Intervju: Alenka Bratušek

V intervjuju je gospa ministrica omenila nekaj velikih, dolgoročnih zamisli bodočega umeščanja prostorskega načrta v naš prostor v obdobju prihodnjih 15 letih, ki bodo bojda (mogoče) znani že ta mesec. V teh zamislih bo skoraj verjetno, kot je v navadi, izpuščena 3A razvojna os od Ljubljane proti jugu, ki pokriva občine Škofljica, Velike Lašče, Ribnica in Kočevje do meje s Hrvaško. In zakaj sploh še pišem te vrstice?

Pozitivna diskriminacija

Pripravlja se nova zakonodaja, ki bi naj člane romske skupnosti spodbudila k spoštovanju obstoječe zakonodaje in k hitrejši integraciji v družbo. Pri tem se nihče ne slepi, da bi zakoni sami po sebi lahko spremenili stare ogrožajoče navade dela romske skupnosti. Kaj pomeni »integracija« - zanikanje narodnosti in narodnostnih pravic, ali samo etnične identitete?

Intervju: Rok Fazarinc

Spoštovani, dne 31. 8. 2024 smo v Mladini lahko prebrali članek g. Roka Fazarinca z naslovom »Ironija: Občina Dobrova - Polhov Gradec ni dovolila gradnje zadrževalnikov za Ljubljano, zdaj pa je bila že trikrat potopljena«, v katerem je zapisano, da če bi Občina Dobrova - Polhov Gradec privolila v izgradnjo zadrževalnikov v občini in Ljubljani, ne bi bilo poplav.

Evropa bo krščanska ali pa je ne bo

Spoštovani politik in sedaj evroposlanec Matej Tonin je izjavil zgornjo misel. Kaj je mislil s tem? Zelo verjetno to, da naj bi se Evropejci ravnali po krščanskih vrednotah, sicer bo z Evropo konec. Krščanske vrednote so mnoge in so strnjene v desetih božjih zapovedih. Ob tem nastane problem, saj niso krščanske, temveč judovske. Po nareku Boga jih je Mojzes vklesal v kamen. Zakaj so torej kristjani stoletja krvavo preganjali Jude vsepovsod po Evropi? Te vrednote pravzaprav niso niti docela judovske, saj jih v različnih oblikah ali parcialno najdemo v mnogih pred judovskimi verstvi.

Kdo zares pritiska

Tudi ob razpravi o podnebnem zakonu se je pokazalo, da katerikoli ukrep za zmanjšanje obremenitve okolja naleti na nasprotovanje tistih, ki bi morali pri sebi nekaj spremeniti. Ali bomo kar vztrajali pri sedanjih navadah do bridkega konca? Če gospodarstvo smatra, da »ni sprejemljivo, da bi zaradi podnebnih ciljev doživljali ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje«, se sprašujem, zakaj gospodarstvo ne opaža težav v razvoju, ki nastajajo zaradi visokih vročin, požarov, poplav, neenakomerno porazdeljenih padavin, največkrat povezanih s hudimi neurji, ki povzročajo škodo? Morda jih ta dejstva ne zanimajo, ker pri sanaciji teh posledic pomagajo družbeno politične skupnosti? Pri tem pozabljajo, da morajo le-te za to pomoč zbrati tudi potrebna sredstva. In eden poglavitnih virov je obdavčenje gospodarstva, ali ste to že pozabili? Če gospodarstvo in drugi, ki nasprotujejo ukrepom za zmanjšanje obremenitve okolja, naj povedo, kako to storiti, da pri tem nikomur ne bo potrebno pri sebi spremeniti proizvodnih postopkov in potrošnih navad.

Gaza – Vietnam naše mladosti?

