Energetika skozi očala jedrskega inženirja

Dr. Iztok Tiselj, strokovnjak za jedrsko tehniko in član Posvetovalnega odbora JEK2 pri podjetju Gen energija je v Mladini št. 29 nizal argumente za investiranje v jedrsko energijo kot učinkoviti vir energije za potrebe življenja na Zemlji in v Sloveniji. Pri tem sam izpostavlja, kako se dosledno odpoveduje napovedovanju prihodnosti razvoja družbe in njenih potreb po energiji v raznih oblikah. Tiselj namreč zatrjuje, da so vsakršne dolgoročnejše napovedi neverodostojne in neosnovane na ustreznih dejstvih, za dokaz pa daje ekonomsko-politično stroko in dejavnost in citira predsednico Evropske centralne banke, ki ja na srečanju v Davosu odgovorne vodilne kadre v družbi in gospodarstvu pozvala, da naj načrtujejo za 30 let naprej, ne samo kratkoročno in srednjeročno. A sama je napovedala gibanje inflacije za eno leto, a se je napoved »uresničila« v trikratniku napovedi. Lagarde je toliko zgrešila že kratkoročno, kakršnokoli dolgoročno napovedovanje pa je s tem izgubilo vsakršno verodostojnost.

Intervju: Srečo Dragoš

Intervju z dr. Srečom Dragošem (Mladina, št. 28) vsebuje številne napačne in zavajajoče podatke. Prava posebnost je, da dr. Dragoš ne navaja letnic niti vira podatkov, s katerimi operira. V udarnem podnaslovu na str. 36 navaja: »Še vedno dajemo enega najmanjših deležev BDP za področje sociale v Evropi«. Resnica je, da Slovenija (po podatkih Eurostata) namenja za področje socialne zaščite 24.8% BDP, ki je nekoliko višji od povprečja EU. Po podatkih za leto 2021, 14 članic namenja nižji odstotek izdatkov za socialno zaščito (merjeno kot % BDP). To, da Slovenija namenja »daleč največji odstotek« državnemu subvencioniranju gospodarstva, je prav tako nekakšen konstrukt dr. Dragoša.

Propadanje kulturnega spomenika

Spoštovani, odgovarjam na pismo odvetniške pisarne Senica& partnerji zastopnika Festivala Ljubljana objavljeno v Mladini štev. 28 - Propadanje kulturnega spomenika. Kot ravnateljica SŠOF - Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki ima svoje učne prostore v Križankah, se s problematiko lastništva in prenove Križank intenzivno ukvarjam že od nastopa mojega mandata leta 2022. Ob intenziteti pritiskov si zastavljam vprašanja, ki morajo biti izrečena javno, saj vodim šolo s pomembnim zgodovinskim in kulturnim pomenom in vrednostjo.

SD se vrača na stare tirnice

V članku »SD se vrača na stare tirnice«, objavljenem v tedniku Mladina in na spletni strani www.mladina.si 5. 7. 2024, so povzete omembe Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) v revizijah porabe proračuna, pri čemer je navedeno, da je v letu 2022 Komisija za preprečevanje korupcije »kot očitno kronični kršitelj 42. člena denar napačno potrošila za prenovo informacijskega sistema Erar«. Kot izhaja iz članka, se navedeno nanaša na 42. člen Zakona o javnih financah. Nikakor ne drži, da je Komisija kršila 42. člen Zakona o javnih financah oziroma da je kronični kršitelj tega člena, kot navaja novinar. Komisija namreč kot neposredni proračunski uporabnik ne odloča sama o (pre)razporejanju sredstev proračuna.

8 dni / teden

V tedniku Mladina je bil 21. junija 2024 objavljen prispevek v rubriki 8 dni/teden na temo okvare letala Falcon avtorja Erika Valenčiča. V njem pisec med drugim zapiše: »A vrnimo se k letalu. Poznavalci opozarjajo, da s falconom namreč ni nič res narobe, večji problem je v Slovenski vojski, ki skrbi za njegovo vzdrževanje. Kdaj točno so se začele težave? Ko so njegovo vzdrževanje prenesli na Slovensko vojsko. Povsod drugod imajo letala specializirane vzdrževalce, le v Sloveniji pa na ta način varčujemo. Naj stane, kolikor že stane, pa če od letala na koncu ostane le kup železja. A ne pozabimo, da zdaj vlade kupujejo nova letala za vojsko. Ki jih bo prav tako vzdrževala sama.«

