Politika palice in korenčka

Spoštovani. Več

Luksuz na Rožniku

Odziv Zavoda RS za varstvo narave na članek z naslovom Luksuz na Rožniku: Več

Luksuz na Rožniku

Novogradnja v Krajinskem parku Že podnaslov sestavka pove, za kaj pri obravnavani investiciji gre. Vendar »novogradnje« na tej lokaciji niso dovoljene. Niti stavb, niti »gradbeno-inženirskih objektov« (cest in podobnega). Nerazumljivo je, kako je mogoče, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdajal soglasje za novogradnjo, saj tudi varovalni Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (U.L. št. 78/2015) novogradenj na lokaciji ne dovoljuje. Nadzor nad izvajanjem odloka (36. člen) opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in drugimi predpisi. Več

Zelenjavna juha namesto mesa?

»Visokotehnološki« izdelki z rastlinskimi beljakovinami naj bi spominjali na mesne jedi, zlasti na jedi iz rdečega mesa. »Zrezki« iz soje so bili predstavljeni že pred več kot pol stoletja (1968) na konferenci o rastlinskih virih beljakovin za prehrano v Stockholmu, a se od takrat niso široko uveljavili. Visokotehnološki izdelki zahtevajo temeljito industrijsko obdelavo, z znatno uporabo tehnologije in energije in tako ta predelava ni prav trajnostna. Medtem so, zlasti v Evropi, nastali pomisleki in zadržki v zvezi z uporabo soje. Na evropskem tržišču soja pretežno izvira z območja Amazonke, velik del jo je gensko manipulirane, kar omogoča intenzivno rabo herbicidov. Izdatna raba herbicidov škoduje biotski pestrosti kopenskih in vodnih organizmov na širokem območju. In ne nazadnje, južnoameriško zagotavljanje soje za našo živinorejo pospešuje nasilno spreminjanje gozdov v njive in posledično v opustošena območja. Več

Hrvati, Srbi in kočevski Nemci

V navedenem članku ste na začetku zapisali ,,V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja’’. Ne vem, kako se vam je zgodilo, da ste s tega seznama ,,pozabili’’ na pripadnike črnogorskega naroda, ki jih je v Sloveniji po različnih ocenah od štiri do šest tisoč. Če upoštevamo, da v Sloveniji živi praktično četrta generacija Črnogorcev po rodu, je ta številka lahko večja. Za nepoučene bi omenil, da je črnogorski jezik bil priznan s strani Kongresne knjižnice v Washingtonu in mu je bila dodeljena koda CNR ISO 639. Tako je svetovalni odbor ISO-ja za kodifikacijo jezika ne le priznal obstoj črnogorskega jezika, temveč je tudi potrdil, da ni različica srbskega jezika. Več

Molitev za zdravo pamet

Kot redni bralec Mladine sem z zanimanjem prebral prispevek Jureta Trampuša z naslovom Molitev za zdravo pamet. Zahvaljujem se za simpatično pobudo, naj molim za zdravo pamet vseh. Tudi sam sem razmišljal v tej smeri in sprejel odločitev, da bo v Starem Velenju odslej sveta maša za zdravo pamet vsak mesec. Popolnoma namreč soglašam z Juretom Trampušem, da zdrave pameti ni nikoli preveč. Pravzaprav mislim, da je je v naši družbi odločno premalo. Ne glede na politično, versko, narodno ali kakršno koli drugo pripadnost, da se razumemo. Nekoč je bilo običajno, da so ljudje redno molili za zdravo pamet. Danes tega skorajda ni več. Kar bi po moje morali spremeniti. Zdrava pamet je namreč pogoj za strpnost, spoštovanje in dialog. Česar danes nimamo ravno v izobilju. No, pri sveti maši pred županskimi volitvami v Velenju smo seveda molili za zdravo pamet vseh. Saj jo vsi potrebujemo. Več

Ne monopol, temveč dobro koordinirana mreža

Papir vse prenese - NLZOH ni edini javni zdravstveni zavod, ki mu je država dodelila izvajanje medicinske mikrobiološke dejavnosti. Več