To ni (politično) uravnotežen spis, je zgolj mnenje, morda samo šibek klic iz občutka nemoči ob več kot petdesetih vojnah, ki se ta hip odvijajo na planetu. V tem spisu tudi ne gre za poskus analize, marveč zgolj za miselni preblisk v mrzlem času morije, krutosti, besnenja in zlobe, ki so se zalezli v mehko, ranljivo testo upanja. Tam nekje umira (tudi) Gaza … Vietnam naše mladosti? Množico otroških trupel in opustošenje bibličnih razsežnosti gledam od daleč in osramočen. Svoje, njihove, naše in vaše vnuke sem v grozi uzrl skozi oči ubijalske sle, sovraštva in pohlepa po ukradeni zemlji ...

Redukcija demokracije

Dimitrij Rupel je za Jureta Trampuša napisal, da so očitki na njegov račun v zvezi z Javno agencijo za knjigo »nespodobni, iz vljudnosti bom rekel, da so napačni in zgrešeni«.

Spolski šport: Odgovor na prispevek Marka Snoja

Nives Hüll, Ljubljana in Blaž Istenič Urh, Dunaj

Besede namesto dejanj

Normalnim ljudem je nerazumljivo, zakaj je politika evropskih držav tako razumevajoča do politike sedanje izraelske vlade. Več kot proteste in zgražanje do sedaj niso premogli. Kljub tem protestom mnogih držav in mednarodnih organizacij sedanja izraelska politika vedno bolj neusmiljeno obravnava Palestince tako v Gazi kot na Zahodnem bregu. Poleg genocidnih dejanj si na veliko prisvaja palestinsko zemljo na Zahodnem bregu in objavlja načrte glede Gaze, ki predvidevajo od delne poselitve z Izraelci do popolnega izgona Palestincev iz Gaze. Posebno »učinkovito« se zgraža politika ZDA, ko hkrati s prizadevanjem, da bi zmanjšala krvoločnost sedanje izraelske vlade in njene soldateske, jim za nagrado za njihovo neupoštevanje predlogov ZDA pošiljajo orožje, da so lahko učinkoviti pri izvajanju svoje politike.

Redukcija demokracije

Napisal sem: “Za klicanje vlade na odgovornost je v demokraciji predvsem odgovorna opozicija…”. Gospod Trampuš mi očita, da sem bil nekoč sam član in udeleženec organizacij civilne družbe oz. t.i. državljanskih pobud; da sem jih nekoč priznaval, danes pa da jih zavračam. Menda je znano in očitno, da je takrat, ko sem bil član in udeleženec civilnih pobud (od Nove revije do pisateljske ustave), veljal enopartijski sistem, opozicija je bila prepovedana, državljanske pobude, kolikor jih je sploh bilo, pa so bile previdne. V diktaturi so državljanske pobude nekaj drugega kot državljanske pobude v demokraciji. Sam sem leta 1989 objavil knjigo z naslovom Slovenski intelektualci od vojaške do civilne družbe, v kateri pišem o stvareh, ki so danes splošno znane in jih zaradi spodobnosti ne morem ponavljati. Dejstvo je, da smo imeli pisatelji v slovenskem socializmu nekatere prednosti, vendar so bile naše pobude še vedno le nadomestek opozicije in so se razvile v opozicijo šele po večstrankarskih volitvah v neodvisni Sloveniji.

Proti kom nas brani NATO?

Spoštovanemu gospodu Ivu Žbogarju se iskreno opravičujem, ker je res da v Evropi samo 79 let in 4 mesece traja mir v nasprotju z mojo malomarno navedbo, da že 80 let nimamo vojne, mogoče tudi zaradi NATA. Bi si pa drznil preroško trditi, da v naslednjih 7 mesecih v Evropi ne bo vojne.

Proti kom nas brani Nato?

V pismu stotnika Jordan Kodermaca mrgoli zavajanj in laži. Začne s tem, da nas NATO že 80 let brani pred agresorji. Ali to pomeni, da nas je NATO ubranil pred Mussolinijevimi fašisti ali Hitlerjevimi nacisti?

Proti kom nas brani Nato? 

