• Pismo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu

    Spoštovani dr. Robert Golob, predsednik Vlade RS!

  • Pismo ministru za zdravje dr. Danijelu Bešiču Loredanu

    Spoštovani gospod minister.

  • Izjava v zvezi z napovedano reformo zdravstvenega sistema

    Člani_ce iniciative Glas ljudstva smo ogorčeni in globoko zaskrbljeni nad predstavljenimi zaključki koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju o načrtovani zdravstveni reformi. Naš odziv temelji na izjavah predsednika vlade ter na novinarski konferenci ministra za zdravje, ki je potekala danes.

  • Zdravniki, radi vas imamo

    V Mladini 03/20.1.2023 v rubriki pisma piše pismo Franci Gerbec, Domžale. Pisec pravi, citiram: »Za Mladino smo očitno Društvo na srcu operiranih Slovenije, Društvo za zdravje naroda in podpisani že nekaj let eden glavnih dežurnih krivcev za sedanje razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tako tudi v navedenem članku Boruta Mekine na temo zdravstva, v katerem smo si »prislužili« ovadbo in naznanilo, da smo pomemben in vpliven člen »fronte organizacij«, ki si zadnji dve desetletji bolj ali manj odkrito zavzemajo za »komercializacijo« javnega zdravstva. Ta fronta v Sloveniji raste in se krepi ter je že veliko širša od zdravniške zbornice, zdravniškega združenja ali sindikata Fides.« Delo 8.3.2018 v članku »Skrb za bolnike ali posel?« piše, citiram: »V upravnem odboru društva za zdravje naroda med drugimi sedijo predsednica uprave MC Medicor Metka Zorc, član nadzornega sveta dr. Boris Pleskovič, nekdanja direktorica Medicorja Barbara Ravnik in Dora Benedik, solastnica podjetja Dorikvan, nekdaj velikega delničarja MC Medicor. Član nadzornega sveta MC Medicor je tudi Bojan Petek, predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije, ki se je poleg Ocvirka podpisal pod pismo premieru.« O »civilni naravi« društev bolnikov, v obrambo katerih se oglaša Franci Gerbec, imena odločevalcev v teh društvih povedo veliko, če že ne ravno vsega. Kar sem uspel najti na internetu o teh društvih, se besedi javno zdravstvo prav izogibajo. Njih verjetno zanima predvsem javni žakelj denarja za zdravstvo.

  • Javno pismo

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Pisma bralcev

    Bo Vlada odpravila v nebo vpijoče krivice slovenske pokojninske zakonodaje?

    Zdaj, ko so mediji polni leporečja, kako so se moški s 1.1.2023 izenačili z ženskami po odmernem odstotku 63,50%, se moški, ki smo se upokojili v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2019, sprašujemo, kaj bo pa z nami? Bomo edini, ki bomo do smrti prejemali pokojnino po največ 57,25 odmerni osnovi, ki je zgodovinsko najnižja od leta 1991, ko je bila sprejeta Ustava samostojne Republike Slovenije?

  • Zdravniki, radi vas imamo

    Za Mladino smo očitno Društvo na srcu operiranih Slovenije, Društvo za zdravje naroda in podpisani že nekaj let eden glavnih dežurnih krivcev za sedanje razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu. Tako tudi v navedenem članku Boruta Mekine na temo zdravstva, v katerem smo si »prislužili« ovadbo in naznanilo, da smo pomemben in vpliven člen »fronte organizacij«, ki si zadnji dve desetletji bolj ali manj odkrito zavzemajo za »komercializacijo« javnega zdravstva. Ta fronta v Sloveniji raste in se krepi ter je že veliko širša od zdravniške zbornice, zdravniškega združenja ali sindikata Fides. Borut Mekina potem med to »fronto« šteje »celo združenja pacientov« in med temi izpostavi tudi Zvezo organizacij pacientov (op.p. pravilno: Zveza organizacij pacientov Slovenije), ki je minuli teden po njegovem podpisala pogodbo o sodelovanju z zdravniško zbornico (op.p. pravilno »izjavo o sodelovanju«). Dodaja še, da Zveza »ni tako spontano organizirano združenje bolnikov, ampak je organizacija, ki jo očitno z donacijami in sponzorstvi financirajo zasebni zdravstveni zavodi«. Nadaljuje, da sta pomembna člana zveze, iz katere prihaja podpredsednik Franci Gerbec, recimo Društvo na srcu operiranih in Društvo za zdravje naroda. Pisec zaključuje javno obtožnico na koncu, da sta društvi registrirani na istem naslovu v Ljubljani, kjer je sedež drugega največjega zasebnega zdravstvenega podjetja v Sloveniji MC Medicor, ki ju tudi podpira.