Politika lepih misli

Za javnost so bile natisnjene in objavljene štiri dokumentirane knjige o trgovini z orožjem v obdobju osamosvajanja Slovenije in ob vojnah v nekdanji Jugoslaviji. Avtorji teh knjig so pri tem tvegali celo svoje življenje, ker so z dokumenti iz arhiva dokazali velika kriminalna dejanja tudi osebam, ki so sodelovale pri osamosvajanju Slovenije in ob tem postali pomembni slovenski politiki. Med njimi so bili, nekateri so še vedno tudi v vladah Republike Slovenije. Ob takih ugotovitvah se postavljajo zanimiva in resna vprašanja, ki zahtevajo jasne odgovore. Več

Opravičilo

V prejšnji številki Mladine sem v članku z naslovom Hojsova parcela zapisal, da je eden od štirih kupcev večjega zemljišča bil tudi Tadej Peter Dovšak. Zapisali smo, da je Dovšak bil nekoč predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Predstojnik ljubljanske očesne klinike je dejansko bil njegov oče Peter Dovšak. Vsem prizadetim se opravičujem.  Več

Argument: Nazaj v temo

Kostrivnice do pred kratkim nisem poznal. Po slikah na spletu sodeč gre za prijeten kraj v okolici Rogaške Slatine, kjer sem že bil kot otrok – iskat smo šli stare starše, ki so preživeli nekaj dni v toplicah. Očitno se ljudje v okolici trudijo v te kraje pritegniti tudi novo prebivalstvo, saj se trenutno gradi nova stanovanja. Ko sem v teh dneh bolj kot ne po naključju izvedel za Kostrivnico, sem v članku Nazaj v temo v spletni izdaji Mladine prebral, da imajo v Kostrivnici tudi društvo. Samo po sebi nič posebnega – kot veliko drugih manjših in večjih slovenskih krajev. V enem izmed društev sem bil pred leti tudi sam aktiven član. Lepo nam je bilo, bili smo pridni in skupaj preživeli veliko lepih trenutkov. Gotovo je tako tudi v društvu v Kostrivnici. No, vsaj za nekatere med njimi … Mladinsko društvo Kostrivnica ima namreč eno veliko težavo. Društvo je del Mladinskega sveta Rogaška Slatina, katerega predstavn_ice so v enem izmed družbenih omrežij nedavno izrazile podporo LGBTIQA+ skupnosti. Natančnega ozadja sicer ne poznam, vendar je to načeloma pozitivno dejanje, posebno če za njim stoji kako konkretno prizadevanje, dejavnost. Mladinski svet je domnevno prejel javna sredstva za svoje aktivnosti, s katerimi pa se – sodeč po uradnem (?) komunikacijskem kanalu Mladinskega društva Kostrivnica na taistem družbenem omrežju – kostrivniško članstvo ne strinja v celoti. Po lastni navedbi v spletni objavi ga moti „nesprejemljiva promocija idej, ki niso v skladu z večinskimi družbenimi normami in z večinskim stališčem mladih v [njihovem] kraju.“ In nadalje: „Temam, aktivnostim in dogodkom, ki delijo ljudi, se mora Mladinski svet Rogaška Slatina izogibati […]“. In to je težava kostrivniškega društva ter s tem težava slovenske družbe na splošno. Več

Intervju: Tjaša Pureber

Ena od Mladininih novinark, ime ni bistveno, je s svojim načinom pisanja in postavljanjem vprašanj ustregla oblastnikom, ki si v naši državi, ne glede na strankarsko pripadnost, želijo odriniti na obrobje »mrtvo« kulturo, ki jo enačijo s kulturno dediščino. Če površno pisanje ob tem med seboj spre ustvarjalce, poustvarjalce, kulturnike v javnih zavodih, prekarne delavce in še koga, toliko bolje. Več

