• Opravičilo

    Spoštovani dr. Milček Komelj. Več

  • Pamflet 

    V današnji številki Mladine lahko v kolumni g. Nežmaha preberemo, da „Ustavno in Upravno sodišče po dveh letih še nista odločili  o pritožbi županskih in svetniških kandidatov, ki so vložili tožbe zoper volilni izid v Ljubljani in Mengšu zaradi zlorabe občinskih glasil v prid županu oz. zaradi suma uvoza volivcev, prijavljenih na fiktivnih naslovih. … Reč je sicer podobna burleski, saj Ustavno sodišče naloži Upravnemu, da naj najprej ono odloči, Upravno pa Ustavnemu, da naj predhodno presodi o protiustavnostih, in potem nobeno od njiju ne odloča.“ Prijazno bi vas napotil na odločitve Ustavnega sodišča, ki je o vseh volilnih zadevah glede lokalnih volitev v okviru svojih pristojnosti že odločilo: Zadeva Kovačič, Zadeva Šmarješke Toplice, Zadeva Zahteva upravnega sodišča. Več

  • Janša – novi evropski avtokrat

    Kot petarda je v slovenskem prostoru odjeknilo novo pismo slovenskega premiera evropskim voditeljem. Samo vsebino pisma je skoraj nesmiselno komentirati, tudi zato, ker se bodo z njo izdatno ukvarjali prav vsi k temu poklicani. Vrstijo se notranjepolitični odzivi, domača in tuja novinarska mnenja, kolumnistične sodbe, spletni izlivi državljanov. Prav nihče pa si zares ne postavlja nekega drugega vprašanja: zakaj, vragu, ravno pismo?? Več

  • Film tedna Izbrisana

    »Spoštovani Andraž Stevanovski, zahvaljujem se vam za vaš poduk o filmu Izbrisana in pogledu na tematiko, ki jo obravnava. A izbrisani niso bili fikcija, zato je prikazovanje tega dogajanja kot fikcija neustrezno. Sicer ne nasprotujem vašemu mnenju, nikakor pa se ne strinjam, da bi bilo karkoli cenzurirano. Namreč, če bi cenzura obstajala, potemtakem filma niti ne bi bilo (kaj pomeni cenzura mehkega etničnega čiščenja, o kateri govorite, ne razumem). Vsekakor pa se kljub svoji funkciji ministra za notranje zadeve ne bom odrekel pravici, da povem svoje (osebno) mnenje o slovenskem filmu. Več

  • Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

    Ali bralce sploh zanimajo volitve v zdravniški zbornici? Ali bodo rekli, da je to izključno zadeva zdravnikov in zobozdravnikov in da se jih to pravzaprav ne tiče? Pa ni ravno tako. Ni nepomembno, kdo bo pomagal kreirati zdravstveno politiko. V prvem krogu je sedanja predsednica Zdenka Čebašek Travnik dobila malo manj glasov kot drugo uvrščena zdravnica Tanja Petkovič in je zato izpadla iz nadaljnje »tekme«, največ glasov pa so namenili Bojani Beović, infektologinji, ki jo pogosto srečamo v medijih v vlogi vodje strokovne svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje. Več

  • Nemoč

    Prepričana sem, da bi v Sloveniji širjenje virusa obvladali, če bi nekatere ukrepe sprejeli pravočasno in ne čakali, da naši politiki pospravijo svoje počitniške hiše v bližnjih državah. Če so konec poletja strokovnjaki ugotavljali, da se je največ virusa prenašalo na zasebnih druženjih, bi jih morali nemudoma prepovedati in ne pustiti, da se je število dnevno odkritih okužb postoterilo. Več

  • Umetnost je provokacija

    Ljudje (si) radi razlagamo vedenje drugih, še posebno takrat, ko je to za nas pomembno. Razlagamo si njihova čustva, izjave in ravnanja ter velikokrat tudi razloge zanje. Lahko smo dobronamerni, a vseeno vnašamo v presojo svoje poglede in stališča ter se motimo. Še najbolj se približamo resnici, če povprašamo človeka, ali skupine ljudi, ki so nas z vedenjem »vznemirili«, kaj nam želijo sporočiti z njim. Več