  • Do kdaj še?

    Pozdravljeni, pišem vam kot redna bralka tako revije, kot vaših internetnih člankov, da sem izredno razočarana nad vašim “urednikom”. Žal sem živela pod vtisom, da novinarji delujete pod “novinarsko integriteto” (kar pomeni: da vam razložim, saj očitno za to slišite prvič, da novinar pred objavo članka/uvodnika/dopisa naredi raziskavo ter objavi, dobre resnične podatke). Kot je razvidno iz uvodnika vašega Gregorja Repovža, je zelo zdrav človek, ki ni nikoli v svojem življenju stopil v bolnišnico, kaj šele, da bi mu bilo jasno kako bolnišnice delujejo.

  • Res niste nič krivi, dragi kolegi?

    Spoštovana kolegica dr. Mateja Kožuh Novak, s križem iz dveh obližev na puloverju sem začela pisati to pismo v času torkovega protesta za ohranitev javnega zdravstva. Za zabavo sem selfi poslala možu, otrokom in trem kolegicam. Za obujanje spominov sva z možem dan pred tem gledala fotografije shoda v podporo javnemu zdravstvu leta 2013. Udeležila sva se ga oba. In spet sem se najbolj zabavala ob posnetku “treh vrlih mož”, kot sem jim rekla ob moji pobudi za “poziranje”: Bešič, Brecelj, Čuk, ko sva jima ob zaključku šla čestitat.

  • Brezčutno

    Predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije trdi, da zdravniške organizacije nimajo vpliva na vpis na medicinsko fakulteto, na uvoz zdravnikov, motoviljenje s čakalnimi vrstami, slabo digitalizacijo. Formalno na našteto res ne vplivajo. Toda ali hočejo omenjene motnje v resnici odpraviti ali pa so z njimi sprijaznjene in jih celo hočejo? V vsakem primeru imajo zdravniški stan in njegove organizacije dovolj moči in vpliva, da bi lahko te slabosti odpravili. Svojo moč (ne nazadnje so zdravstveni ministri praviloma zdravniki) so pokazali že v več stavkah, žal v glavnem le za višje plače. Zakaj svojega vpliva in energije ne uporabijo za korekture omenjenih anomalij?

  • Res niste nič krivi, dragi kolegi?

    Spoštovani kolegi.

  • Brezčutno

    Spoštovani, dne 3. 1. 2023 je bila Zdravniška zbornica Slovenije seznanjena s prispevkom g. Janka Lorencija »Brezčutno«, ki je bil objavljen na strani 17 revije Mladina. V Zdravniški zbornici Slovenije se ne opredeljujemo do zaključkov avtorja Janka Lorencija. Opozarjamo na vsebinske netočnosti v delu zapisa: »Aristokracija očitno hoče, da je zdravnikov (pre)malo in so tako dragocenejši. Drugače si je težko razložiti, zakaj je vpis na medicinsko fakulteto tako omejen, zakaj so postopki za uvoz zdravnikov tako dolgi, zakaj toliko motoviljenja s čakalnimi dobami, zakaj je sistem tako slabo digitaliziran. Na vse to imajo odločilen vpliv zdravniki oziroma zbornica in Fides.« Na nič od naštetega ne vplivajo zdravniške organizacije. Soglasja k razpisu za vpis na fakultete daje vlada. Vlogo za priznanje poklicne kvalifikacije (ki je pogoj za zaposlovanje tujih zdravnikov) obravnava ministrstvo za zdravje. Vodenje čakalnih dob ter digitalizacija sta v izključni pristojnosti javnih zavodov, ministrstva za zdravje ter zavarovalnic.

  • Zakaj že?

    Mladinin analitični novinar je opazil reakcijo na obrazu Roberta Goloba, ko mu je Žan Mahnič zastavil poslansko vprašanje o vlogi gospoda Miloviča pri preoblikovanju varovanja predsednika vlade. Čutil se je izdanega. Od kod neki poslanec SDS ve za zaupni sestanek (in o varovanju se najprej pogovarja na zaupnih sestankih, v skope sklepe se vsebina prelije drugje)? Med udeleženci zaupnega sestanka je bila tudi notranja ministrica. A nenadoma javnost ni več pozorna na odtekanje zaupnih informacij k vojščakom SDS, vsa debata se usmerja na lik gospoda Milovića.

