• Intervju: Tjaša Pureber

    Ena od Mladininih novinark, ime ni bistveno, je s svojim načinom pisanja in postavljanjem vprašanj ustregla oblastnikom, ki si v naši državi, ne glede na strankarsko pripadnost, želijo odriniti na obrobje »mrtvo« kulturo, ki jo enačijo s kulturno dediščino. Če površno pisanje ob tem med seboj spre ustvarjalce, poustvarjalce, kulturnike v javnih zavodih, prekarne delavce in še koga, toliko bolje. Več

  • Madžarska lokomotiva

    Vsak dan lahko opazujemo in poslušamo, kako Janša s svojo stranko oziroma somišljeniki ruši vse pridobitve demokracije in normalnega življenja v tej ubogi Sloveniji. Že tako je na tleh, izčrpana od tajkunov in ostalih (b)(g)angsterjev, sedaj pa še politično drsimo vsak dan bolj v neofašizem. Še malo, pa bomo tam, kjer se začne tipična policijska država, ki jo Hojs že pridno sestavlja, in zavladal nam bo popoln avtokratizem, če se ne bo zgodil kakšen čudež. Postali smo slabši od vsake zaostale republike, kulturni nivo naših politikantov je na ničli, seveda ne more biti na višjem nivoju, če sam Janša obklada zaslužne in mednarodno priznane profesorje, književnike, igralce in ostale umetnike z abotneži, izmečki, podganami, kurbami itd.itd. – njegov repertoar psovk je neomejen! In to počne takoimenovani državnik, ki za sabo vleče svojo verujočo množico in ta množica vidi v njem rešitelja (pred kom pa??) in slepo naseda na vsako njegovo finto – seveda, take rabi on! Takšne ljudi se da uspešno komandirati. Naj bo raja nekulturna, nevzgojena, nešolana, neinteligentna! On bi rad celo Slovenijo spremenil v ’vrt’ poslušnosti in izpolnjevanja ukazov – to bi bila seveda idealna množica zanj. Več

  • Desant na Bled

    Organiziran je bil tako, kot že nekoč. Mogoče so udeleženci desanta sedaj bolj »poštirkani«, in si še niso nadeli formalnega naslova, so pa že nekakšen politični naslednik nekdanjega Kominforma. Priključila se mu je celo dežela, ki prej nikoli ni hotela, da bi bila del držav pod rigidnimi ukazi iz enega komandnega centra. Nekdanji je sicer zamenjan z drugim, javno manj vidnim oligarhom, ki mu gre močna EU čedalje bolj na živce. Sekretarji novega Kominforma pa postopoma uveljavljajo v svojih državah skoraj identične ukrepe. Za odločanje ne potrebujejo pooblastil, sklepov demokratičnih inštitucij, pač pa prav tisto, kar smo še pred nedavnim, sploh pa po letu 1970 obsojali kot enoumje in zato nesprejemljivo za neko zdravo progresivnost. Več

  • Dve Sloveniji

    Slovensko podeželje se sooča s kopico strukturnih težav, ki se jih vlade (tako leve kot desne) niso nikoli zares lotile. Sam živim tako v statistični regiji (Koroška) kot v občini, kjer je stopnja brezposelnosti višja od državnega povprečja, kjer je povprečna mesečna plača 50€ nižja od slovenskega povprečja (in okoli 140€ nižja od povprečne plače v osrednjeslovenski regiji), kjer imamo zgolj 380 stanovanj na 1000 prebivalcev (po podatkih SURS-a je to najmanj med vsemi slovenskimi regijami). Poleg tega živim v enem izmed 18 volilnih okrajev v Sloveniji (več kot petina vseh volilnih okrajev), ki nima svojega predstavnika v parlamentu – kar pomeni, da nimamo poslanske pisarne, kjer bi lahko izražali našo podporo ali nasprotovanje državnim politikam. Več

  • Višegrajske metode

    V prejšnji številki Mladine smo v prispevku z naslovom »Višegrajske metode« napačno zapisali priimek osumljenega za umor pokojnega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Ne gre za Milka Novića ampak za Milka Noviča. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.  Več