Propadanje kulturnega spomenika

Festival Ljubljana je očitno zelo prepričan v to, da argument moči prevlada nad močjo argumenta. Na vsako kritiko udari z najdaljšimi topovi. Spomnimo se podobnih pisem izpred leta dni, ko je odvetniška pisarna Senica v imenu Festivala zahtevala objavo popravkov po kritičnih zapisih v Mladini in Dnevniku. Žal se do danes ni prav veliko spremenilo, kar pa se je, se je spremenilo na slabše. Križanke vidno propadajo, začetka njihovega reševanja ni videti. Festival krivdo pripisuje Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo in Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Potreba in pravica starejših do mobilnosti

V Srebrni niti - združenju za dostojno starost z zaskrbljenostjo spremljamo počasno, a vztrajno širjenje pojavov starizma, kar pri nas hitro sledi tujim zgledom. Gre za nenaklonjenost ljudem zaradi starosti, včasih prav sovražno nastrojenost do starejših na več področjih in s strani različnih povzročiteljev na osebni, medosebni, institucionalni, družbeni, tudi politični ravni.

Odsotnost države

»Avtor v prispevku »Odsotnost države« govori o projektu organizacije UNICEF Slovenija »Kako se počutiš?« in podpori tega projekta s strani Novartisa v Sloveniji. »Kako se počutiš?« je dolgoročni projekt UNICEF-a Slovenija, vezan na ozaveščanje, preventivo in opozarjanje na sistemske vrzeli na področju duševnega zdravja. Novartis v Sloveniji podpira eno od kampanj projekta. Avtor v članku navaja, da Novartis proizvaja zdravila, ki pomagajo osebam z resnimi duševnimi motnjami. Novartis v Sloveniji v svojem portfelju nima zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje bolezni in stanj, povezanih z duševnimi motnjami. Poleg tega je napačno naveden podatek, da je podjetje Lek v lasti Novartisa. Novartis od lanske oddelitve generične divizije Sandoz namreč ni več lastnik družbe Lek d.d. Ob tem želimo poudariti, da je Novartis kot dolgoletni podpornik različnih ozaveščevalnih aktivnosti organizacije UNICEF v Sloveniji pristopil k podpori kampanje »Kako se počutiš?«, ker tudi sami v podjetju namenjamo veliko pozornosti ozaveščanju o pomenu skrbi za dobro počutje in duševno zdravje naših sodelavk in sodelavcev. Pri podpori kampanji UNICEF-a Slovenija v nobenem pogledu ne posegamo v program in vsebino aktivnosti. 

Nova bukolika

Spoštovani, v skladu z določbami 1. odstavka 26. člena, 27. člena in 1. odstavka 42. člena Zakona o medijih (ZMed) uveljavljamo pravico do objave popravka in prikaza drugih oziroma nasprotnih dejstev, in sicer v zvezi s komentarjem z naslovom Nova bukolika avtorja Bernarda Nežmaha, objavljenim 5. 7. 2024 v tedniku Mladina ter na spletni povezavi https://www.mladina.si/233863/ komentar-nova-bukolika/.

Propadanje kulturnega spomenika

Direktor Festivala Ljubljana, g. Darko Brlek, ni avtor rešitve nove strehe nad Poletnim gledališčem v Križankah, kot to tendenciozno namiguje g. Vehovar, ko mu neutemeljeno očita ozko razumevanje kulture in nespoštljiv odnos do kulturnega spomenika. Rešitev za porušeno streho je so-zasnoval arhitekt in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo, g. Peter Gabrijelčič, ki je sodeloval tudi pri vseh kasnejših fazah projekta. Čeprav je želel, da bi bila nova streha kar se da podobna stari, ki jo je zasnoval Miloš Marinček, to žal ni bilo mogoče zaradi obsežnih poškodb stavbe nekdanjega samostana, v katero je bila vpeta, ogroženosti stabilnosti stavbe, zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in nesoglasja takratnega ministrstva za šolstvo.

Zakaj se ljudje obračajo v desno?

