• Nevarni kraki rdeče zvezde

    Skladno z Zakonom o medijih podajamo popravek na objavljeni članek v Mladini z dne 17.7.2020 z naslovom „Nevarni kraki rdeče zvezde“ avtorice Pie Nikolič. Več

  • Neformalni izgon Eritrejcev

    Spoštovani, Več

  • Intervju: Jure Novak

    Spoštovani, Več

  • Pamflet

    Vse, kar sem prebral od dr. Bernarda Nežmaha, me je prepričalo, da je prepričan okoljevarstvenik. Opazil sem pa tudi, da sta v njegovem miselnem sistemu vgrajena program, ki ocenjuje vse, kar se dogaja v »Jankovičevi« Ljubljani negativno, in program, ki relativizira vsako kritiko na račun Janše in njegovih sopotnikov. Več

  • Poslanci ne smejo biti talci

    Rada preberem uvodnike Grega Repovža. Velikokrat mi povedo kaj novega, me česa naučijo, stvari, odnose ter dogajanja osvetlijo še z druge strani, in največkrat se z njimi strinjam. Se bom tudi tokrat, sem si rekla, ko sem se zdrznila ob naslovu: Poslanci ne smejo biti talci? Kateri poslanci? Čigavi talci? Zakaj talci? Več

  • Somrak demokracije

    Vse poteze premiera Janeza Janše kažejo na to, da se mu neznansko mudi spreminjati v državi vse po dolgem in počez, še posebej pa medijsko krajino. V najkrajšem času hoče zagotoviti, da bo imel vse, popolnoma vse, pod kontrolo. Na živce mu gre marsikaj, saj vse ne gre po njegovih željah. Protesti vsak petek imajo velik odmev v Evropi. Tudi njegovo mednarodno pajdašenje z nekdanjimi vzhodnimi sovjetskimi sateliti mu ne gre od rok, v Bruslju pa sploh ne. Težave ima tudi z zahtevami pomembnejših držav EU, da finančne pomoči ne morejo dobiti članice, ki ne zagotavljajo evropskega pravnega reda. Vse to in še marsikaj vpliva na to, da se predsednik vlade s stranko SDS najbolj boji predčasnih volitev. Več

  • Rekviem za republiko

    Fašizem je politični sistem, ki si ga večina ne želi, a se nam po vse bolj pogostih znamenjih obeta, če se mu ne bomo dovolj odločno zoperstavili. V tem bomo uspešnejši, če ga dobro prepoznamo. Zato naj ne bo odveč, če v naslednjih vrsticah povem nekaj o tem, kako ga sam dojemam, pa tudi o razlogih, zaradi katerih nas ta problematična politična ureditev ogroža. Več

  • Visoki leseni gradnji se obeta revolucija

    V večini pogovorov in zapisov o leseni gradnji je argument, zakaj ne gradimo več iz lesa, višja cena gradnje. Ob tem bi želel izpostaviti, da je lahko gradnja lesenih stavb za končne kupce že danes občutno nižja, kot je klasična betonsko-opečno-stiroporna. Potrebno je le malo stopiti iz škatle (out of the box): prvič, graditi je treba skupnostne objekte in drugič, izkoriščati je treba spodbude okoljskih sredstev EU. Najbolj učinkovito bi bilo, če se tega lotijo javni stanovanjski skladi. V Šarčevi vladi je bil v sodelovanju z Ekološkim skladom objavljen razpis za trajnostno gradnjo javno-zasebnih objektov posebnega pomena, ki je omogočal pridobitev celo več kot 50% nepovratne subvencije. Razpis je bil umaknjen, ker nanj ni prispel noben ustrezen projekt. Morda je nova vlada tudi zaradi tega zmanjšala spodbude za leseno trajnostno gradnjo na simboličen maksimum 100 evrov za kvadratni meter uporabne površine. Predsednica Evropske komisije je za naslednje proračunsko obdobje napovedala bilijonska sredstva za spodbujanje trajnostnih okoljskih projektov in morda bodo na MOP razpis ponovili, če bo dovolj politične modrosti in sposobnosti. Gradnja skupnostnih objektov na način, da je stanovanjski sklad nosilec projekta, je daleč najlažji in najbolj učinkovit način, s katerim bi se praktično izvajala t.i. zadružna gradnja, o kateri se veliko govori in je bilo na papirju že veliko zapisanega, pa zadruge ne zaživijo tako, kot bi lahko. Več