  • Zagovarjati koristi otrok

    Bliža se prvi šolski dan … ali pa tudi ne. Vsi z grozo v očeh čakamo, kateri scenarij bodo ubrali odločevalci. Bo pravi odgovor A, B, C ali D?! Več

  • Vodna shramba

    Oživljena prizadevanja za ureditev akumulacijskega jezera v Brkinih, ki bi poleti napajalo Obalo, žal niso brez posledic za okolje. Akumulacijsko jezero naj bi dobili z zajezitvijo enega od potokov, ki se sredi Vremske doline v občini Pivka najprej združita in nato izlivata v reko Reko – gre za potok Suhorca ali Padež. Vendar ima to težke posledice za Škocjanske jame. Pomena ohranitve naravne in kulturne dediščine, obljube mednarodnim institucijam in celotnemu človeštvu, da bomo biser svetovnih razsežnosti Škocjanske jame varovali, namreč ne moremo in ne smemo zmanjševati. Škocjanske jame so mednarodnega pomena, saj imajo kar tri pomembna mednarodna priznanja: svetovna dediščina, podzemno mokrišče Ramsar in tudi Kraško biosferno območje. Podobnih lokacij z vsemi tremi nominacijami je na celem zemeljskem obličju le še 24. Več

  • Ameriški vojaki v Sloveniji?

    Nedavno je ameriško vodstvo sporočilo, da bo iz Nemčije premestilo 12.000 vojakov. Evropski politiki in svetovni mediji so priložnost izkoristili za prepričevanje javnosti, da so ameriške enote tam zato, da branijo Nemčijo. Demokratski poslanec R. Mendez je celo zapisal, da v Kremlju odpirajo šampanjce in da je Trump ogrozil ameriška prizadevanja, da preprečijo rusko agresijo v Evropi. Več

  • »Zataknjena«

    V skladu s 26. členom Zakona o medijih (ZMed) - Pravica do popravka objavljenega obvestila - prosimo za pripravo in objavo enakovrednega prispevka s prikazom nasprotujočih dejstev, saj je bil v Mladini dne 31. 7. 2020 objavljen zapis avtorice Pie Nikolič, naslovljen ’’Zataknjena’’. Več

  • Katoliška otroška revija in strip o Lojzetu Grozdetu

    Na Vas se obračam z dobršno mero zaskrbljenosti, da naš medijski prostor morda res zapada v revitalizacijo avtoritarnih sistemov. Eden zadnjih zame in za demokratično miselnost spornih člankov (»Bojevati se z vsemi peklenskimi silami, ki se zaganjajo v Cerkev Kristusovo«) je objavila Mladina. V uvodu pisec g. Jager zapiše: „Katoliška otroška revija s stripom o Lojzetu Grozdetu vzgaja nove rodove borcev proti komunizmu.“ Članek v nadaljevanju obravnava strip o Alojziju Grozdetu v reviji Mavrica in obe plati njegove življenjske zgodbe. Ne glede na to, kakšna resnica Grozdetove življenjske zgodbe je, se mi zdi za revijo v demokratični ureditvi, pa na splošno za vek, ko bi ljudje že morali biti zmožni ostro zavreči vsakršno avtoritarnost, boj proti komunizmu cinično obsoditi. Več

  • Oblast premika meje

    Aplikacija za sledenje po telefonu okuženim bo prostovoljna? Ja, mesec ali dva, potem pa bo Velikemu vodji zadišalo, da lahko sledi komurkoli in vsem in bo postala obvezna. Z dekretom. Zato bom takrat z macolo razbil svoj telefon, da se bo razletel na koščke. Potem se bo moral Veliki vodja vrniti k starinskemu sistemu iz dobrih starih udbovskih časov, ki jim je zvesto služil (dokler ga niso odslovili) in uvesti špiclje. Moj špicelj bo lahko ležal na predpražniku pred mojimi vrati, razen kadar bova skupaj v bifeju. Upam, da mu bojo šefi kupili mogočen usnjen plašč, v spomin na lepe stare čase prejšnjega režima, ki ga Veliki in seveda ljubljeni vodja vrača v naše kraje in naš čas, ker je to edini sistem, ki ga razume.  Več