Odziv gospoda stotnika Jordana Kodermaca na moja spotikanja ob Nato je domala pričakovan, morda celo dobrodošel. Natu sem v redki manjšini somišljenikov v tedaj vodilni LDS nasprotoval že leta 2003, torej ostajam zvest samemu sebi in okrepljenim dvomom v dobrobit članstva. V realistični maniri bi danes izstop raje zamenjal z nepokorščino do zavezništva glede zapovedanega financiranja in udeležbe v zunanjih vojnih in vojaških misijah. Krepil bi nevojaške investicije, inženirske in sanitetne enote za obrambe pred naravnimi nesrečami, pomoč pri razminiranju in zdravljenju žrtev vojn. Z nekaj obešenjaškega političnega poguma bi igral igro zastonjkarja, v imenu miru in mednarodnega prava bi tvegal izključitev, ki formalno niti ne obstaja. Torej sem za bi defenzivno naravo Nata, ki bojda prinaša mir in blaginjo in ne vojn in pokolov civilistov.

Ženski spol

Ljudje z XY kromosomi so moški, tisti z XX kromosomi so ženske. Tako je po osnovnošolskem učenju. Če učitelj biologije tega ne uči tako, ga šolski inšpektor lahko okrega. Nekateri naši politiki in mnenjski voditelji radi kažejo in posredujejo občinstvu svoje znanje iz osnovne šole o dveh oblikah spola.

Odgovor na vprašanje dr. Marka Snoja - kdo smo mi?

V zadnji številki časnika Mladina (16. 8. 2024) je objavljen prispevek jezikoslovca akad. prof. dr. Marka Snoja z naslovom „Šport je naš – vprašanje je le, kdo smo mi“. Čeprav avtor v prispevku nastopa kot avtoriteta akademika s področja jezikoslovja, se v samem besedilu dotika predvsem biološke tematike in vprašanj spola, pri čemer pa njegove ugotovitve in stališča žal temeljijo na popolnoma napačnih predpostavkah. Kot biolog, ki se ukvarja predvsem z vprašanji biologije spola in spolnosti, se čutim dolžnega oglasiti, saj me je omenjeni prispevek, milo rečeno šokiral. Podobne prispevke smo s strani drugih avtorjev v preteklosti že zasledili v tednikih, kot sta Družina ali Demokracija, kjer pogosto brez ustreznega strokovnega znanja razpravljajo o spolnih tematikah in svoje ideološko obremenjene in problematične poglede upravičujejo z zelo omejenim in pomanjkljivim razumevanjem biologije, genetike in drugih sorodnih znanosti.

Popravek: Farsa v državnem zboru

Vsebina članka, objavljenega dne 23. 2. 2024 pod gornjim naslovom vsebuje napačno navedeno dejstvo, da »… še danes pa se zdi prav neverjetno, da so Rusi najprej državi nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kako se kaj takega sploh lahko zgodi? 70 milijonov!« Kupci SIJ-a niso nakazali ničesar preveč. Podjetje Dilon d. o. o., je za 55,35-odstotni delež Slovenski industriji jekla moralo odšteti 105 milijonov evrov. Od tega je zagotovilo 35 milijonov evrov lastnih sredstev. Od tega je zagotovilo 35 milijonov lastnih sredstev. Preostali del kupnine, 70 milijonov evrov, naj bi kot posojilo Dilonu zagotovil konzorcij slovenskih bank. Ker je Dilon dvomil v pravočasno zagotovitev kreditnih virov s strani konzorcija slovenskih bank, je na skrbniški račun pri notarju začasno deponiral 70 milijonov lastnih sredstev. Ko je bil bančni kredit v enaki višini, torej 70 milijonov evrov, odobren in sredstva nakazana na račun pri notarju, je bilo 70 milijonov evrov lastnih sredstev povrnjenih kupcu SIJ-a.

Niti narodna niti univerzitetna, temveč knjižnica za turiste

Ko se v velikih turističnih središčih začenja z uvedbo vse strožjih omejitev za turiste, se jim pri nas trudimo omogočiti vse in še več. Tako je največja univerza v državi ostala brez univerzitetne knjižnice, ki je v poletnem delovnem času posvečena predvsem turistom.

