• V Orbanovi lasti

    Če že kdo, nam je Janša ugrabil državo, ker se že 30 let ukvarjamo z njim in z njegovim delovanjem- s korupcijo, lažmi, sovražnim govorom, vnašanjem nemira in razkola med državljani itd. Verjetno se bo res zapisal v zgodovino, vprašanje pa je, s kakšnim predznakom. Njegovi odtisi samooklicanega »domoljuba« (in »domoljubja« SDS) se globoko odražajo na mednarodnem področju. Gotovo se še spominjate, kako sta se dogovarjala s hrvaškim Ivom Sanaderjem za incidente v Piranskem zalivu. Hrvati so s Sanaderjevim delovanjem vsaj znali opraviti. Gotovo tudi veste, kako se SDS ves čas zavzema proti uveljavitvi arbitraže in piha z južnimi sosedi v isti rog. S problematiziranjem antifašističnega odpora, (če njihovemu početju pripišem samo ta blagohotni pomen), nam ob italijanski pozabi fašističnih zločinov kopljejo lastni grob. Več

  • Za narodov blagor

    Spoštovani, po dolgem času se vam kot dolgoletni naročnik zopet oglašam v Pisma bralcev. Povod je vaša številka 6 z dne 7. februarja 20 in z naslovom ’Za narodov blagor’. Več

  • Starost je biznis

    V naši domovini je nevarno biti star. Najmanj pol milijona nas je, tudi gospa Helena. Država pravi, da preveč. Že zdavnaj se nam je odpovedala, se v resnici nehala brigati za nas, socialne politike se ne gre več, odmerja slabe pokojnine, razmišlja, kako bi nas izselila iz lastnih stanovanj, ki so po njenem mnenju prevelika, in nas strpala v mišje luknje, ne gradi javnih zavodov, negovalnih bolnišnic, niti zagovornika starejših nam ne privošči. Prostor je že zdavnaj prepustila zasebniku z veliko empatijo do dobička, čeprav se vsake toliko pretvarja, da to ni res. Več

  • Za narodov blagor

    Dilema, o kateri danes govorijo nekateri politiki, ali izredne volitve ali nova vlada ob isti sestavi DZ, je za nas lažna dilema. Ko se je zaradi nenačelnosti in vztrajanja na partikularnih interesih iztekla operativnost dosedanje vlade in sedanjega Državnega zbora, je postalo jasno, da so potrebne nove volitve. Več

  • Za narodov blagor

    Ni mogoče na kratko pojasniti kompleksnih razlogov, zakaj slovensko politiko trenutno preplavlja osupljiva nenačelnost in uveljavljanje partikularne koristi s praznimi pojasnili o »občem dobrem«. Izkoriščanje prehodnih pozicij moči za uveljavljanje kratkoročnih ciljev in pridobivanje privilegijev za vsako ceno je v vsakdanjem razumevanju politike nujno potrebno zaznati kot nemoralnost, kajti to tudi je. Ironija slovenskih družbenih in političnih procesov nam pove, da so se ti procesi začeli odvijati po slovenskih vstajah (2012–2013) s promocijo politike, ki je samo sebe uspešno razglasila za »moralno-etično«, zdaj pa bo prva v celoti zavrgla svoja načela. Več

  • Popravek 

    V članku z naslovom “Sodišče: Natalija Polenec se vrača na direktorsko mesto”, objavljenem na spletni strani tednika Mladina, z dnem, 10. februarja 2020, je novinarka Pia Nikolič zapisala: Več

  • Prekarni direktorji

    V članku »Prekarni direktorji«, objavljenem v tedniku Mladina dne 31.1.2020, je bila zapisana trditev, da je bil g. Staš Ravter imenovan na mesto vršilca dolžnosti ravnatelja SNG Opera in balet Ljubljana brez podpore zaposlenih in kljub večinskemu negativnemu mnenju sveta zavoda. Trditev je v celoti neresnična. Ne zaposleni in ne svet zavoda niso podali negativnega mnenja, saj o tem niso razpravljali.  Več