  • Pankrti in drugi otroci

    Uradna slovenska katoliška cerkev je prejšnji teden sporočila, da bi morali ljudi, ki aktivno nasprotujejo predsedniku vlade Janezu Janši, »kazenskopravno« preganjati. Takšno sporočilo verske skupnosti se zdi prav grozljivo nenavadno, pa sploh ni, če ga umestimo v znani slovenski zgodovinski kontekst. Več

  • Uredništvo

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Pisma bralcev

    Desant na Metelkovo, 2.0

    V članku z zgornjim naslovom smo napačno navedli, da je poslanec Zmago Jelinčič svoje poslansko vprašanje v zvezi z Metelkovo 6 naslovil na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Seveda ga je naslovil na vlado, Zorčič pa ji ga je v skladu s predpisi le preposlal.  Več

  • Fašizoidna politika?

    Rekel je Kordiš „... so tudi mazači (med njimi)“. Seveda, v vsaki stroki so delavci, ki jim ne zaupamo kar tako - ne smemo jih pa kar imeti za mazače. Kordiš: izražaj se dostojno - mlad si še, poboljšaj se! Veš, obnese se. Več

  • Politika palice in korenčka

    Spoštovani. Več

  • Luksuz na Rožniku

    Odziv Zavoda RS za varstvo narave na članek z naslovom Luksuz na Rožniku: Več

  • Luksuz na Rožniku

    Novogradnja v Krajinskem parku Že podnaslov sestavka pove, za kaj pri obravnavani investiciji gre. Vendar »novogradnje« na tej lokaciji niso dovoljene. Niti stavb, niti »gradbeno-inženirskih objektov« (cest in podobnega). Nerazumljivo je, kako je mogoče, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine izdajal soglasje za novogradnjo, saj tudi varovalni Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (U.L. št. 78/2015) novogradenj na lokaciji ne dovoljuje. Nadzor nad izvajanjem odloka (36. člen) opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in drugimi predpisi. Več

  • Zelenjavna juha namesto mesa?

    »Visokotehnološki« izdelki z rastlinskimi beljakovinami naj bi spominjali na mesne jedi, zlasti na jedi iz rdečega mesa. »Zrezki« iz soje so bili predstavljeni že pred več kot pol stoletja (1968) na konferenci o rastlinskih virih beljakovin za prehrano v Stockholmu, a se od takrat niso široko uveljavili. Visokotehnološki izdelki zahtevajo temeljito industrijsko obdelavo, z znatno uporabo tehnologije in energije in tako ta predelava ni prav trajnostna. Medtem so, zlasti v Evropi, nastali pomisleki in zadržki v zvezi z uporabo soje. Na evropskem tržišču soja pretežno izvira z območja Amazonke, velik del jo je gensko manipulirane, kar omogoča intenzivno rabo herbicidov. Izdatna raba herbicidov škoduje biotski pestrosti kopenskih in vodnih organizmov na širokem območju. In ne nazadnje, južnoameriško zagotavljanje soje za našo živinorejo pospešuje nasilno spreminjanje gozdov v njive in posledično v opustošena območja. Več

  • Hrvati, Srbi in kočevski Nemci

    V navedenem članku ste na začetku zapisali ,,V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja’’. Ne vem, kako se vam je zgodilo, da ste s tega seznama ,,pozabili’’ na pripadnike črnogorskega naroda, ki jih je v Sloveniji po različnih ocenah od štiri do šest tisoč. Če upoštevamo, da v Sloveniji živi praktično četrta generacija Črnogorcev po rodu, je ta številka lahko večja. Za nepoučene bi omenil, da je črnogorski jezik bil priznan s strani Kongresne knjižnice v Washingtonu in mu je bila dodeljena koda CNR ISO 639. Tako je svetovalni odbor ISO-ja za kodifikacijo jezika ne le priznal obstoj črnogorskega jezika, temveč je tudi potrdil, da ni različica srbskega jezika. Več