  • Zavestna malomarnost

    Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost odločevalcem sporoča, da je dovolj. Javno zdravstvo je vedno bolj nedostopno in zaradi ukrepov v zvezi s korona virusom nezadostno – zahtevamo krepitev javne sociale in zdravstva, ki vsem omogoča enako dostopnost, varnost in kakovost potrebnih storitev na načelih solidarnosti in svobodne izbire. Javnosti še vedno ni znano, kje in koliko postelj bo država zagotovila v negovalnih/COVID bolnišnicah, kamor bodo DSO-ji lahko namestili okužene in bolne stanovalce in tako zagotovili izolacijo in zaustavitev širjenja okužb v DSO; rdeče cone v DSO-jih niso rešitev za okužene stanovalce. Hrastnik se ne sme ponoviti – ponovno umirajo starejši v DSO-jih, zato je treba nemudoma sprejeti nove kadrovske normative v oskrbi in zdravstveni negi v socialno-varstvenih zavodih, ne glede na nedokončana usklajevanja normativov na drugih strokovnih področjih zdravstvene nege. Ministrstvo za zdravje naj odredi sistemski nadzor nad zdravljenjem obolelih in umrlih za COVID – 19 v času epidemije v domovih starejših. Več

  • Nevarni kraki rdeče zvezde

    Skladno z Zakonom o medijih podajamo popravek na objavljeni članek v Mladini z dne 17.7.2020 z naslovom „Nevarni kraki rdeče zvezde“ avtorice Pie Nikolič. Več

  • Neformalni izgon Eritrejcev

    Spoštovani, Več

  • Intervju: Jure Novak

    Spoštovani, Več

  • Pamflet

    Vse, kar sem prebral od dr. Bernarda Nežmaha, me je prepričalo, da je prepričan okoljevarstvenik. Opazil sem pa tudi, da sta v njegovem miselnem sistemu vgrajena program, ki ocenjuje vse, kar se dogaja v »Jankovičevi« Ljubljani negativno, in program, ki relativizira vsako kritiko na račun Janše in njegovih sopotnikov. Več

  • Poslanci ne smejo biti talci

    Rada preberem uvodnike Grega Repovža. Velikokrat mi povedo kaj novega, me česa naučijo, stvari, odnose ter dogajanja osvetlijo še z druge strani, in največkrat se z njimi strinjam. Se bom tudi tokrat, sem si rekla, ko sem se zdrznila ob naslovu: Poslanci ne smejo biti talci? Kateri poslanci? Čigavi talci? Zakaj talci? Več

  • Somrak demokracije

    Vse poteze premiera Janeza Janše kažejo na to, da se mu neznansko mudi spreminjati v državi vse po dolgem in počez, še posebej pa medijsko krajino. V najkrajšem času hoče zagotoviti, da bo imel vse, popolnoma vse, pod kontrolo. Na živce mu gre marsikaj, saj vse ne gre po njegovih željah. Protesti vsak petek imajo velik odmev v Evropi. Tudi njegovo mednarodno pajdašenje z nekdanjimi vzhodnimi sovjetskimi sateliti mu ne gre od rok, v Bruslju pa sploh ne. Težave ima tudi z zahtevami pomembnejših držav EU, da finančne pomoči ne morejo dobiti članice, ki ne zagotavljajo evropskega pravnega reda. Vse to in še marsikaj vpliva na to, da se predsednik vlade s stranko SDS najbolj boji predčasnih volitev. Več

  • Rekviem za republiko

    Fašizem je politični sistem, ki si ga večina ne želi, a se nam po vse bolj pogostih znamenjih obeta, če se mu ne bomo dovolj odločno zoperstavili. V tem bomo uspešnejši, če ga dobro prepoznamo. Zato naj ne bo odveč, če v naslednjih vrsticah povem nekaj o tem, kako ga sam dojemam, pa tudi o razlogih, zaradi katerih nas ta problematična politična ureditev ogroža. Več