Nove norosti NSi

Politiki NSi so zanimivi ljudje. Veliko tenkočutnost kažejo do ljudi, ki bi morali spremeniti svoje dosedanje navade. Njihov predsednik je ob neki priliki odločno izjavil, da so oni sicer za zeleni prehod, vendar to ne sme vplivati na gospodarstvo. Zanima me kako izgleda, kot v etablirani stranki, njihova zelena politika, saj si brez nekih sprememb dosedanjih navad in sprememb v načinu poslovanja podjetij ni mogoče predstavljati zboljšanja življenjskega okolja in omilitev burnih vremenskih sprememb.

Prostaštvo

Šport je naš - vprašanje je le, kdo smo mi

Rekviem za jeseniško bolnišnico (?)

Pred vlado je odločanje o gorenjski regijski bolnišnici. V pomoč naj bi ji bila analiza, v kateri so Jesenice zaradi domnevnega pomanjkanja prostora avtomatično izločili in res me zanima, zakaj niso upoštevali dveh predhodnih mnenj, ki zatrjujeta nasprotno, ali dveh drugih lokacij, ki so jih Jeseničani predložili. Zato vedno bolj dvomim v objektivnost takih analiz, politiki jih tudi sicer radi ponavljajo, da zavlačujejo z odločanjem, a še bolj me skrbi možnost, da se njihovi rezultati prilagodijo željam njenih naročnikov.

Proti kom nas brani NATO ?

Gospod profesor Dr.Bogomir Kovač se sprašuje pred kom nas brani NATO?

Jedrska kampanja se je že začela

Novinarka Monika Weiss je v članku z naslovom »Jedrska kampanja se je že začela« (objavljen 26.7.2024) predstavila aktivnosti, ki jih družba GEN energija izvaja z namenom osveščanja javnosti o energetiki in jedrski energiji ter informiranja o projektu JEK2. Novinarka v članku pravilno opiše aktualne aktivnosti integrirane kampanje osveščanja in informiranja. Njeno pisanje dopolnjujemo z dodatnimi pojasnili, ki potrjujejo odgovoren odnos družbe GEN energija do projekta JEK2 in njeno zavezo k objektivnemu in odprtemu komuniciranju projekta v javnosti.

Zafrknimo NATO

Vsebina članka Zafrknimo NATO g. Boruta Mekine je resna. Škoda, da nima primernejšega naslova in tudi zaključek, da je že čas, da postanejo kranjske čebele del naših obrambnih sil, kaže na poletno lahkotnost zapisa.

Intervju: Srečo Dragoš

Dr. Tine Stanovnik se je na moj intervju (Mladina, št. 28) odzval z oceno, da so moji podatki napačni in da si jih izmišljujem (ker da so »nekakšen konstrukt dr. Dragoša«). To dokazuje s trditvijo o slovenskem deležu za socialno zaščito, za katerega sem jaz rekel, da je eden od manjših v Evropi (kot % BDP), on pa mi ugovarja takole: »Resnica je, da Slovenija (po podatkih Eurostata) namenja za področje socialne zaščite 24,8 % BDP, ki je nekoliko višji od povprečja EU.« To Stanovnik ilustrira s trditvijo v naslednjem stavku, kjer pravi, da leta 2021 kar »14 članic namenja nižji odstotek izdatkov za socialno zaščito« od slovenskega.