  • Molitev za zdravo pamet

    Kot redni bralec Mladine sem z zanimanjem prebral prispevek Jureta Trampuša z naslovom Molitev za zdravo pamet. Zahvaljujem se za simpatično pobudo, naj molim za zdravo pamet vseh. Tudi sam sem razmišljal v tej smeri in sprejel odločitev, da bo v Starem Velenju odslej sveta maša za zdravo pamet vsak mesec. Popolnoma namreč soglašam z Juretom Trampušem, da zdrave pameti ni nikoli preveč. Pravzaprav mislim, da je je v naši družbi odločno premalo. Ne glede na politično, versko, narodno ali kakršno koli drugo pripadnost, da se razumemo. Nekoč je bilo običajno, da so ljudje redno molili za zdravo pamet. Danes tega skorajda ni več. Kar bi po moje morali spremeniti. Zdrava pamet je namreč pogoj za strpnost, spoštovanje in dialog. Česar danes nimamo ravno v izobilju. No, pri sveti maši pred županskimi volitvami v Velenju smo seveda molili za zdravo pamet vseh. Saj jo vsi potrebujemo. Več

  • Ne monopol, temveč dobro koordinirana mreža

    Papir vse prenese - NLZOH ni edini javni zdravstveni zavod, ki mu je država dodelila izvajanje medicinske mikrobiološke dejavnosti. Več

  • Politika lepih misli

    Za javnost so bile natisnjene in objavljene štiri dokumentirane knjige o trgovini z orožjem v obdobju osamosvajanja Slovenije in ob vojnah v nekdanji Jugoslaviji. Avtorji teh knjig so pri tem tvegali celo svoje življenje, ker so z dokumenti iz arhiva dokazali velika kriminalna dejanja tudi osebam, ki so sodelovale pri osamosvajanju Slovenije in ob tem postali pomembni slovenski politiki. Med njimi so bili, nekateri so še vedno tudi v vladah Republike Slovenije. Ob takih ugotovitvah se postavljajo zanimiva in resna vprašanja, ki zahtevajo jasne odgovore. Več

  • Opravičilo

    V prejšnji številki Mladine sem v članku z naslovom Hojsova parcela zapisal, da je eden od štirih kupcev večjega zemljišča bil tudi Tadej Peter Dovšak. Zapisali smo, da je Dovšak bil nekoč predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Predstojnik ljubljanske očesne klinike je dejansko bil njegov oče Peter Dovšak. Vsem prizadetim se opravičujem.  Več

  • Argument: Nazaj v temo

    Kostrivnice do pred kratkim nisem poznal. Po slikah na spletu sodeč gre za prijeten kraj v okolici Rogaške Slatine, kjer sem že bil kot otrok – iskat smo šli stare starše, ki so preživeli nekaj dni v toplicah. Očitno se ljudje v okolici trudijo v te kraje pritegniti tudi novo prebivalstvo, saj se trenutno gradi nova stanovanja. Ko sem v teh dneh bolj kot ne po naključju izvedel za Kostrivnico, sem v članku Nazaj v temo v spletni izdaji Mladine prebral, da imajo v Kostrivnici tudi društvo. Samo po sebi nič posebnega – kot veliko drugih manjših in večjih slovenskih krajev. V enem izmed društev sem bil pred leti tudi sam aktiven član. Lepo nam je bilo, bili smo pridni in skupaj preživeli veliko lepih trenutkov. Gotovo je tako tudi v društvu v Kostrivnici. No, vsaj za nekatere med njimi … Mladinsko društvo Kostrivnica ima namreč eno veliko težavo. Društvo je del Mladinskega sveta Rogaška Slatina, katerega predstavn_ice so v enem izmed družbenih omrežij nedavno izrazile podporo LGBTIQA+ skupnosti. Natančnega ozadja sicer ne poznam, vendar je to načeloma pozitivno dejanje, posebno če za njim stoji kako konkretno prizadevanje, dejavnost. Mladinski svet je domnevno prejel javna sredstva za svoje aktivnosti, s katerimi pa se – sodeč po uradnem (?) komunikacijskem kanalu Mladinskega društva Kostrivnica na taistem družbenem omrežju – kostrivniško članstvo ne strinja v celoti. Po lastni navedbi v spletni objavi ga moti „nesprejemljiva promocija idej, ki niso v skladu z večinskimi družbenimi normami in z večinskim stališčem mladih v [njihovem] kraju.“ In nadalje: „Temam, aktivnostim in dogodkom, ki delijo ljudi, se mora Mladinski svet Rogaška Slatina izogibati […]“. In to je težava kostrivniškega društva ter s tem težava slovenske družbe na splošno. Več