Madžarska lokomotiva

Vsak dan lahko opazujemo in poslušamo, kako Janša s svojo stranko oziroma somišljeniki ruši vse pridobitve demokracije in normalnega življenja v tej ubogi Sloveniji. Že tako je na tleh, izčrpana od tajkunov in ostalih (b)(g)angsterjev, sedaj pa še politično drsimo vsak dan bolj v neofašizem. Še malo, pa bomo tam, kjer se začne tipična policijska država, ki jo Hojs že pridno sestavlja, in zavladal nam bo popoln avtokratizem, če se ne bo zgodil kakšen čudež. Postali smo slabši od vsake zaostale republike, kulturni nivo naših politikantov je na ničli, seveda ne more biti na višjem nivoju, če sam Janša obklada zaslužne in mednarodno priznane profesorje, književnike, igralce in ostale umetnike z abotneži, izmečki, podganami, kurbami itd.itd. – njegov repertoar psovk je neomejen! In to počne takoimenovani državnik, ki za sabo vleče svojo verujočo množico in ta množica vidi v njem rešitelja (pred kom pa??) in slepo naseda na vsako njegovo finto – seveda, take rabi on! Takšne ljudi se da uspešno komandirati. Naj bo raja nekulturna, nevzgojena, nešolana, neinteligentna! On bi rad celo Slovenijo spremenil v ’vrt’ poslušnosti in izpolnjevanja ukazov – to bi bila seveda idealna množica zanj. Več

Desant na Bled

Organiziran je bil tako, kot že nekoč. Mogoče so udeleženci desanta sedaj bolj »poštirkani«, in si še niso nadeli formalnega naslova, so pa že nekakšen politični naslednik nekdanjega Kominforma. Priključila se mu je celo dežela, ki prej nikoli ni hotela, da bi bila del držav pod rigidnimi ukazi iz enega komandnega centra. Nekdanji je sicer zamenjan z drugim, javno manj vidnim oligarhom, ki mu gre močna EU čedalje bolj na živce. Sekretarji novega Kominforma pa postopoma uveljavljajo v svojih državah skoraj identične ukrepe. Za odločanje ne potrebujejo pooblastil, sklepov demokratičnih inštitucij, pač pa prav tisto, kar smo še pred nedavnim, sploh pa po letu 1970 obsojali kot enoumje in zato nesprejemljivo za neko zdravo progresivnost. Več

Dve Sloveniji

Slovensko podeželje se sooča s kopico strukturnih težav, ki se jih vlade (tako leve kot desne) niso nikoli zares lotile. Sam živim tako v statistični regiji (Koroška) kot v občini, kjer je stopnja brezposelnosti višja od državnega povprečja, kjer je povprečna mesečna plača 50€ nižja od slovenskega povprečja (in okoli 140€ nižja od povprečne plače v osrednjeslovenski regiji), kjer imamo zgolj 380 stanovanj na 1000 prebivalcev (po podatkih SURS-a je to najmanj med vsemi slovenskimi regijami). Poleg tega živim v enem izmed 18 volilnih okrajev v Sloveniji (več kot petina vseh volilnih okrajev), ki nima svojega predstavnika v parlamentu – kar pomeni, da nimamo poslanske pisarne, kjer bi lahko izražali našo podporo ali nasprotovanje državnim politikam. Več

Višegrajske metode

V prejšnji številki Mladine smo v prispevku z naslovom »Višegrajske metode« napačno zapisali priimek osumljenega za umor pokojnega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Ne gre za Milka Novića ampak za Milka Noviča. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.  Več

Zagovarjati koristi otrok

Bliža se prvi šolski dan … ali pa tudi ne. Vsi z grozo v očeh čakamo, kateri scenarij bodo ubrali odločevalci. Bo pravi odgovor A, B, C ali D?! Več

Vodna shramba

Oživljena prizadevanja za ureditev akumulacijskega jezera v Brkinih, ki bi poleti napajalo Obalo, žal niso brez posledic za okolje. Akumulacijsko jezero naj bi dobili z zajezitvijo enega od potokov, ki se sredi Vremske doline v občini Pivka najprej združita in nato izlivata v reko Reko – gre za potok Suhorca ali Padež. Vendar ima to težke posledice za Škocjanske jame. Pomena ohranitve naravne in kulturne dediščine, obljube mednarodnim institucijam in celotnemu človeštvu, da bomo biser svetovnih razsežnosti Škocjanske jame varovali, namreč ne moremo in ne smemo zmanjševati. Škocjanske jame so mednarodnega pomena, saj imajo kar tri pomembna mednarodna priznanja: svetovna dediščina, podzemno mokrišče Ramsar in tudi Kraško biosferno območje. Podobnih lokacij z vsemi tremi nominacijami je na celem zemeljskem obličju le še 24. Več

Ameriški vojaki v Sloveniji?