  • Drugi valček

    Mesec dni ni minilo od začetka veljave vladinega preklica epidemije, pa infektologinja Beovićeva pesimistično razmišlja, da je drugi val korone lahko že pred vrati. Vsak dan se pojavljajo nove okužbe, tako da terenski epidemiologi, ki jih je tudi sicer premalo, še komaj obvladujejo situacijo. Kot razumem, ne morejo več slediti vsem stikom z okuženimi. Jim bo pri tem pomagala »obvezna sledilna aplikacija«? Ali, nasprotno, bomo z njo izgubili pravice in svoboščine ter postali digitalni sužnji, kot mnoge izjemno skrbi? Več

  • Veliko sprave za nič

    Nedavno je bila na RTV oddaja Razdvojeni. Šlo je za spopad dveh interpretacij zgodovine. Predpostavka je bila, da se spopadata Zgodovina 1 in Zgodovina 2, kjer Zgodovina 1, izhajajoča iz časa socializma, brani partizane, Zgodovina 2, pa želi spravo, torej brani domobrance. Več

  • Politično prekupčevanje

    Profesor dr. Rastko Močnik je v hitrem prebiranju kolumne Politično prekupčevanje zgrešil vsebinsko poanto in se preizkuša v heretičnosti svojega in ne mojega miselnega diskurza. Nikjer se ne zavzemam za privatizacijo pokojninskega sistema, temveč opozarjam na tri možne stebre njegove reforme. Drugega in tretjega smo spregledali in v ničemer ne ogrožata prvega, prej nasprotno, če bi cenjeni kolega bolje preučil ekonomiko teh procesov. To velja tako za kapitalske naložbe pokojninskih skladov kot tudi individualne pokojninske račune, ki so orodje in ne orožje, zato problem neenakosti in negotovosti ne tiči v njih samih, temveč v politikah, ki jih oklepajo. Demografska, ekonomska in politična podoba jutrišnjega dni je preresna reč, da bi jo zajeli v nekaj površnih sodbah z obeh strani, zato se svojih odrekam. Odpravljati nekonsistentnost s prisiljeno konsistentnostjo je morda sociološki ne pa tudi politično ekonomski diskurz. In ker zemlja ni ravna, se na levo stran pride tudi z desne, pa tudi obratno.  Več

  • Kako preprečiti krepitev fašizma?

    Sem ena tistih z malo večjo kilometrino in se čudim tistim, ki pristajajo na današnje razmere. Rojena sem bila v nemškem zaporu, kjer so mamo obdržali do osvoboditve. Nemci so ženske peljali na Turjak, a so jih sredi poti spustili, češ, da bi jih tam domobranci poklali. To gotovo zaznamuje moje današnje gledanje. Po vojni smo otroci odraščali kar brezskrbno, skromno in brez velikih socialnih razlik. Tudi če so bili „svinčeni“ časi, smo šli vedno na bolje. Verjetno mora vsak narod prehoditi pot odraščanja in ozaveščanja. Takrat mi ni bilo nič narobe, če smo špricali šolo, ko smo mahali Titu in kakšnemu gostu. Bili smo po vsem svetu priznana država. In ne vem, zakaj bi jo danes tako blatili. Več

  • Pamflet

    Bernard Nežmah je tokrat v svojem značilnem slogu med drugim pisal tudi o “uničenju” čudovitega nasada japonskih češenj, ki so na poti gradnji nove stavbe Nacionalnega inštitut za biologijo (NIB). Kot mnogokrat je zaradi površnosti in značilne kvazi dušebrižnosti glede posegov v naravo ter njemu tako ljubega hkratnega relativiziranja okoljskih rabot desničarske vlade, udaril popolnoma mimo. Ker pa tako pisanje ustvarja javno mnenje, mi dovolite, da pojasnim nekaj okoliščin v zvezi z nesrečnimi češnjami, njihovo zasaditvijo in ohranitvijo. Več

  • Kultura v številkah

    V pretekli številki sem v članku z naslovom Kultura v številkah zmotno zapisala, da je v Sloveniji v kreativnem in kulturnem sektorju zaposlenih 7 odstotkov. Vendar pa je 7 odstotkov zaposlenih v kreativni ekonomiji in ne v KKS. V Kulturnem in kreativnem sektorju je zaposlenih nekaj čez 4 odstotke zaposlenih, ostali pa delajo izven kreativnega in kulturnega sektorja v kreativnih poklicih, med katere sodijo na primer grafični in produktni oblikovalci, copywrighterji, pr-ovci in sorodni poklici. Avtorjem raziskave se za napako opravičujem.  Več

  • sLOVEnija skozi blodnjave oči Netflixa

    Ker je neresnic in polresnic v članku z zgornjim naslovom precej, poleg tega pe niti mi kot lastniki niti naši gostje niso smatrali prenove za ponesrečeno, podajam kot lastnik svoj pogled. Več

  • Kot leta 2009?

