• Kdo so heroji današnjega časa?

    V članku o rimski razstavi se je v besedilo čisto po tihem in gotovo ne nalašč pritihotapila majhna napaka. Giulia Ferraci je bila navedena kot ena od kustosinj razstave Večje od mene. Kustosinja razstave, ki je zasnovala njen koncept in izbrala umetnike, je Zdenka Badovinac. Ferracijeva pa je kustosinja sodelavka, ki je vodila projekt s strani MAXXI-ja.  Več

  • Srce, roke in lopata

    Stanka Prodnik piše, da so se razveselili, da bo gost oddaje Intervju ravno nekdanji sodelavec Mladine Ali Žerdin in to še na večer pred svetovnim dnevom tiska. Sredi aprila je namreč bilo (tudi) v Mladini objavljeno javno pismo upokojenih novinarjev in urednikov Dela z naslovom Ubranimo Delo, kjer so se zavzeli za uglednega komentatorja Janeza Markeša, ostrega kritika janšizma. »Odgovorni urednik naj bi iz že tiskane Sobotne priloge umaknil Markešev redni komentar aktualnega političnega dogajanja,« smo lahko prebrali. »Je bil urednik k temu od zunaj in politično prisiljen? Kakorkoli, časopis je doživel grobo (samo)cenzuro, za avtonomno, verodostojno novinarstvo nepojmljivo.« (O tej cenzuri in pritiskih je bilo prav tako nekaj govora v nedavni Tarči na TV Slovenija.) Zato smo tudi mi z zanimanjem čakali, kaj nam bo v pogovoru, ki ga je vodila Ksenija Horvat, o vsem tem razkril Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge, a nas je razočaral. Več

  • Srce, roke in lopata 

    V kritiki intervjuja Ksenije Horvat z urednikom Sobotne priloge Dela Alijem Žerdinom sem zapisala, da je Ali Žerdin soglašal z umikom članka Janeza Markeša, torej z odločitvijo odgovornega urednika Dela Bojana Budje. Žerdin nas je opozoril, da ta trditev ni točna. Za napako pri opisovanju, kako je prišlo do ponovnega tiska Sobotne priloge brez umaknjenega članka Janeza Markeša, se Žerdinu opravičujemo. Več

  • Začetek sodne bitke

    Spoštovani, v skladu s 26. členom Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka članka novinarke Lare Paukovič z naslovom »Nalog za izpraznitev prostorov na Metelkovi 6 razveljavljen – Začetek sodne bitke«, ki je bil 7. maja 2021 objavljen v tiskani in spletni različici revije Mladina. Več

  • Zakonska zveza med državo in Bogom

    Dr. Maca Jogan je temeljito predstavila politiko rekatolizacije katoliške cerkve v Sloveniji. Toda še večji problem je rekatolizacija povezana z avtokratskimi težnjami in s tem v zvezi kršenje človekovih pravic, svobode medijev in drugih vrednot, ki veljajo v EU. O tem se je v EU zlasti razvnela razprava ob blokadi Madžarske in Poljske glede sprejema proračuna EU za naslednje obdobje in financiranje odpravljanja posledic krize zaradi covida-19. Zaradi vpogleda v ravnanje obeh držav je mogoče koristno spomniti na nekaj dejstev. Več

  • 27. april, leto 2021

    Aleš Berger je nesporen pesniški dar in občutek za barvitost jezika prepletel s slabimi nameni. Ker sem ob represivnem ravnanju trenutne oblasti s pogumnimi in ničesar krivimi dijaki spomnil na ravnanje okupatorja v Kragujevcu leta 1941 in na pesem »Krvava bajka«, mi pripisuje zblojeno hudobijo in hudobno zblojenost, totalno nespoštljivost do mladih žrtev, ob dogodkih v preteklosti pa še klavrni molk. Več

  • 27. april, leto 2021

    Dr. Dagan Petrovec konča svoj govor z besedami: »Če se vsemu temu v tem drugem in nam bolj domačem prostoru ne bomo zmogli upreti, ni dosti upanja na spremembe, ki bi prinesle mirno sožitje miroljubnih ljudi in jasne meje dopustnega vedenja.« Stavimo, da se stara celina, ki je v primerjavi z ostalim svetom kljub vsemu bolj obvladljiva in demokratična, tradicionalno modra in razvita in katere del je tudi Slovenija, kljub najlepšim namenom na papirju, 80 let po zmagi nad najbolj destruktivnimi sistemi in aktualno, po pandemiji, ne bo zares premaknila v za vse dobri smeri? Več