  • Visoki leseni gradnji se obeta revolucija

    V večini pogovorov in zapisov o leseni gradnji je argument, zakaj ne gradimo več iz lesa, višja cena gradnje. Ob tem bi želel izpostaviti, da je lahko gradnja lesenih stavb za končne kupce že danes občutno nižja, kot je klasična betonsko-opečno-stiroporna. Potrebno je le malo stopiti iz škatle (out of the box): prvič, graditi je treba skupnostne objekte in drugič, izkoriščati je treba spodbude okoljskih sredstev EU. Najbolj učinkovito bi bilo, če se tega lotijo javni stanovanjski skladi. V Šarčevi vladi je bil v sodelovanju z Ekološkim skladom objavljen razpis za trajnostno gradnjo javno-zasebnih objektov posebnega pomena, ki je omogočal pridobitev celo več kot 50% nepovratne subvencije. Razpis je bil umaknjen, ker nanj ni prispel noben ustrezen projekt. Morda je nova vlada tudi zaradi tega zmanjšala spodbude za leseno trajnostno gradnjo na simboličen maksimum 100 evrov za kvadratni meter uporabne površine. Predsednica Evropske komisije je za naslednje proračunsko obdobje napovedala bilijonska sredstva za spodbujanje trajnostnih okoljskih projektov in morda bodo na MOP razpis ponovili, če bo dovolj politične modrosti in sposobnosti. Gradnja skupnostnih objektov na način, da je stanovanjski sklad nosilec projekta, je daleč najlažji in najbolj učinkovit način, s katerim bi se praktično izvajala t.i. zadružna gradnja, o kateri se veliko govori in je bilo na papirju že veliko zapisanega, pa zadruge ne zaživijo tako, kot bi lahko. Več

  • Drugi valček

    Mesec dni ni minilo od začetka veljave vladinega preklica epidemije, pa infektologinja Beovićeva pesimistično razmišlja, da je drugi val korone lahko že pred vrati. Vsak dan se pojavljajo nove okužbe, tako da terenski epidemiologi, ki jih je tudi sicer premalo, še komaj obvladujejo situacijo. Kot razumem, ne morejo več slediti vsem stikom z okuženimi. Jim bo pri tem pomagala »obvezna sledilna aplikacija«? Ali, nasprotno, bomo z njo izgubili pravice in svoboščine ter postali digitalni sužnji, kot mnoge izjemno skrbi? Več

  • Veliko sprave za nič

    Nedavno je bila na RTV oddaja Razdvojeni. Šlo je za spopad dveh interpretacij zgodovine. Predpostavka je bila, da se spopadata Zgodovina 1 in Zgodovina 2, kjer Zgodovina 1, izhajajoča iz časa socializma, brani partizane, Zgodovina 2, pa želi spravo, torej brani domobrance. Več

  • Politično prekupčevanje

    Profesor dr. Rastko Močnik je v hitrem prebiranju kolumne Politično prekupčevanje zgrešil vsebinsko poanto in se preizkuša v heretičnosti svojega in ne mojega miselnega diskurza. Nikjer se ne zavzemam za privatizacijo pokojninskega sistema, temveč opozarjam na tri možne stebre njegove reforme. Drugega in tretjega smo spregledali in v ničemer ne ogrožata prvega, prej nasprotno, če bi cenjeni kolega bolje preučil ekonomiko teh procesov. To velja tako za kapitalske naložbe pokojninskih skladov kot tudi individualne pokojninske račune, ki so orodje in ne orožje, zato problem neenakosti in negotovosti ne tiči v njih samih, temveč v politikah, ki jih oklepajo. Demografska, ekonomska in politična podoba jutrišnjega dni je preresna reč, da bi jo zajeli v nekaj površnih sodbah z obeh strani, zato se svojih odrekam. Odpravljati nekonsistentnost s prisiljeno konsistentnostjo je morda sociološki ne pa tudi politično ekonomski diskurz. In ker zemlja ni ravna, se na levo stran pride tudi z desne, pa tudi obratno.  Več

  • Kako preprečiti krepitev fašizma?