Nedavno je ameriško vodstvo sporočilo, da bo iz Nemčije premestilo 12.000 vojakov. Evropski politiki in svetovni mediji so priložnost izkoristili za prepričevanje javnosti, da so ameriške enote tam zato, da branijo Nemčijo. Demokratski poslanec R. Mendez je celo zapisal, da v Kremlju odpirajo šampanjce in da je Trump ogrozil ameriška prizadevanja, da preprečijo rusko agresijo v Evropi. Več

»Zataknjena«

V skladu s 26. členom Zakona o medijih (ZMed) - Pravica do popravka objavljenega obvestila - prosimo za pripravo in objavo enakovrednega prispevka s prikazom nasprotujočih dejstev, saj je bil v Mladini dne 31. 7. 2020 objavljen zapis avtorice Pie Nikolič, naslovljen ’’Zataknjena’’. Več

Katoliška otroška revija in strip o Lojzetu Grozdetu

Na Vas se obračam z dobršno mero zaskrbljenosti, da naš medijski prostor morda res zapada v revitalizacijo avtoritarnih sistemov. Eden zadnjih zame in za demokratično miselnost spornih člankov (»Bojevati se z vsemi peklenskimi silami, ki se zaganjajo v Cerkev Kristusovo«) je objavila Mladina. V uvodu pisec g. Jager zapiše: „Katoliška otroška revija s stripom o Lojzetu Grozdetu vzgaja nove rodove borcev proti komunizmu.“ Članek v nadaljevanju obravnava strip o Alojziju Grozdetu v reviji Mavrica in obe plati njegove življenjske zgodbe. Ne glede na to, kakšna resnica Grozdetove življenjske zgodbe je, se mi zdi za revijo v demokratični ureditvi, pa na splošno za vek, ko bi ljudje že morali biti zmožni ostro zavreči vsakršno avtoritarnost, boj proti komunizmu cinično obsoditi. Več

Oblast premika meje

Aplikacija za sledenje po telefonu okuženim bo prostovoljna? Ja, mesec ali dva, potem pa bo Velikemu vodji zadišalo, da lahko sledi komurkoli in vsem in bo postala obvezna. Z dekretom. Zato bom takrat z macolo razbil svoj telefon, da se bo razletel na koščke. Potem se bo moral Veliki vodja vrniti k starinskemu sistemu iz dobrih starih udbovskih časov, ki jim je zvesto služil (dokler ga niso odslovili) in uvesti špiclje. Moj špicelj bo lahko ležal na predpražniku pred mojimi vrati, razen kadar bova skupaj v bifeju. Upam, da mu bojo šefi kupili mogočen usnjen plašč, v spomin na lepe stare čase prejšnjega režima, ki ga Veliki in seveda ljubljeni vodja vrača v naše kraje in naš čas, ker je to edini sistem, ki ga razume.  Več

Zavestna malomarnost

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost odločevalcem sporoča, da je dovolj. Javno zdravstvo je vedno bolj nedostopno in zaradi ukrepov v zvezi s korona virusom nezadostno – zahtevamo krepitev javne sociale in zdravstva, ki vsem omogoča enako dostopnost, varnost in kakovost potrebnih storitev na načelih solidarnosti in svobodne izbire. Javnosti še vedno ni znano, kje in koliko postelj bo država zagotovila v negovalnih/COVID bolnišnicah, kamor bodo DSO-ji lahko namestili okužene in bolne stanovalce in tako zagotovili izolacijo in zaustavitev širjenja okužb v DSO; rdeče cone v DSO-jih niso rešitev za okužene stanovalce. Hrastnik se ne sme ponoviti – ponovno umirajo starejši v DSO-jih, zato je treba nemudoma sprejeti nove kadrovske normative v oskrbi in zdravstveni negi v socialno-varstvenih zavodih, ne glede na nedokončana usklajevanja normativov na drugih strokovnih področjih zdravstvene nege. Ministrstvo za zdravje naj odredi sistemski nadzor nad zdravljenjem obolelih in umrlih za COVID – 19 v času epidemije v domovih starejših. Več

Nevarni kraki rdeče zvezde

Skladno z Zakonom o medijih podajamo popravek na objavljeni članek v Mladini z dne 17.7.2020 z naslovom „Nevarni kraki rdeče zvezde“ avtorice Pie Nikolič. Več