    V 21. številki letošnje Mladine je dr. Bogomir Kovač v članku ’Kot leta 2009?’ napisal: »Torej obstaja resna nevarnost, da sedanja vlada ne bo ublažila krize, temveč jo bo celo poglobila. Tako kot so to storile tri slovenske vlade v obdobju 2009-2013 in zdi se, da Janša povsod rad ponavlja stare napake.« Kar se tiče socialdemokratske koalicijske vlade 2008-2012 je z ukrepi za sanacijo finančnega sistema, s fiskalno ekspanzijo in v tem okviru tudi aktivno razvojno politiko (spodbujanje uvajanja novih tehnologij) dosegla rast bruto domačega produkta v 2010 in 2011. Obseg bančnih kreditov gospodarstvu (t.i. »nefinančne družbe«) je med najglobljim delom finančne krize naraščal in začel upadati šele v povezavi z omejevalnimi ukrepi Banke Slovenije julija 2010. Zaradi izrazito aktivne vloge slovenske države pri vzpostavljanju ravnotežja in pogojev za začetek na izvozu temelječe gospodarske rasti lahko ukrepe socialdemokratske koalicijske vlade 2008 do 2012 štejemo za heterodoksno ekonomsko politiko (Dani Rodrik, Reforma trgovinske in industrijske politike, 1995). Več

  • Politično prekupčevanje

    Profesor dr. Bogomir Kovač se zavzema za privatizacijo pokojninskega sistema (Politično prekupčevanje, Mladina, 12. 6. 2020). Že dolgo je znano, da »individualna dolgoročna varčevanja« in »individualni pokojninski računi« koristijo peščici najbogatejših, vsem drugim pa grozijo z revno in negotovo starostjo. Več

  • Objava pojasnila glede netočnih podatkov

    V članku »Vlada je namenoma kupila 200 milijonov neustreznih zaščitnih mask«, ki ste ga na spletnem portalu www.mladina.si objavili 13. 6. 2020, so bili objavljeni številni neresnični podatki, ki zavoljo korektne obveščenosti javnosti zahteva objavo naših pojasnil. Več

  • Ugrabljeno vrhovno sodišče

    V članku z gornjim naslovom se sicer povsem strinjam z oceno, da so trije vrhovni sodniki (v petčlanskem senatu) s tem, ko so obsodbo Janše zaradi žalitve novinarke spremenili v njeno nasprotje, »postavili na glavo celotno domačo in evropsko sodno prakso« v takih zadevah – nikakor pa ne z mnenjem, da je bilo s tem vrhovno sodišče »ugrabljeno«. Komu ugrabljeno? »Nam« ali »našim«, ki smo ga do nedavnega obvladovali – zdaj pa je v njem že toliko »desničarjev« ali »konservativcev«, da se v kakšnem senatu lahko znajdejo že v večini in potem odločijo »po svoje«? Podlaga takim pogledom na sodstvo pri nas je skrajno naivna predpostavka, da so nam doslej, dokler niso prišli zraven tudi »desničarji«, sodili »normalni«, politično neopredeljeni sodniki in to zgolj strogo po pravu, nič po politiki. Zakaj je ta predpostavka skrajno naivna (pri kom pa lahko seveda tudi namerno zavajajoča), tu nimam prostora pojasnjevati, pa upam, da tudi treba ni. Več

  • Kdo je tukaj patriot?

    V članku dr. Aleša Črniča z naslovom Kdo je tukaj patriot?, ki je bil v Mladini in na spletni strani mladina.si objavljen 5. 6. 2020, avtor med vladnimi menjavami vodstvenih kadrov nekaterih državnih organov navaja tudi Komisijo za preprečevanje korupcije. Zaradi zagotavljanja objektivne in vsestranske obveščenosti javnosti pojasnjujemo, da je Komisija za preprečevanje korupcije samostojen in neodvisen državni organ, v katerem funkcionarje komisije (predsednika in njegova namestnika) imenuje predsednik republike (in ne vlada, kot je mogoče sklepati iz članka). Dr. Robert Šumi je mandat predsednika Komisije za preprečevanje korupcije nastopil 1. 4. 2020, po izteku mandata prejšnjega predsednika. Ukaz o imenovanju dr. Šumija na to mesto pa je predsednik republike Borut Pahor podpisal že 6. 2. 2020. Več