  • Prekarni direktorji 

    Ker se za direktorstvo gospe Badovinčeve borijo njeni podrejeni, kolegi direktorji in novinarka v Mladini, želim posredovati še stališče ene od prekarnih delavk v kulturi do dolgotrajnih direktorskih mandatov v javnih zavodih. Do upokojitve sem bila samozaposlena v kulturi, torej podvržena prekarnemu delu. Ko sem diplomirala na ALU sem naivno verjela, da bom možnosti za delo dobila, če bom za uporabnike svojega dela kvalitetno delala. Pa to v naši ljubi Sloveniji ni čisto tako. Če sem želela ohraniti samostojno držo, sem morala kar spretno krmariti med različnimi ustanovami in njihovimi uredniki in direktorji, ki so mi omogočali delo. Z Moderno galerijo nisem sicer imela nič, ker sem se omejila na otroško kulturo, gospe Badovinac pa tudi nisem zaupala. Z neustrezno razstavno politiko je izgubila ekskluzivno Malo galerijo, ki bi lahko postala komunikacijsko okno Moderne galerije z ljubljanskim občinstvom z malimi tematskimi razstavami likovnih del iz njenih bogatih depojev. Več

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Prepričan sem, da morajo biti sodbe sodišč takšne, da jih razume tudi pravni laik. Pri razveljavitvi te sodbe pa ni prav nič jasno, saj je vrhovno sodišče s svojim pravdorekom poskrbelo za nešteto pravnih vprašanj, ki bi se jim morala posvetiti celotna sodna oblast. Več

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Oglašam se, kot del tistega ljudstva, ki ga je senat vrhovnega sodišča s sodbo VS I Ips 3425/2014, s katero je bila razveljavljena pravnomočna sodba zoper Leona Rupnika, zlorabil. K pisanju me je dokončno spodbudilo pismo mag. Matevža Krivica, objavljeno v Mladini št. 5 z dne 31.1.2020. Več

  • Uredništvo

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Pisma bralcev

    Popravek

    V članku z naslovom Zaklonilnik ali zaklonišče, ki govori o bogatenju besednega zaklada, smo zapisali, da do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora Slovenske vojske. Žal nam jo je zagodel naš strežnik za elektronsko pošto in smo odgovor spregledali. V njem so nam iz oddelka za odnose z javnostmi Slovenske vojske sporočili, da so besedo zaklonilnik našli v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ta beseda pa po njihovem mnenju najbolj ustreza dejanskim razmeram v Iraku. Za spregledano pošto se opravičujemo. Več

  • Ljubljana, tudi moje mesto

    Častni meščani Ljubljane so nas presenetili s pismom podpore ljubljanskemu županu. Več

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Ob razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika Kar naprej se vpletam (ali me vpletejo) v toliko polemik o težkih pravnih vprašanjih, da to včasih resno ovira moje obveznosti pri obrambi pravic »navadnih« ljudi – zato sem pri polemikah o tudi zame škandalozni razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika hotel molčati in si misliti svoje. Zadevo s(m)o namreč pravniki že nepopravljivo zavozili, zato sem si rekel: naj nam raje drugi povedo, kar nam gre. In so nam že. Ko se je zdaj – z odličnim prispevkom v Mladini – oglasil tudi moj zelo spoštovani učitelj prava dr. Bavcon (ki ga desnica skrajno krivično napada), pa bi nepravnike vendarle rad opozoril, naj ne razumejo napačno njegovih besed, da je ta zadeva »vredna ustavne presoje«. Tudi po mojem mnenju bi si jo še kako zaslužila, a do nje žal ne bo moglo priti. Več

  • »Kršeno je moje človekovo dostojanstvo«

    Ob razveljavitvi obsodbe Leona Rupnika Več

  • Jezero – dostopno le teden dni

    Večkrat sem v zadnjem času zasledila, da bo TV Slovenija časovno omejila dostopnost svojih oddaj (arhiv na spletu) le na en teden, potem pa bi bile shranjene v arhivu in dostopne samo na izrecno željo/zahtevo. Ta novica me je sprva neprijetno presenetila. Menila sem, da so to nepotrjeni trači, vendar glede na članek v zadnji Mladini očitno temu ni tako. Sama nenehno uporabljam ta arhiv in tudi druge opozarjam nanj, saj se v njem nahaja neverjetno bogastvo raznovrstnih vsebin. Več