  • 27. april, leto 2021

    Doktor Dragan Petrovec, spominjam se vas z začetka leta 2019. Takrat sem v Sobotni prilogi Dela objavil članek z naslovom »Narodni heroji na pročeljih slovenskih devetletk«, ob katerem se vam je zazdelo potrebno, da mi med pismi bralcev odgovorite, očitajoč mi željo po brisanju zgodovine, revanšizem, omalovaževanje NOB, sodelovanje s kolaboranti in kar je še takšnih pridevkov iz nekdanjih orožarn. To ste storili z veliko podtikanja in zlonamernosti, kar ste še potrdili s tem, da ste ob ugovorih, ki ste jih dobili na svoje pismo (Alenka Puhar, Andrej Aplenc), klavrno obmolknili. Potem sem skoraj čisto pozabil na vas in se, kadar ste se kje prikazali, izogibal branju vaših izjav in dognanj —- do danes, 30. 4., ko sem na spletu slišal (in potem še v Mladini prebral), kaj ste 27. 4. letos govorili na protestnem zborovanju pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani. Rekli ste: »Ko oblast dvigne roko nadnje (mariborske dijake, op. A. B.), se moramo spomniti na čas, ko so enako stare otroke odpeljali na morišče in se je iz tega rodila ena najbolj pretresljivih pesmi, Krvava bajka Desanke Maksimović.« Saj nisem mogel verjeti lastnim ušesom! Kakšna zblojena hudobija, kako hudobna zblojenost! Več

  • Običajni dan najdaljšega leta

    Spoštovani, vse od začetka epidemije na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije in v okviru Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi skrbno spremljamo poročanje medijev o zdravljenju pacientov, delu zdravstvenih delavcev ter predvsem etičnih vidikih delovanja zdravstvenega sistema. Več

  • OF – osemdeset let kasneje

    V Mladini, ki je izšla 30. 4. 2021, je bila na strani 6 v kolumni z naslovom »OF – osemdeset let kasneje« avtorja Vlada Miheljaka objavljena pomanjkljiva in zavajajoča navedba, iz katere nesporno izhaja, da naj bi bila na položaj direktorja Narodnega muzeja Slovenije nastavljena nekvalificirana oseba. Z objavo je bilo nedopustno poseženo v ugled in dobro ime direktorja Narodnega muzeja Slovenije dr. Pavla Carja. Navedbo, ki opušča znana dejstva z namenom dekvalifikacije direktorja in ustanove Narodni muzej Slovenije, dopolnjujemo in prikazujemo druga dejstva. Več

  • Kultura v mestu

    Da, Janković, prestopnik vseh meja, (ne)omadeževani politični veljak, župan Ljubljane, z vrsto odprtih sodnih tožb, neskrupulozni bogataš brez pravega razloga … In s »simpatičnim«, v resnici ciničnim nasmehom, ki govori, da on lahko o vsem odloča, da je v resnici nedotakljiv, neoporečen, da zmore vse in vse lahko počne, kar se mu zljubi. Da mu je dovoljeno prav vse, brez možnosti priziva. Več

  • O cepljenju

    V ponedeljek, 26.4.2021, sem bil pozvan na cepljenje za torek - na praznik Dan boja proti okupatorju. Sama sreča, da je bilo vreme slabo in da sem bil na praznik doma. Po glavi mi je sicer rojilo vprašanje, zakaj jaz? Star sem 29 let, nisem kronični bolnik. Slišal sem, da ljudje odklanjajo cepljenje z AstraZeneco, da cepivo ostaja in sem si mislil, da morda sem pa že na vrsti, saj sem vendarle prijavljen na treh različnih koncih že 4 mesece. Seveda bi bilo bolje, če bi bila prijava enotna, na enem mestu, s tem bi vsaj verjel, da imajo organizatorji nek delujoč sistem. Več

  • Javno pismo

    30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Pisma bralcev

    Kljub umiku spornega člena novela Zakona o vodah še vedno škodljiva

    Ugotavljamo, da je novela Zakona o vodah kljub temu, da je vlada umaknila 4. člen spremembe, ki bi dopuščal gradnjo in izvajanje potencialno nevarnih dejavnosti na vodovarstvenih območjih, še vedno škodljiva. V sporni noveli zakona namreč ostaja člen (2. člen, vezan na 37. člen ZV-1), ki dovoljuje gradnjo objektov na območju priobalnega pasu rek, (presihajočih) jezer in morja, s čimer so ogroženi priobalni pas in podzemni vodonosniki, s tem pa še vedno tudi viri pitne vode. Več