  • Meso

    Ob sedanjih razmerah pri pridelavi naše in uvožene hrane ter pri trajnostnem upravljanju narave je zanimivo primerjati pogoje za vse to na Kočevskem. Občina Kočevje je največja občina v naši državi, ki ima izjemno zanimivo zgodovino. Večino površine pokrivajo gozdovi, ki so bili že pred drugo svetovno vojno državni, pred tem pa del veleposesti grofov Auerspergov. Za te gozdove je izdelal prve gozdnogospodarske načrte inženir Leopold Hufnagl, ki je določil prebiralno gospodarjenje za jelovo bukove gozdove, kar je bila izjema pri takratnem gospodarjenju z gozdovi v vsej Evropi. Že leta 1892 je ob tem izločil iz gospodarjenja šest pragozdov. Prebivalci so bili Kočevarji germanskih korenin, zato so se med vojno izselili v rajh, ker je to območje pripadalo Italiji po sporazumu z nacistično Nemčijo. Po koncu druge svetovne vojne so bile tudi kmetijske površine v državni lasti, ki so še vedno določene samo za farmsko vzrejo goveje živine.

  • Meso

    Spoštovani,

  • Javno pismo

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Pisma bralcev

    Za ohranitev Placa

    Za demokratični razvoj družbe je potreben kraj, kjer se razvija alternativna kultura, ki ne sledi dogmatičnemu razvoju totalitarne družbe. Je kraj, kjer se porajajo revolucionarne ideje, te pa sčasoma spreminjajo celotno družbo. Ljubljana je imela Rog, ki so ga ustvarili alternativci po svojih idejah in s svojim načinom življenja. Rog so uničili s policijskim nasiljem. Novi Rog, urejen in nadzorovan, ne more nadomestiti izgubljene svobode in svobodnega, neodvisnega ustvarjanja.

  • Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike?

    Je komu sploh mar, da je skoraj desetina prebivalstva brez svojega izbranega zdravnika? Si predstavljate? Okoli 135 tisoč. Vsakogar lahko to doleti, mi pa se tolažimo: »Samo, da se ne dogaja meni. Potem to ni moj problem.« Solidarnost ni vedno samoumevna. Ob težavah drugih, ali če se drugim godijo krivice, si ljudje velikokrat zatiskamo oči, še zlasti, če gre za neznane posameznike, ali skupine. Smo Slovenci empatični? Kakor kdo in kakor za koga. Običajno so bolj solidarni revnejši državljani, ki se bolj poistovetijo s trpečimi, ali pa naša čustva razburkajo bolni malčki, da potem, plemenito, zbiramo prispevke za zdravljenje. Ne pridejo pa nam do živega izbrisi, niti tisti ob osamosvojitvi - o tej kalvariji, ki še traja, nam pogosto sporoča bivši ustavni sodnik Matevž Krivic – niti sedanji.

  • Intervju: Danijel Bešič Loredan

    Čez leto dni bodo meje med javnim in zasebnim zdravstvom jasno zarisane, je v intervjuju v Mladini poudaril aktualni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

  • Zakaj že?

    Znameniti ameriški psiholog David McClelland je že v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja od ameriškega State Departmenta dobil naročilo za izvedbo študije, na osnovi katere bi čim bolj objektivno odbrali tiste diplomate, ki bodo kar se da dostojno reprezentirali ZDA v tujini. Pomislite! Tovrstno empirično raziskovanje se je najprej pričelo v javnem, ne zasebnem sektorju. Avtor je uporabil preprost, a genialen pristop: najprej je poiskal tiste diplomate, ki so dejansko izkazovali superiorno delovno izvedbo, in one, ki so povsem zatajili, potem pa pri obeh subvzorcih uporabil enotno raziskovalno metodologijo, z namenom izluščiti tiste notranje karakteristike ali kompetence, ki obe skupini v največji meri razločujejo. Tako je bila rojena še danes toliko opevana teorija kompetenc.

  • Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike?