Energetika skozi očala jedrskega inženirja

Dr. Iztok Tiselj, strokovnjak za jedrsko tehniko in član Posvetovalnega odbora JEK2 pri podjetju Gen energija je v Mladini št. 29 nizal argumente za investiranje v jedrsko energijo kot učinkoviti vir energije za potrebe življenja na Zemlji in v Sloveniji. Pri tem sam izpostavlja, kako se dosledno odpoveduje napovedovanju prihodnosti razvoja družbe in njenih potreb po energiji v raznih oblikah. Tiselj namreč zatrjuje, da so vsakršne dolgoročnejše napovedi neverodostojne in neosnovane na ustreznih dejstvih, za dokaz pa daje ekonomsko-politično stroko in dejavnost in citira predsednico Evropske centralne banke, ki ja na srečanju v Davosu odgovorne vodilne kadre v družbi in gospodarstvu pozvala, da naj načrtujejo za 30 let naprej, ne samo kratkoročno in srednjeročno. A sama je napovedala gibanje inflacije za eno leto, a se je napoved »uresničila« v trikratniku napovedi. Lagarde je toliko zgrešila že kratkoročno, kakršnokoli dolgoročno napovedovanje pa je s tem izgubilo vsakršno verodostojnost.

Intervju: Srečo Dragoš

Intervju z dr. Srečom Dragošem (Mladina, št. 28) vsebuje številne napačne in zavajajoče podatke. Prava posebnost je, da dr. Dragoš ne navaja letnic niti vira podatkov, s katerimi operira. V udarnem podnaslovu na str. 36 navaja: »Še vedno dajemo enega najmanjših deležev BDP za področje sociale v Evropi«. Resnica je, da Slovenija (po podatkih Eurostata) namenja za področje socialne zaščite 24.8% BDP, ki je nekoliko višji od povprečja EU. Po podatkih za leto 2021, 14 članic namenja nižji odstotek izdatkov za socialno zaščito (merjeno kot % BDP). To, da Slovenija namenja »daleč največji odstotek« državnemu subvencioniranju gospodarstva, je prav tako nekakšen konstrukt dr. Dragoša.

Propadanje kulturnega spomenika

Spoštovani, odgovarjam na pismo odvetniške pisarne Senica& partnerji zastopnika Festivala Ljubljana objavljeno v Mladini štev. 28 - Propadanje kulturnega spomenika. Kot ravnateljica SŠOF - Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki ima svoje učne prostore v Križankah, se s problematiko lastništva in prenove Križank intenzivno ukvarjam že od nastopa mojega mandata leta 2022. Ob intenziteti pritiskov si zastavljam vprašanja, ki morajo biti izrečena javno, saj vodim šolo s pomembnim zgodovinskim in kulturnim pomenom in vrednostjo.

SD se vrača na stare tirnice

V članku »SD se vrača na stare tirnice«, objavljenem v tedniku Mladina in na spletni strani www.mladina.si 5. 7. 2024, so povzete omembe Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) v revizijah porabe proračuna, pri čemer je navedeno, da je v letu 2022 Komisija za preprečevanje korupcije »kot očitno kronični kršitelj 42. člena denar napačno potrošila za prenovo informacijskega sistema Erar«. Kot izhaja iz članka, se navedeno nanaša na 42. člen Zakona o javnih financah. Nikakor ne drži, da je Komisija kršila 42. člen Zakona o javnih financah oziroma da je kronični kršitelj tega člena, kot navaja novinar. Komisija namreč kot neposredni proračunski uporabnik ne odloča sama o (pre)razporejanju sredstev proračuna.

8 dni / teden

V tedniku Mladina je bil 21. junija 2024 objavljen prispevek v rubriki 8 dni/teden na temo okvare letala Falcon avtorja Erika Valenčiča. V njem pisec med drugim zapiše: »A vrnimo se k letalu. Poznavalci opozarjajo, da s falconom namreč ni nič res narobe, večji problem je v Slovenski vojski, ki skrbi za njegovo vzdrževanje. Kdaj točno so se začele težave? Ko so njegovo vzdrževanje prenesli na Slovensko vojsko. Povsod drugod imajo letala specializirane vzdrževalce, le v Sloveniji pa na ta način varčujemo. Naj stane, kolikor že stane, pa če od letala na koncu ostane le kup železja. A ne pozabimo, da zdaj vlade kupujejo nova letala za vojsko. Ki jih bo prav tako vzdrževala sama.«