  • Heil Rupnik

    V odsotnosti so po Zakonu o vojski in mornarici (ZVM), z uredbo Dj. br 118, dne 28. Nov. 41, degradirali generala L. Rupnika in ga razglasili za vojnega begunca – dezerterja. S tem so ga tudi obsodili na smrt, kajti Vojaški kazenski zakonik vojske Kr. Jugoslavije (VKZ) člen 61 tretji odstavek za častnike, ki samovoljno prestopijo k sovražniku ali se mu vdajo se mora v vsakem primeru kaznovati s smrtjo. Glavni zakon, razen VKZ so poznali vsi državni uradniki, saj so morali opraviti državni izpit, omenjeni zakoni, so prepovedovali vsako ravnanje v nasprotju z zakoni kr. Jugoslavije, v to kategorijo so spadali tudi duhovniki in častniki, izpuščeni iz ujetništva. VKZ so poznali vsi podčastniki in častniki, poleg vojaških oseb je veljal tudi za državljane, prebivalstvo okupiranega ozemlja in vojne ujetnike. Več

  • Heil Rupnik

    Nürnberški lijak*: Revizija sodbe ali zgodovine? Več

  • Razveljavljena obsodba kolaboranta in domobranskega generala Rupnika

    Vrhovno sodišče je kolovodjo zločinske kolaboracije z okupatorjem Leona Rupnika rehabilitiralo. Presenečenje? Nikakor ne. Je le vrh scenarija zagovornikov in potomcev domobranstva. Čakali in dočakali so primerno klimo, ne samo pri nas, tudi v Evropi, in dotičnim sodnikom takšne odločitve ni bilo težko sprejeti. Več

  • Prevajalske zdrahe

    Med zgolj tremi imenovanimi založbami, ki da »slovijo« po nerodnih prevodih, se je v omenjenem članku na naše veliko začudenje znašla tudi Založba Zala. Verjamemo, da je bila naključno izbrana kritika konkretnega prevoda mišljena dobronamerno, vseeno pa zapis krni podobo in ugled Založbe Zala. Zato navajamo nekaj dejstev. Zala obstaja od leta 2010, v vseh skoraj 10 letih je izdala približno 100 prevodnih del (COBISS jih našteje več, ker je nekaj naslovov v različnih izdajah, od trdo vezanih, broširanih do elektronskih) in nekaj izvirnih del. Zala ne uporablja ne modela hiperprodukcije ne poslovnega modela prodaje knjig izključno knjižnicam in tiskanja knjig po naročilu. Knjige Založbe Zala so vsako leto ocenjene z ocenami prav dobro in odlično v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig Pionirske, MKL (https://www. mklj.si/prirocnik/item/451), prav tako jih je kar lepo število, običajno več kot polovica naslovov letno, dobitnic zlatih hrušk. Prevodni roman Barjanski otrok je leta 2014 prejel celo priznanje zlata hruška in je bil uvrščen na ugledni mednarodni Častni seznam IBBY. Več

  • Ali je novinarja mogoče ločiti od njegovega prispevka?

    Spoštovani, v Društvu novinarjev Slovenije zahtevamo demanti izjave: „Kot so nam pojasnili na Društvu novinarjev Slovenije (DNS), v tem primeru ni kršen novinarski kodeks, saj je avtor razkril, da je med podpisniki peticije. Torej ni ničesar prikrival.“ Izjava je bila 27. 12. 2019 objavljena v prispevku z naslovom ’Ali je novinarja mogoče ločiti od njegovega prispevka?’ Društvo novinarjev Slovenije ni sprejelo nobenega uradnega stališča v tem primeru in se ni izrekalo o domnevni kršitvi Kodeksa novinarjev Slovenije. Kršitve kodeksa na podlagi pritožbe ugotavlja Novinarsko častno razsodišče. Več

  • Ddr. Jaklič in gospod Hyde

    Precejšnjo pozornost javnosti je vzbudil nedavni javni aroganten napad enega ustavnega sodnika na drugega s samovšečnim omalovaževanjem drugih ustavnih sodnikov ter bedasto zmerjanje našega Ustavnega sodišča(US) z mafijo celo s predlogom kazenskega pregona. To je žalostni indikator nizke kulture in primitivizma posameznikov tudi v naših najvišjih organih oblasti, vendar pa to le nima večjega družbenega pomena za samo delovanje US. Resnični problem US je vsebinski. US je namreč praviloma zadnja instanca pri odločanju o spornih zadevah (nad njim je kot pravijo le še sinje nebo), zato je njegova pomembnost pri reševanju družbenih konfliktov zelo velika. Opredelitev, kaj je kršitev naše ustave ali mednarodnih določil o človekovih pravicah, kaj pa to vendar še ni, je v pristojnosti samega US. To dopušča široko interpretacijo pravic US in mu v veliki meri omogoča, da se odloča politično, torej tako kot je po njegovi oceni pravilno ali pravično. Več