    Sem ena tistih z malo večjo kilometrino in se čudim tistim, ki pristajajo na današnje razmere. Rojena sem bila v nemškem zaporu, kjer so mamo obdržali do osvoboditve. Nemci so ženske peljali na Turjak, a so jih sredi poti spustili, češ, da bi jih tam domobranci poklali. To gotovo zaznamuje moje današnje gledanje. Po vojni smo otroci odraščali kar brezskrbno, skromno in brez velikih socialnih razlik. Tudi če so bili „svinčeni“ časi, smo šli vedno na bolje. Verjetno mora vsak narod prehoditi pot odraščanja in ozaveščanja. Takrat mi ni bilo nič narobe, če smo špricali šolo, ko smo mahali Titu in kakšnemu gostu. Bili smo po vsem svetu priznana država. In ne vem, zakaj bi jo danes tako blatili. Več

  • Pamflet

    Bernard Nežmah je tokrat v svojem značilnem slogu med drugim pisal tudi o “uničenju” čudovitega nasada japonskih češenj, ki so na poti gradnji nove stavbe Nacionalnega inštitut za biologijo (NIB). Kot mnogokrat je zaradi površnosti in značilne kvazi dušebrižnosti glede posegov v naravo ter njemu tako ljubega hkratnega relativiziranja okoljskih rabot desničarske vlade, udaril popolnoma mimo. Ker pa tako pisanje ustvarja javno mnenje, mi dovolite, da pojasnim nekaj okoliščin v zvezi z nesrečnimi češnjami, njihovo zasaditvijo in ohranitvijo. Več

  • Kultura v številkah

    V pretekli številki sem v članku z naslovom Kultura v številkah zmotno zapisala, da je v Sloveniji v kreativnem in kulturnem sektorju zaposlenih 7 odstotkov. Vendar pa je 7 odstotkov zaposlenih v kreativni ekonomiji in ne v KKS. V Kulturnem in kreativnem sektorju je zaposlenih nekaj čez 4 odstotke zaposlenih, ostali pa delajo izven kreativnega in kulturnega sektorja v kreativnih poklicih, med katere sodijo na primer grafični in produktni oblikovalci, copywrighterji, pr-ovci in sorodni poklici. Avtorjem raziskave se za napako opravičujem.  Več

  • sLOVEnija skozi blodnjave oči Netflixa

    Ker je neresnic in polresnic v članku z zgornjim naslovom precej, poleg tega pe niti mi kot lastniki niti naši gostje niso smatrali prenove za ponesrečeno, podajam kot lastnik svoj pogled. Več

  • Kot leta 2009?

    V 21. številki letošnje Mladine je dr. Bogomir Kovač v članku ’Kot leta 2009?’ napisal: »Torej obstaja resna nevarnost, da sedanja vlada ne bo ublažila krize, temveč jo bo celo poglobila. Tako kot so to storile tri slovenske vlade v obdobju 2009-2013 in zdi se, da Janša povsod rad ponavlja stare napake.« Kar se tiče socialdemokratske koalicijske vlade 2008-2012 je z ukrepi za sanacijo finančnega sistema, s fiskalno ekspanzijo in v tem okviru tudi aktivno razvojno politiko (spodbujanje uvajanja novih tehnologij) dosegla rast bruto domačega produkta v 2010 in 2011. Obseg bančnih kreditov gospodarstvu (t.i. »nefinančne družbe«) je med najglobljim delom finančne krize naraščal in začel upadati šele v povezavi z omejevalnimi ukrepi Banke Slovenije julija 2010. Zaradi izrazito aktivne vloge slovenske države pri vzpostavljanju ravnotežja in pogojev za začetek na izvozu temelječe gospodarske rasti lahko ukrepe socialdemokratske koalicijske vlade 2008 do 2012 štejemo za heterodoksno ekonomsko politiko (Dani Rodrik, Reforma trgovinske in industrijske politike, 1995). Več

  • Politično prekupčevanje

    Profesor dr. Bogomir Kovač se zavzema za privatizacijo pokojninskega sistema (Politično prekupčevanje, Mladina, 12. 6. 2020). Že dolgo je znano, da »individualna dolgoročna varčevanja« in »individualni pokojninski računi« koristijo peščici najbogatejših, vsem drugim pa grozijo z revno in negotovo starostjo. Več

  • Objava pojasnila glede netočnih podatkov

    V članku »Vlada je namenoma kupila 200 milijonov neustreznih zaščitnih mask«, ki ste ga na spletnem portalu www.mladina.si objavili 13. 6. 2020, so bili objavljeni številni neresnični podatki, ki zavoljo korektne obveščenosti javnosti zahteva objavo naših pojasnil. Več