• Preobrat ali predstava za javnost?, Socialna politika ni ekonomska politika

    Odzivam se na dva članka, objavljena v 45. številki letošnje Mladine, iz katerih bi bralke in bralci lahko sodili, da je bila socialdemokratska koalicijska vlada od novembra 2008 do februarja 2012 na fiskalnem področju neaktivna (Preobrat ali predstava za javnost?) in da je še posebej zanemarila socialno politiko (Socialna politika ni ekonomska politika). Več

  • V čigavem interesu deluje Arso?

    V članku z naslovom “V čigavem interesu deluje Arso?”, ki je bil objavljen dne 11. 10. 2019 v reviji Mladina, na str. 30, so bili objavljeni napačni in neresnični podatki o delovanju in posledicah delovanja Salonita Anhovo, d.d. Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Prispevek z zgornjim naslovom avtorja Zorana Kusa (geografa, sociologa in strokovnjaka za podnebno krizo, sicer pa zaposlenega na Ministrstvu za okolje in prostor) vsebuje številne netočne, napačne in zavajajoče trditve in podatke glede vloge jedrske energije pri današnji in prihodnji oskrbi z energijo ter za uresničitev prehoda v nizkoogljično energetiko in nizkoogljično družbo. Več

  • Popravek

    Spoštovani. Več

  • Plenjenje se nadaljuje

    Spoštovani direktor Doma Danice Vogrinec Maribor. Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Komentar Zorana Kusa v Mladini št. 42 o stanju in pomenu jedrske industrije v svetu in Sloveniji navaja povsem napačne in neobjektivne podatke. Več

  • Naj cveti sto gledališč

    Spoštovani novinar Marjan Horvat! Več

  • Popravek

    V članku „Skriti privilegiranci“, objavljenem v 43. številki tednika Mladina, v katerem sem med drugim pisal o 23 poslancih in poslankah s službenimi stanovanji, sem napačno zapisal, da eden izmed njih, Vojko Starović iz SAB, živi v Grosupljem. Kot so me opozorili v njegovi stranki, je bil poslanec sicer izvoljen v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, vendar že več let živi v Portorožu; za neljubo napako se Vojku Staroviću in stranki SAB opravičujem.  Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Zoran Kus z alarmantnimi podatki oziroma z argumenti na nivoju samouresničujočih prerokb nasprotuje jedrski energiji. Da bi minimiziral vlogo obstoječih jedrskih elektrarn, navaja njihov delež v celotni porabi energije in se sklicuje na upadanje njihovega deleža v proizvodnji elektrike. V resnici je proizvodnja jedrskih elektrarn še vedno za tretjino večja od proizvodnje elektrike iz volatilnih obnovljivih virov (veter, sonce) in v absolutnem smislu tudi ne upada, le proizvodnja iz drugih virov, predvsem fosilnih, hitreje narašča in se zato relativni delež jedrske energije zmanjšuje. Če to ilustriram s konkretnimi številkami: leta 1996 (ki ga omenja Zoran Kus) je poraba jedrske energije preračunano znašala 545 milijonov ton naftnega ekvivalenta (Mtoe), leta 2018 pa 611 Mtoe. V istem obdobju je poraba premoga narasla od 2279 na 3772 Mtoe, nafte od 3381 Mtoe na 4529 Mtoe in plina od 1906 na 3309 Mtoe. Posledica je dramatično povečanje virov izpustov ogljikovega dioksida, ki pa „strokovnjaka za podnebno krizo“ očitno precej manj skrbi kot pa večji poudarek jedrski energiji, ki ne povzroča podnebnih sprememb. Več

  • Poceni sanje, draga resničnost

    Komentar Poceni sanje, draga resničnost (Mladina, 18.10.2019) se kljub znatni dolžini ne more pohvaliti z objektivnim prikazom stanja. Avtor mag. Zoran Kus je bil v času gradnje TEŠ-6 državni sekretar na Ministrstvu za okolje, torej problematiko pozna. Pa je vseeno pozabil navesti naslednje: 1. Vodilni problem proizvodnje električne energije je nezmožnost njenega hranjenja. Povedano preprosto: če se pogovarjamo o količinah, potrebnih za oskrbo države, nimamo načina, da bi elektriko, proizvedeno opoldne, prihranili do večera, saj s črpalno elektrarno Avče lahko do 15 ur zagotavljamo le do 90 W na prebivalca Slovenije. Nakup Teslinih baterij za enodnevno hranjenje vseh slovenskih energetskih potreb bi po trenutnih cenah stal kakih 100 milijard evrov, seveda pa take kapacitete za ves svet sploh niso dobavljive. 2. Tako je elektrika, proizvedena s sončnimi ali vetrnimi elektrarnami, dobrodošla, kadar je. Večino časa pa je noč, je oblačno ali ne piha. Če bi večino elektrike proizvajali le na ta način, bi morali v takih obdobjih ustaviti industrijo in se (zopet) navaditi na odklope gospodinjstev. Več