  • Ducat umazanih

    Nogomet ni več le najpomembnejša postranska stvar na svetu. Nogometno dogajanje, v katerem so zaustavili še večje apetite kapitala, kaže, da se da! Da je možno zaustaviti dogajanje, ki vodi v slabo. Če so se zbudili nogometni navijači in drugi akterji ter pokazali, da lahko tudi David zmaga proti Goljatu, se moramo zbuditi tudi potrošniki in drugi akterji, da bomo zmagali v boju proti globalnemu segrevanju, v boju proti uničevanju našega planeta. Več

  • Uredništvo

    23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Pisma bralcev

    Zgodovina na TV Slovenija

    V rubriki TV smo pri opremljanju rubrike objavili fotografijo voditelja Igorja E. Berganta in zgodovinarja dr. Gorazda Bajca, za slednjega pa zapisali, da je zgodovinar dr. Eric Gobetti. Obema zgodovinarjema in bralcem se za napako opravičujemo. Več

  • Intervju Mitja Lenassi

    Mag. Bojko Jerman, inženir arhitekture, je v svojem mnenju v pismih bralcev, objavljenem 15. aprila letos, med drugim izpostavil, da je vzrok slabega prezračevanja poslovnih in stanovanjskih stavb med drugim v tem, da »stroka na tem področju ni izdala obveznih razlag zakonskih aktov niti priporočil dobre prakse«. Več

  • Pamflet

    Spoštovani, V članku Žurnalizem ex nihile novinar Bernard Nežmah omeni moj zapis, citiram: „Bojan Požar je navadna oportunistična podlasica. Z njim obračunaj brez milosti.“ Zapis ni bil objavljen na Twitterju, kot je napak zapisal gospod Nežmah, temveč na Facebooku, kot odgovor na zapis vodje sindikata taksistov, Dejana Jefima, v skupini podpore Ivanu Galetu. Več

  • Past

    Strašljive „balkanske zgodbe“ minulih stolet(ij) se vračajo na sceno - kot da pandemija ni dovolj... Več

  • Pahorjeva manipulacija

    V članku z naslovom »Pahorjeva manipulacija« avtor Peter Petrovčič med drugim navaja trditve o zakonskih obveznostih predsednika republike pri izbiri in predlaganju kandidatov za sodnika ustavnega sodišča, ki ne držijo. Ker omenjene trditve predstavljajo tudi podlago za nekatere avtorjeve zaključke, na tem mestu navajamo naslednje pojasnilo. Več

  • Pamflet

    Pred nekaj meseci ste v reviji Mladina objavili moj komentar na del Pamfleta g. Bernarda Nežmaha, in sicer na en segment partizanskega vojskovanja. Tudi v zadnji številki Mladine, od 09. 04. 2021, je g. Bernard Nežmah zapisal, in sicer, da se začetek upora proti okupatorju na Slovenskem praznuje 27. april, in zaključuje, da se torej nihče z orožjem pred tem ni boril proti nemški vojski. Kot redni bralec in naročnik Mladine spoštujem gospoda Nežmaha, vendar bi želel opozoriti na nekatere njegove, ne dovolj natančno, zapisane misli. Več

  • Preprosta, a velika laž

    V zadnji številki vašega in našega časopisa Mladina je v uvodniku z naslovom »Preprosta, a velika laž«, odgovorni urednik Grega Repovž, kot se temu reče, »zadel žebljico na glavico«. Končno nekdo, ki je na primeru splošno razširjene metafore o slovenski razklanosti (ki implicira razdelitev na dva enaka populacijska dela), povsem nedvoumno pokazal, kako deluje reakcionarni desničarski diskurz. V mislih ima seveda polarizacijo politično-ideološkega polja na »levo« in »desno«. A kljub temu, da se ta zdi nekaj popolnoma samoumevnega, nenazadnje se v družbeni zavesti pojavlja vse od časov francoske revolucije naprej, se vendarle zdi, da dandanes ne odraža več pravega stanja. Več

  • Intervju Mitja Lenassi

    V intervjuju je gospod Lenassi povedal marsikaj zanimivega, a zanimivo je tudi tisto, česar ni povedal, oziroma ni bil vprašan. Namreč trenutno stanje na področju prezračevanja tako javnih kot poslovnih in stanovanjskih stavb je v Sloveniji zelo slabo. Bodisi ustreznega prezračevanja sploh ni, bodisi ne deluje ustrezno, malo je vzornih primerov. Razlogi za takšno stanje so vsaj trije. Več