  • Intervju: Tjaša Pureber

    Ena od Mladininih novinark, ime ni bistveno, je s svojim načinom pisanja in postavljanjem vprašanj ustregla oblastnikom, ki si v naši državi, ne glede na strankarsko pripadnost, želijo odriniti na obrobje »mrtvo« kulturo, ki jo enačijo s kulturno dediščino. Če površno pisanje ob tem med seboj spre ustvarjalce, poustvarjalce, kulturnike v javnih zavodih, prekarne delavce in še koga, toliko bolje. Več

  • Madžarska lokomotiva

    Vsak dan lahko opazujemo in poslušamo, kako Janša s svojo stranko oziroma somišljeniki ruši vse pridobitve demokracije in normalnega življenja v tej ubogi Sloveniji. Že tako je na tleh, izčrpana od tajkunov in ostalih (b)(g)angsterjev, sedaj pa še politično drsimo vsak dan bolj v neofašizem. Še malo, pa bomo tam, kjer se začne tipična policijska država, ki jo Hojs že pridno sestavlja, in zavladal nam bo popoln avtokratizem, če se ne bo zgodil kakšen čudež. Postali smo slabši od vsake zaostale republike, kulturni nivo naših politikantov je na ničli, seveda ne more biti na višjem nivoju, če sam Janša obklada zaslužne in mednarodno priznane profesorje, književnike, igralce in ostale umetnike z abotneži, izmečki, podganami, kurbami itd.itd. – njegov repertoar psovk je neomejen! In to počne takoimenovani državnik, ki za sabo vleče svojo verujočo množico in ta množica vidi v njem rešitelja (pred kom pa??) in slepo naseda na vsako njegovo finto – seveda, take rabi on! Takšne ljudi se da uspešno komandirati. Naj bo raja nekulturna, nevzgojena, nešolana, neinteligentna! On bi rad celo Slovenijo spremenil v ’vrt’ poslušnosti in izpolnjevanja ukazov – to bi bila seveda idealna množica zanj. Več

  • Desant na Bled

    Organiziran je bil tako, kot že nekoč. Mogoče so udeleženci desanta sedaj bolj »poštirkani«, in si še niso nadeli formalnega naslova, so pa že nekakšen politični naslednik nekdanjega Kominforma. Priključila se mu je celo dežela, ki prej nikoli ni hotela, da bi bila del držav pod rigidnimi ukazi iz enega komandnega centra. Nekdanji je sicer zamenjan z drugim, javno manj vidnim oligarhom, ki mu gre močna EU čedalje bolj na živce. Sekretarji novega Kominforma pa postopoma uveljavljajo v svojih državah skoraj identične ukrepe. Za odločanje ne potrebujejo pooblastil, sklepov demokratičnih inštitucij, pač pa prav tisto, kar smo še pred nedavnim, sploh pa po letu 1970 obsojali kot enoumje in zato nesprejemljivo za neko zdravo progresivnost. Več