  • Intervju: Luka Mesec, koordinator stranke Levica

    Zelo podpiram prizadevanja stranke Levica v parlamentu. Zato me moti, da se mi zdi, da njihov način uveljavljanja stališč ni najbolj produktiven. Sam mislim, da je odstop od pogodbe o sodelovanju napaka. Mislim, da lahko več dosežejo, če so »zraven«, kot da so v opoziciji. Vendar bi se ob dogovoru za obnovitev dogovora o sodelovanju morali jasno dogovoriti, da jih mora koalicija pri zadevah skupnega sodelovanja obravnavati kot koalicijskega partnerja. To pomeni, da so povabljeni na koalicijska usklajevanja. Predsednik vlade bi se že lahko navadil, da se je s koalicijskimi partnerji treba predhodno več pogovarjati, ne pa, da se šele pozneje angažira pri pomirjanju nesoglasij. Več

  • Angela Merkel opazuje Gorenje

    Spoštovani. Več

  • Nič žepnic za knjižnico

    V 49. številki Mladine je bil 6. decembra 2019 objavljen članek Lare Paukovič z naslovom Nič žepnic za knjižnico, v katerem direktor Knjižnice Velenje, Vlado Vrbič, razlaga nenavadno in sramotno odločitev založbe Učila International, d.o.o., Tržič, o prekinitvi prodaje svojih mehko vezanih knjig knjižnicam: »Člani Knjižnice Velenje, ki bi si želeli prebrati katero izmed knjig, nedavno izdanih pri založbi Učila, bodo presenečeni, ko na policah teh del ne bodo našli. Knjižnica Velenje se je znašla v sporu z založbo, ker je zaradi varčevanja s sredstvi želela nekatere knjige kupiti v mehki vezavi. A po začetnih nakupih se je zalomilo, saj je založnik ugotovil, da je nevarno, da to stori večina knjižnic in bo dobiček manjši. Tako se je odločil, da nam žepnic ne bo prodajal, čemur smo se uprli in se znašli na seznamu blokiranih knjižnic.« V Glosini Sindikalni konferenci splošnih knjižnic sodimo, da se je potrebno odločno upreti tovrstnemu nasilju založbe Učila. Ponižujoče je, da lahko katerakoli založba izsiljuje knjižnico. Menimo, da bi se morale knjižnice združiti in pritisniti na založbo, naj takoj preneha z blokiranjem – v nasprotnem primeru lahko knjižnice blokirajo založbo. Prepričani smo v rešitev težave po nekaj dneh, saj si Učila tega preprosto ne morejo privoščiti, kajti kupci na trgu ne bodo kupovali njihovih trdo vezanih knjig za 35 €. Nesmisli o avtorskih pravicah in trajnosti trde vezave, ki jih je gospod Mrvar izrekel za Mladino, so brezpredmetni. Več

  • Pamflet

    V Mladini številka 52 se v pamfletu z naslovom ’Življenje ali smrt?’ Bernard Nežmah čudi, ker ima v javnomnenjskih anketah SDS tako visoko podporo, da zasede prvo ali drugo mesto med strankami, Janez Janša pa je uvrščen na dnu priljubljenosti politikov. Nato zapiše: Racio tega ne more pojasniti, razen če predpostavlja, da so volivci SDS tako ali tako shizofreniki. Več

  • Ljubljana: zate!