  • V občini Moravče župan Balažič izplačal rekordne koronske dodatke

    Z razglasitvijo epidemije dne 18.10.2020 je bil skladno z 11. točko prvega odstavka 39.čl. Kolektivne pogodbe za javni sektor izpolnjen pogoj za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah, med katere sodi tudi epidemija. Skladno z navedeno točko znaša dodatek za delo v rizičnih razmerah 65 % urne postavke delavca. Več

  • Incident v Bruslju

    Črni vitez zla in zlobnih misli Spet je dvignil … glas svoj … črni vitez v Tarotu … pepelnato vijoličasti vitez … glas Preroka – iz pradavnega Slovenstva – z neracionalno monotonostjo, z zaničevanjem in prividi in psihotičnim občutkom za resničnost … in kot tudi, enoumno, vsi njegovi služnostni peoni … In kot misli – če sploh kdo misli – njegova sestra, tiho, zadržano in molče, a zagotovo kot vlak v rimski Termini, v zaključenem, a v resnici stranskem, mrtvoudnem, jalovem peronu … Cerkev. Več

  • Študentski domovi, ne zapori!

    Spoštovani. Več

  • Intervju: Janja Sluga

    Za Janjo Sluga se zdi, da želi, da čimprej pozabimo na njeno vlogo podpornice JJ režima (še pred nekaj meseci je izjavljala, da v koaliciji Janeza Janše »težav v resnici ni«) in sprejmemo njen nov imidž nekakšne device Orleanske, ki se postavlja na čelo antijanševske vojske ob boku prav tako včerajšnjega JJ kolaboracionista in današnjega novopečenega antijanša liderja Igorja Zorčiča (še za novo leto je vehementno razlagal, da koalicija JJ nima alternative). Ta vulgarno hitra preobrazba (podobno kot so se nekateri domobranci še dovolj zgodaj leta 1945 preoblačili v partizanske uniforme in postali zagreti antifašisti) je na drugi strani sprejeta s pozdravljanjem »na pravi strani slovenske zgodovine« ... Več

  • Vojna z mediji

    V članku Vojna z mediji (Mladina, 26. marec) vsa zgrožena in zaskrbljena med drugim preberem o cenzuri kolumne Janeza Markeša »Vsa trobila porajajoče se diktature«, na žalost pa je tudi na spletu ne morem prebrati. Že kar nekaj časa se sprašujem, ali smo morali iz »demokratičnih« ZDA res vse po vrsti »uvažati«. Valentinovo in noč čarovnic mi gresta na živce, a veliko hujše so: propaganda, lažno novinarstvo, lažne novice, lažni profili … Pri tem takoj pomislim na Freuda. Slavni Freud je namreč poleg psihoanalize imel brihtnega nečaka, živečega v ZDA, ki je »izumil« propagando, način, kako državljane brez uporabe fizične sile prepričati, da počno to, kar hočejo pomembni drugi. Izkazala se je za zelo učinkovito, zato jo uporablja ves svet. Še sami se ne zavedamo, kdaj in komu podležemo, propaganda se spravi na naša čustva, logično mišljenje pa izklopi. Že če pomislim na reklame, ali pa morda na vsakoletne »modne trende« oblačil, avtomobilov, »lepote« …, se zavem, s kakšno lahkoto postanemo ovčji trop, ki slepo sledi. Upam, da še niste na svoji koži občutili čudežnih kapljic, ali čudodelnih zdravilcev, ki z oglašanjem iščejo naivne žrtve in nemoralno izkoriščajo strah pred boleznijo in smrtjo. Več

  • Imaš moč, ne zlorabljaj je

    Pred šestnajstimi leti je v Sobotni prilogi izšel intervju z dramskim igralcem, ki sem ga zelo cenila. Intervju se mi je vtisnil v spomin zaradi opazke, ki jo je igralec izrekel o svojih kolegicah. »Mislim, da imamo moški eno samo prednost pred ženskami: z leti, tu mislim na videz, ne izgubljamo, lahko kvečjemu pridobivamo. Tu je biologija do žensk nesramna«. Več

  • Javni poziv državljanom in poslancem v podporo ustavni obtožbi zoper predsednika vlade

    Spoštovane državljanke in državljani, Več

  • Šentiljski »mešetar«

    V članku o aretaciji Bojana Belne je prišlo do napačnega navajanja v zvezi z davčnimi utajami v mariborskem lokalu Luft. Najemnik lokala takrat ni bil zaradi domnevne trgovine z ljudmi aretirani šentiljski občinski svetnik SDS Bojan Belna, ampak njegov sin, Bojan Belna mlajši. Več