  • Odpisani z dekretom

    Spoštovana ga. Nadja Džanković Cirar. Več

  • Intervju: Dušan Keber

    v reviji Mladina 15.5.2020 kot intervju Vasje Jagra z dr. Dušanom Kebrom z naslovom “V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico” je med drugimi trditvami objavljeno, da naša bolnišnica „ni hotela sprejeti štirideset starostnikov iz hudo prizadetega doma v Ljutomeru.” Ni res, da bolnišnica ni hotela sprejeti starejših iz doma v Ljutomeru. Več

  • Odpisani z dekretom

    Navedbe v članku glede omejevanja dostopa do bolnišnične obravnave oskrbovancem v socialnovarstvenih zavodih so neresnične in zavajajoče ter po nepotrebnem ustvarjajo stisko pri državljanih Republike Slovenije, zlasti oskrbovancih v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcih, pa tudi pri zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so v času trajanja epidemije na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v socialnovarstvenih. Kot je razvidno iz dokumentov ministrstva za zdravje vsi protokoli usmerjajo v zagotavljanje bolnišnične obravnave pri uporabnikih, ki bolnišnično obravnavo potrebujejo. Ob navedenem velja poudariti tudi vlogo domov za starejše, ki je skladno z 8. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US in 73/19) tudi zagotavljanje osnovne zdravstvene dejavnosti v delu zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije za njihove uporabnike. Uporabnikom v socialnovarstvenih zavodih je za razliko od starejših državljanov, ki s primerljivimi potrebami živijo doma, v socialnovarstvenih zavodih omogočen dostop do kontinuirane zdravstvene nege in oskrbe, v kolikor jo potrebujejo in ta se jim je skladno z obstoječimi predpisi zagotavljala v socialnovarstvenih zavodih, če so jo potrebovali in v kolikor bolnišnično zdravljenje ni bilo indicirano. Več

  • Odpisani z dekretom

    To spoznanje srhljivo odmeva v ljudeh. Posebno v tistih, ki imajo v domovih za starejše svoje domače, in tistih, ki še sami čakajo v dolgih vrstah za sprejem. Ne upam si niti pomisliti, kaj to pomeni za vse hčerke, sinove, vnukinje in vnuke, ki so jim svojci v času epidemije umrli. Verjetno se poleg žalosti soočajo še z jezo: na krute odločevalce, na situacijo v domovih, na virus, na usodo, na boga … Ne vem, če jim kaj pomaga tolažba, da so se na ministrstvu za zdravje (za vsak slučaj) samo pripravljali na »italijanski scenarij«, kjer so (menda) morali postavljati mejo za intenzivno pomoč (respiratorji) veliko niže na starostni lestvici. Ne, pri nas pač ni bilo italijanskega scenarija, intenzivni oddelki pa so bili samo eno tretjino zasedeni. Več

  • Sredstvo ustrahovanja

    V zakonu o varstvu pred diskriminacijo med drugim piše, da je pri nas vsak posameznik obvarovan pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju. Več

  • Sredstvo ustrahovanja

    Spoštovani, ob prispevku Sredstvo ustrahovanja v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi »Tviteraš« (II Ips 75/2019) želim dodati še nekaj kritičnih pomislekov. Več

  • Odprto pismo poslancem

    Spoštovani poslanci in poslanke, ki ste včeraj kljub vsem pozivom, razlagam in argumentom glasovali za sprejetje amandmaja k Zakonu o ohranjanju narave! Več

  • Popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v intervjuju z dr. Miroslavom Petrovcem pomotoma zapisal, da je on vodja nacionalne raziskave o razširjenosti covid-19. Dr. Petrovec je na uradni spletni strani projekta naveden kot vodja skupine, kot vodja raziskave in odgovorni raziskovalec pa je naveden dr. Mario Poljak. Za napako se opravičujem.  Več

  • Obrisi upora

    V predaprilski Jugoslaviji so delavci čuvali svoja vodstva pred žandarji, danes pa varujejo policisti koalicijo - izvoljence ljudstva - pred kolesarji!  Več

  • Obrisi upora 

    Nisem opazil, da bi Macron v Franciji v času velikih demonstracij rumenih jopičev, ki so bile mnogo bolj divje kot naši kolesarji, zmerjal svoje državljane. Ni jih imenoval kavijar socialisti ali zombiji, tudi francoskih novinark ni žalil z odsluženimi prostitutkami. Drugačna vzgoja, pač. Več