. Že napovednika in pet minut Toninovega govora na proslavi odhoda jugo vojske sta me prepričala v - izklop. Več

Vavčerji za bogato energetiko

Spoštovani! Več

Vlada zlorablja ne le vladavino prava, ampak tudi medicino in druge stroke

Po naši izjavi Za izhod iz pandemije in avtokracije novembra 2020 se avtokratski način vladanja ni zmanjšal, temveč povečal. Zato so se povečali, v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, tudi negativni učinki takšnega vladanja na obvladovanje pandemije. Padlo je zaupanje ljudi v vlado, s tem pa tudi v protivirusna cepiva. Več

Popravek

V Mladini številka 42 smo v rubriki 8 dni/teden zapisali, da je odpustek podjetniku Anderliču potrdil celotni ljubljanski mestni svet. Dejansko je proti glasovalo osem mestnih svetnikov. Za napako se prizadetim in bralcem opravičujemo.  Več

Človekove pravice so svetinja, ampak …

Preživljamo kruto obdobje. Nesposobna in nepoštena oblast se je postavila virusu ob bok in skupaj z njim uničuje naša življenja, nekatera dobesedno. Ukradla nam je državo in morda nam bo tudi volitve. S pomočjo poslancev DeSUS, njihovi izgovori so popolnoma prazni, si z novim zakonom še dodatno podreja policijo in tožilstvo z namenom, da bi izničila svoje kriminalno početje, nas pa z vedno večjo represijo in kaznovanjem utišala. Neljube zakone in sklepe sodišč, kamor še ni infiltrirala dovolj svojih kimavcev, ignorira, jemlje spoštovanje sodiščem in dostojanstvo sodnikom, a ne samo njim, vsem strokovnjakom in znanstvenikom, ki ne ustrezajo njenim namenom … Ne bom naštevala naprej, sem pa prepričana, da je zato res pomembno, kdo dobi devetletni mandat za ustavnega sodnika. Več

V mrtvem teku

V zadnjih tednih sem budno spremljal polemiko, ki jo je sprožil Franco Juri s svojim prvim pismom, in v zadnji Mladini mu spet odgovarja dr. Tom Turk. Ker se mi zdi, da Turk s pisanjem o prehranskih dodatkih odvrača pozornost od jedra problema, bi rad navedel nekaj pomembnih vidikov in dejstev. Trditev, da so necepljeni neodgovorni in da ogrožajo druge, nima prav nobene resne podlage. Kdor se tako kot Juri v dobrem letu in pol pandemije ni okužil (ali pa je bolezen prebolel brez pravih simptomov), je zelo verjetno ravnal prav. Poleg tega sveže testirani necepljeni veliko težje prenašajo okužbo kot netestirani cepljeni. Če pravilno interpretiramo številke, ugotovimo, da imamo pri dveh milijonih prebivalcev dober milijon cepljenih, 600.000 prebolevnikov, vsaj še 200.000 »neuradnih« prebolevnikov, ostalo pa so otroci in mladostniki, ki so premladi za cepljenje. Torej je večina Slovencev že prišla v stik z virusom – od kod naj bi potem prišla armada tistih, ki baje ogrožajo skupnost? Poleg tega v Sloveniji že osem mesecev nimamo nobene presežne umrljivosti, zato strogi omejevalni ukrepi nimajo nikakršne stvarne podlage. Več

Krivci imajo imena

V poročilih na POP TV – in ne RTV SLO! – smo 22. oktobra zvečer videli, kako so v predavalnici postrojili četico: Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19; Bojano Beović, članico svetovalne skupine za covid-19 in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije; Tatjano Lejko Zupanc, direktorico Infekcijske klinike UKCL, in Matjaža Jereba, vodjo Oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKCL. Kot en/a mož/ženska so stopili v obrambo ministra Poklukarja (in vlade!) ob aferi s cepivom Janssen, ko je odlok o takojšnji veljavnosti pogoja PCT pripravilo Ministrstvo za zdravje s Poklukarjem na čelu (!). Več

Maščevanje zaradi neuklonljivosti

V podpisu k fotografiji smo netočno navedli, da je bila donedavna direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Kaja Širok politično razrešena. V resnici ni bila razrešena, temveč ji ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija po dveh uspešnih mandatih ni podelilo še tretjega. V razpisnem postopku je bil za novega direktorja muzeja izbran dr. Jože Dežman. Več

Intervju: Igor Feketija

V 41. številki letošnje Mladine je kolega Igor Feketija (intervju na straneh 35 do 40) omenil izgubo delovnih mest v primeru prenehanja delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Nanjo je vezano tudi pridobivanje lignita v Premogovniku Velenje (PV) in obe podjetji skupaj sta konec leta 2019 zaposlovali 1512 delavcev (Letni poročili TEŠ in PV za 2019). V kolikor upoštevamo vpliv prenehanja delovanja TEŠ in PV na njune dobavitelje repromateriala oziroma ustreznih storitev in nato na dobavitelje teh dobaviteljev ter tako naprej (ocenjeno z input-output analizo), se ta učinek poveča na skupno izgubo 2700 delovnih mest (Križanič F., Mencinger J., Oplotnik Ž.: How Distortion on the Electric Power Market Can Lead to Stagflation, International Journal of Energy Economics and Policy, 2019). Če upoštevamo, da bo električna energija, ki jo proizvaja TEŠ, nadomeščena z električno energijo, proizvedeno v plinsko parnih elektrarnah, se bo ta dobrina v Sloveniji, že ob normalnih cenah zemeljskega plina, podražila za okoli 5% pri gospodinjskem odjemu ter za 10% pri odjemu gospodarstva. Podražitev bo delovala kot »ponudbeni šok« z izgubo 26 tisoč delovnih mest. Več