    V Mladini so bili po novembrskem pozivu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo z naslovom »Izbrisani pacienti: javni poziv vladi in družinskim zdravnikom«, v katerem so ugledne podpisnice in podpisniki vlado in skupnost družinskih zdravnikov pozvali, naj »s skupnim prizadevanjem odpravijo ustavnopravno, mednarodnopravno in človeško nevzdržno stanje, v katerem se znatnemu deležu prebivalstva odreka elementarna pravica na področju zdravstvenega varstva, to je pravica do izbire osebnega zdravnika«, objavljeni v nizu trije odzivi, komentarji, razmišljanja z enakim naslovom Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike? (v 46. številki odziv prof. dr. Antonije Poplas Susič, direktorice Zdravstvenega doma Ljubljana in družinska zdravnica, v 47. številki dr. Dušana Kebra, strokovnjaka za javno zdravstvo, nekdanjega ministra za zdravje, zdravnika, in v 48. številki že v naslovu izpostavljen komentar prof. dr. Zalike Klemenc Ketiš, zdravnice družinske medicine, članice izvršnega odbora Evropskega združenja zdravnikov družinske medicine, nekdanje predsednice Evropskega združenja za kakovost v družinski medicini).

  • Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike?

    Dramatične razmere v slovenskem zdravstvu so očitna posledica nepoznavanja sistema s strani ključnih akterjev oz. njihove različne interpretacije sprejete zakonodaje. Da bo do tega prišlo, sem napovedoval že ob svoji kandidaturi na kongresu DeSUS-a januarja 2020. Dejstvo je, da so »headhunterji« iz Nemčije in Avstrije že leta 2019 hodili po BiH in »lovili« potencialne kadre za zdravstvo in socialo v zadnjih letnikih osnovne šole. Pri nas pa smo se kregali okrog glavarin, standardov in normativov, plač, varčevalnih ukrepov … Ker sem se del svojega poklicnega življenja ukvarjal s primerjalnim pravom, sem se naučil, da so primerjave med različnimi sistemi vedno neustrezne. Lahko primerjam med seboj določene institute, vendar so le-ti uvrščeni v različne sisteme in imajo tudi različno vsebino.

  • Zavezujoča zmaga

    Opozorila avtorja članka novi vladni koaliciji, da naj ne pozabi na pomen sodelovanja s civilno družbo za uspešno vodenje države, so še kako pomembna. Ne samo zato, ker so se dosedanje vlade rade izognile upoštevanju civilne družbe, ko je do njih postala kritična ali predlagala rešitve, ki jim niso šle v račun, temveč zato, ker se politiki težko spreminjajo oziroma ker se učijo zelo počasi. Res je v novi vladi kar nekaj ministrov, ki niso iz političnih krogov, vendar se vsaj enega izkušenega politika, sedaj ministra, v prejšnjem mandatu pa opozicijskega poslanca, spomnim, ko je ob živahni aktivnosti civilne družbe nejevoljno dejal približno tole: »Tisti, ki hočejo vplivati na odločitve vlade ali Državnega zbora, naj se pridružijo eni od političnih strank in delujejo v tem okviru«. Ali sedaj misli že drugače? Še tole: Janševa vlada, ki je preganjala civilno družbo s solzivcem in vodnim topom in ki je ustanovila Muzej osamosvojitve (ali je bil mišljen samo o vojni za zavarovanje naše suverenosti), je popolnoma pozabila, da nas je nekdanja civilna družba s svojo aktivnostjo pripeljala v sedanji družbeni sistem in da je »totalitarna« oblast pri tem ni ovirala, kot je to počela Janševa vlada.

  • Opravičilo

    V prejšnji številki Mladine sem v članku „ZA normalnost!“ med pokojne legende TV Slovenija uvrstil tudi Janeza Čučka. Napako, zagrešeno v časovni stiski, obžalujem kot novinar in kot človek in se tako velikanu našega poklica kot njegovi družini iskreno opravičujem. 

  • Intervju Klemen Boštjančič in kje bomo pa jutri spali

    Dora Kavčič in Uroš Miklavčič s Platforme »Kje bomo pa jutri spali« se v prejšnji izdaji Mladine odzivata na ideje ministra Boštjančiča, ki zagovarja tezo, naj gradnjo stanovanj prepustimo kapitalu in se sklicuje na primere iz tujine. Podobno, kot meni minister na ravni države, so župani pogosto mnenja, da se s tem, ko se prepusti prostor za gradnjo stanovanj kapitalu, prihranijo deleži, ki jih morajo občine v proračunih nameniti za investicije v druge za mesto pomembne objekte.