  • Dve Sloveniji

    Slovensko podeželje se sooča s kopico strukturnih težav, ki se jih vlade (tako leve kot desne) niso nikoli zares lotile. Sam živim tako v statistični regiji (Koroška) kot v občini, kjer je stopnja brezposelnosti višja od državnega povprečja, kjer je povprečna mesečna plača 50€ nižja od slovenskega povprečja (in okoli 140€ nižja od povprečne plače v osrednjeslovenski regiji), kjer imamo zgolj 380 stanovanj na 1000 prebivalcev (po podatkih SURS-a je to najmanj med vsemi slovenskimi regijami). Poleg tega živim v enem izmed 18 volilnih okrajev v Sloveniji (več kot petina vseh volilnih okrajev), ki nima svojega predstavnika v parlamentu – kar pomeni, da nimamo poslanske pisarne, kjer bi lahko izražali našo podporo ali nasprotovanje državnim politikam. Več

  • Višegrajske metode

    V prejšnji številki Mladine smo v prispevku z naslovom »Višegrajske metode« napačno zapisali priimek osumljenega za umor pokojnega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Ne gre za Milka Novića ampak za Milka Noviča. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.  Več

  • Zagovarjati koristi otrok

    Bliža se prvi šolski dan … ali pa tudi ne. Vsi z grozo v očeh čakamo, kateri scenarij bodo ubrali odločevalci. Bo pravi odgovor A, B, C ali D?! Več

  • Vodna shramba

    Oživljena prizadevanja za ureditev akumulacijskega jezera v Brkinih, ki bi poleti napajalo Obalo, žal niso brez posledic za okolje. Akumulacijsko jezero naj bi dobili z zajezitvijo enega od potokov, ki se sredi Vremske doline v občini Pivka najprej združita in nato izlivata v reko Reko – gre za potok Suhorca ali Padež. Vendar ima to težke posledice za Škocjanske jame. Pomena ohranitve naravne in kulturne dediščine, obljube mednarodnim institucijam in celotnemu človeštvu, da bomo biser svetovnih razsežnosti Škocjanske jame varovali, namreč ne moremo in ne smemo zmanjševati. Škocjanske jame so mednarodnega pomena, saj imajo kar tri pomembna mednarodna priznanja: svetovna dediščina, podzemno mokrišče Ramsar in tudi Kraško biosferno območje. Podobnih lokacij z vsemi tremi nominacijami je na celem zemeljskem obličju le še 24. Več

  • Ameriški vojaki v Sloveniji?

    Nedavno je ameriško vodstvo sporočilo, da bo iz Nemčije premestilo 12.000 vojakov. Evropski politiki in svetovni mediji so priložnost izkoristili za prepričevanje javnosti, da so ameriške enote tam zato, da branijo Nemčijo. Demokratski poslanec R. Mendez je celo zapisal, da v Kremlju odpirajo šampanjce in da je Trump ogrozil ameriška prizadevanja, da preprečijo rusko agresijo v Evropi. Več

  • »Zataknjena«

    V skladu s 26. členom Zakona o medijih (ZMed) - Pravica do popravka objavljenega obvestila - prosimo za pripravo in objavo enakovrednega prispevka s prikazom nasprotujočih dejstev, saj je bil v Mladini dne 31. 7. 2020 objavljen zapis avtorice Pie Nikolič, naslovljen ’’Zataknjena’’. Več

  • Katoliška otroška revija in strip o Lojzetu Grozdetu

    Na Vas se obračam z dobršno mero zaskrbljenosti, da naš medijski prostor morda res zapada v revitalizacijo avtoritarnih sistemov. Eden zadnjih zame in za demokratično miselnost spornih člankov (»Bojevati se z vsemi peklenskimi silami, ki se zaganjajo v Cerkev Kristusovo«) je objavila Mladina. V uvodu pisec g. Jager zapiše: „Katoliška otroška revija s stripom o Lojzetu Grozdetu vzgaja nove rodove borcev proti komunizmu.“ Članek v nadaljevanju obravnava strip o Alojziju Grozdetu v reviji Mavrica in obe plati njegove življenjske zgodbe. Ne glede na to, kakšna resnica Grozdetove življenjske zgodbe je, se mi zdi za revijo v demokratični ureditvi, pa na splošno za vek, ko bi ljudje že morali biti zmožni ostro zavreči vsakršno avtoritarnost, boj proti komunizmu cinično obsoditi. Več