    Ne spuščamo se v celoten zapis z naslovom Ljubljana: zate!, ki ga je g. Jože Mermal namenil Staremu ljubljanskemu letališču (SLL), zanima me odstavek, v katerem se spreneveda in govori o nečem, kar to ni. Že naslov projekta »Staro ljubljansko letališče« je zavajajoč, kajti od SLL sta ostali stavbi, katerih zunanjost in delček vsebine spominja na nekaj, kar je nekoč bilo v bližini letališče - prometno, vojaško, kasneje še letališče vojaške trenažne eskadrilje in vse do konca športno letališče AK Ljubljana. Vse to je bilo na prostoru, ki ga Jože Mermal označuje kot »degradirani prostor v spomeniškem varstvu.« Kaj bi ta besedna zveza sploh lahko pomenila? Več

  • Manj sijoč kot nekoč

    Spoštovani gospod Lorenci, župana Zorana Jankovića lahko marate ali pač ne, to je vaša pravica, a ko mu očitate, da v Ljubljani ne deluje v skupno dobro ter da ne daje prednosti javnemu interesu, predvsem pa da se ni lotil velikih mestnih problemov, s tem hote ali nehote žalite delo ekipe več kot 12 tisoč sodelavk in sodelavcev, ki smo pod vodstvom tega župana v preteklih 13 letih za večjo kakovost življenja uspešno izvedli več kot 2.200 projektov. Za predstavitev vseh je na tem mestu žal premalo prostora, zato smo na vaš naslov poslali knjigo Ljubljana Zate s pregledom narejenega v obdobju 2007-2017, ob tem pa dovolite le nekaj informacij, ki vam morda v prihodnje pridejo prav: Od skupno 1626 cest in ulic v Ljubljani smo jih v preteklih 13 letih prenovili skoraj 870 (v skupni dolžini več kot 150 kilometrov), vzpostavili več kot 10 hektarjev veliko območje za pešce v mestnem središču, prvi t.i. skupni prostor na Slovenski cesti, 5 območij za parkiranje P+R na mestnih vpadnicah ter sklenili notranji mestni obroč s Fabianijevim mostom, na katerega je mesto pred tem čakalo celo stoletje.  Več

  • Vaje v slogu

    Zdaj, ko smo doživeli proslavo stoletnice Univerze pod budnim očesom slovenske vojske na velikem odru Cankarjeveg doma, si lahko, ali pa celo moramo, obetati vojsko še na Prešernovi proslavi in podelitvi Prešernovih nagrad februrja 2020. Ne dvomim, da bo ukaz za to prišel k predsedniku države Pahorju z istega naslova, kot je prišel ukaz, da mora biti vojska na proslavi stoletnice Univerze - iz generalštaba na Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Predsednik države uboga ukaze, ki pridejo s tega naslova. In prav je tako! Naj k temu še skromno predlagam, da na odru Prešernove proslave sodeluje tudi uniformirani postroj posebne domovinske vojske SDS s poligona v Kočevski Reki, ki ga Pahor rad obiskuje in mu izkazuje posebne državniške časti. Več

  • Vaje v slogu

    V Visokošolskem sindikatu Slovenije smo z velikim nelagodjem spremljali dogodke, povezane s stoletnico Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena kmalu po tem, ko je general Maister Sloveniji priključil pomemben del njenega sedanjega ozemlja. Za Slovenijo kot državo sta oba dogodka zgodovinsko odločilna. Toda v demokratičnih državah vladajo institucionalne razmejitve, ki med drugim zagotavljajo avtonomijo civilnim ustanovam. Ideja o avtonomiji civilne sfere sega že v čas rimske republike in pomeni eno temeljnih civilizacijskih pridobitev. Več

  • Kamniška zveza

    Matej Pirc, glavni izvršni direktor DUTB, je v odzivu na naš članek v prejšnji Mladini zapisal, da Matej Jančar nikoli ni bil pristojen za upravljanje z DUTB-jevim lastniškim deležem podjetja Menina in tudi ni sodeloval v procesu prodaje družbe Menina: »Matej Jančar je namreč v DUTB zadolžen za upravljanje terjatev, medtem ko družbo Menina DUTB kot kapitalsko naložbo upravlja druga organizacijska enota, ki je zadolžena za upravljanje kapitalskih naložb.« Gospoda Pirca bi rad sedaj javno prosil, naj nas popravi, kje se motimo: Torej, v letnih poročilih družbe Menina lahko preberemo, da je bil Matej Jančar od leta 2012 član nadzornega sveta družbe Menina, od leta 2013 naprej pa je bil tudi predsednik nadzornega sveta. Na tej funkciji je v družbi Menina kot predstavnik delničarjev. Tako piše v letnih poročilih družbe. Gospod Pirc, a je v teh letnih poročilih napaka? Več