  • Za normalnost

    V demokratičnih državah naj bi se pravice in dolžnosti spletale v ustavi in zakonih v pravičnost za vse. Pri nas se pa med seboj zapletajo odločitve zaradi pravnih hudobij različnih in znanih političnih nasprotnikov pravičnosti za vse. Take pravniške baladne plese so že napovedali nasprotniki odločitev večine kar na treh referendumih 27. novembra 2022. To ni pobalinska nagajivost na otroškem igrišču. To bi lahko primerjali z norostmi, ko vozniki na avtocestah z največjo hitrostjo vozijo v nasprotno smer, kar ima izjemno težke posledice za druge udeležence v prometu, ki spoštujejo pravila varne vožnje do cilja.

  • Odločitev o prihodnosti RTV

    V razpravah o novem zakonu o RTV poslušamo izjave vodilnih ljudi RTV Slovenija o njihovih pričakovanjih, da bodo novinarji spoštovali standarde BBC. Nikogar od njih pa nismo slišali, da bi morali enako visoke standarde uveljavljati tudi uredniki TVS. Glede na razmere na RTV sem prepričana, da takih pričakovanj ne izražajo niti v interni komunikaciji z uredniki, kaj šele javno.

  • Čakajoč na Jacka Langa

    V zadnji Mladinini kolumni Čakajoč na Jacka Langa vašega sodelavca Vlada Miheljaka (Mladina št. 46, 18. 11. 2022, str.6), ki ga sicer zelo cenim in ga redno preberem, se mu je zapisalo, navajam: »Kolizej se je še v Ruplovem času sesedel sam vase, na Plečnikovem stadionu, ki je v slabšem stanju kot Pompeji, rastejo sredi nekdanje zelenice visoka samozasejana drevesa in grmovje, ker različne civilne in vrtičkarske iniciative onemogočajo vsakršno obnovo.« Vlado Miheljak se tu zelo moti in najbrž ne dovolj informiran širi očitke, ki jih že dobro desetletje slišimo z vrha ljubljanske mestne hiše in od še vedno lastnika stadiona in investitorja Joca Pečečnika.

  • Javno pismo

    25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Pisma bralcev

    Čakajoč na Jacka Langa

    Spoštovani.

  • Nova predsednica

    Izbrali smo predsednico, ki obljublja, da bo za uveljavljanje kvalitetnih družbenih odnosov naredila mnogo več kot je to dosedanji predsednik republike. To seveda še ne pomeni, da bo tudi res tako. Namreč, delovanje dosedanjega predsednika, ki je neprestano pozival k sodelovanju, se izogibal konfliktom, ki je hotel ugajati čim širšemu krogu državljanov tako, da je dal vsakemu malo prav in se nobenemu ne zameril, poudarjal svojo ljudskost ter glavno skrb posvečal lastni promociji, ljudje cenijo, ker so močno naveličani družbenih razprtij. Udobnost takšne predsedniške vloge lahko postane privlačno tudi za njegovo naslednico. To ne bi bilo dobro, kajti takšna vloga predsednika ima vendar veliko pomanjkljivost, to je, da od njega nimamo državljani nobene koristi in da ga pravzaprav sploh ne potrebujemo.

  • Intervju: Klemen Boštjančič

    V Mladininem intervjuju, ki je bil objavljen 28. 10. 2022, je minister za finance Klemen Boštjančič razkril, kakšno stanovanjsko politiko bi naj v prihodnje zasledovala država. Minister zagovarja idejo, da je moč zgraditi dostopna stanovanja brez proračunskih virov in z aktivacijo zasebnih sredstev, kot zgled tega postavlja podjetji Buwog in Vonovia. Kot kaže, vlada načrtuje, da naj bi takšen model stanovanjske preskrbe izvajal SDH, ki bi stanovanja gradil na podlagi premoženja, prenesenega iz DUTB ob hkratnem pridobivanju ogromnih posojil s strani zasebnega trga. To pomeni, da: 1. Stanovanja za najbolj ranljive izpostavlja tržnim nihanjem. 2. Bankam in bogatim investitorjem bodo najemniki plačevali obresti, torej bodo bogati bogateli na račun šibkih. 3. Ker se bo stanovanjska gradnja financirala iz

  • Inšpektor za posebne naloge

    V prispevku z naslovom »Inšpektor za posebne naloge« smo priimek enega izmed policistov/kriminalistov zapisali napačno kot Robert Javoršek in s tem zakuhali določeno zmedo. Prav bi bilo Robert Javeršek.