Neformalni izgon Eritrejcev

Spoštovani, Več

Intervju: Jure Novak

Spoštovani, Več

Pamflet

Vse, kar sem prebral od dr. Bernarda Nežmaha, me je prepričalo, da je prepričan okoljevarstvenik. Opazil sem pa tudi, da sta v njegovem miselnem sistemu vgrajena program, ki ocenjuje vse, kar se dogaja v »Jankovičevi« Ljubljani negativno, in program, ki relativizira vsako kritiko na račun Janše in njegovih sopotnikov. Več

Poslanci ne smejo biti talci

Rada preberem uvodnike Grega Repovža. Velikokrat mi povedo kaj novega, me česa naučijo, stvari, odnose ter dogajanja osvetlijo še z druge strani, in največkrat se z njimi strinjam. Se bom tudi tokrat, sem si rekla, ko sem se zdrznila ob naslovu: Poslanci ne smejo biti talci? Kateri poslanci? Čigavi talci? Zakaj talci? Več

Somrak demokracije

Vse poteze premiera Janeza Janše kažejo na to, da se mu neznansko mudi spreminjati v državi vse po dolgem in počez, še posebej pa medijsko krajino. V najkrajšem času hoče zagotoviti, da bo imel vse, popolnoma vse, pod kontrolo. Na živce mu gre marsikaj, saj vse ne gre po njegovih željah. Protesti vsak petek imajo velik odmev v Evropi. Tudi njegovo mednarodno pajdašenje z nekdanjimi vzhodnimi sovjetskimi sateliti mu ne gre od rok, v Bruslju pa sploh ne. Težave ima tudi z zahtevami pomembnejših držav EU, da finančne pomoči ne morejo dobiti članice, ki ne zagotavljajo evropskega pravnega reda. Vse to in še marsikaj vpliva na to, da se predsednik vlade s stranko SDS najbolj boji predčasnih volitev. Več

Rekviem za republiko

Fašizem je politični sistem, ki si ga večina ne želi, a se nam po vse bolj pogostih znamenjih obeta, če se mu ne bomo dovolj odločno zoperstavili. V tem bomo uspešnejši, če ga dobro prepoznamo. Zato naj ne bo odveč, če v naslednjih vrsticah povem nekaj o tem, kako ga sam dojemam, pa tudi o razlogih, zaradi katerih nas ta problematična politična ureditev ogroža. Več

Visoki leseni gradnji se obeta revolucija

V večini pogovorov in zapisov o leseni gradnji je argument, zakaj ne gradimo več iz lesa, višja cena gradnje. Ob tem bi želel izpostaviti, da je lahko gradnja lesenih stavb za končne kupce že danes občutno nižja, kot je klasična betonsko-opečno-stiroporna. Potrebno je le malo stopiti iz škatle (out of the box): prvič, graditi je treba skupnostne objekte in drugič, izkoriščati je treba spodbude okoljskih sredstev EU. Najbolj učinkovito bi bilo, če se tega lotijo javni stanovanjski skladi. V Šarčevi vladi je bil v sodelovanju z Ekološkim skladom objavljen razpis za trajnostno gradnjo javno-zasebnih objektov posebnega pomena, ki je omogočal pridobitev celo več kot 50% nepovratne subvencije. Razpis je bil umaknjen, ker nanj ni prispel noben ustrezen projekt. Morda je nova vlada tudi zaradi tega zmanjšala spodbude za leseno trajnostno gradnjo na simboličen maksimum 100 evrov za kvadratni meter uporabne površine. Predsednica Evropske komisije je za naslednje proračunsko obdobje napovedala bilijonska sredstva za spodbujanje trajnostnih okoljskih projektov in morda bodo na MOP razpis ponovili, če bo dovolj politične modrosti in sposobnosti. Gradnja skupnostnih objektov na način, da je stanovanjski sklad nosilec projekta, je daleč najlažji in najbolj učinkovit način, s katerim bi se praktično izvajala t.i. zadružna gradnja, o kateri se veliko govori in je bilo na papirju že veliko zapisanega, pa zadruge ne zaživijo tako, kot bi lahko. Več