V prispevku Zakaj se ljudje obračajo v desno? je prejšnji teden prišlo do neljube napake. Pri povzemanju rezultatov raziskave slovenske mladine mariborske univerze in fundacije Friedrich Ebert Stiftung smo napačno zapisali, da »samo še 27 odstotkov [mladih] meni, da je edini pravi Slovenec tisti, ki ima slovensko kri (13 odstotnih točk manj kot leta 2018), 30 odstotkov jih meni, da bi bilo najbolje, če bi v Sloveniji prebivali samo Slovenci (11 odstotnih točk manj kot leta 2018)«. Hoteli smo sicer zapisati naslednje: Samo še 27 odstotkov mladih močno nasprotuje izjavi, da je edini pravi Slovenec tisti, ki ima slovensko kri (13 odstotnih točk manj kot leta 2018), 30 odstotkov pa izjavi, da bi bilo najbolje, če bi v Sloveniji prebivali samo Slovenci (11 odstotnih točk manj kot leta 2018). Za napako se iskreno opravičujemo. 

Agenciji RS za varnost prometa in mag. Alenki Bratušek, ministrici za infrastrukturo, ki morata skrbeti za izboljšanje prometne varnosti

V minulem mesecu juniju me je nekaj medijskih objav (Delo, 12.6., članek Špele Kuralt »Starejši so povzročitelji najhujših nesreč«; Mladina, 14.6., javno pismo skupine slovenskih društev, zavodov in intelektualcev o »spoštljivem nagovarjanju starejših«, Delo, 29.6., v pismih bralcev Črt Kanoni, v imenu ZDUS, reagira na članek Š. Kuralt o »nevarnih starejših voznikih«) vzpodbudilo, da se s tem pismom obračam na vas, odgovorne za varnost v prometu na Agenciji in na Ministrstvu, z opozorilom na neustavno diskriminacijo starejših ljudi v Sloveniji, ki jim na 80. rojstni dan avtomatično preneha veljati vozniško dovoljenje.

Za koga dela javni zavod ?

Odgovor na to vprašanje je preprosto. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) obstaja in deluje zato, da varuje zdravje posameznika, skupnosti, okolja in varnosti hrane ter ščiti javni interes. To je naše osnovno poslanstvo in namen obstoja.

»Sto milijonov za gradnjo javnih stanovanj »

Odzivam se na intervju Jureta Trampuša z državnim sekretarjem Klemnom Ploštajnerjem. Razumljivo je, da ljudje rojeni oz. vzgojeni v samostojni Sloveniji mislijo, da se je življenje začelo leta 1991. Toda tisti, ki ne le želijo, temveč so tudi dolžni oblikovati stanovanjsko politiko, bi morali poznati tudi temelje, na katerih so se razvili sedanji odnosi na stanovanjskem področju in oblike rabe stanovanj.

Apel vladi za uskladitev RTV prispevka

Pred dobrim letom se je konstituiral Svet RTV Slovenija, organ, ki je prevzel večino funkcij nekdanjega programskega in nekdanjega nadzornega sveta. Tudi novo imenovani svetnice in svetniki smo ob nastopu mandata lahko opazili očitno dejstvo, da se je RTV Slovenija znašla v resni krizi, in lanske poletne mesece izkoristili za minimalno stabilizacijo situacije – zlasti za preprečitev še večje škode. S skromno institucionalno podporo smo izpeljali vse postopke za imenovanje predsednika in članov uprave ter s tem postavili temelje za jesensko imenovanje direktoric in direktorjev. A ob strani smo pustili še eno neformalno nalogo.

Izjave

Spoštovani.

Darilo Evropi

Naj za uvod povem, da sem razočarana nad Evropo, vključno s Slovenijo, ker se vzpenja desnica, se krepi neofašizem, ker gremo v svet brez vrednot, v svoj propad, saj se ne zavzemamo za ohranitev narave in miru, za socialo, za strpnost, za bolne in šibke, ampak za orožje, za prevlado, za uničevanje planeta in vsak zase. Ne morem si zamisliti, da je toliko ljudi navdušenih nad Romano Tomc, nad Zalo Tomašič, ki podpira vaške straže, in ne morem dojeti, da Grims vstopa na evropsko sceno.

V imenu matere

V oddaji Intervju dne 2. 6. 2024 je gospa Marjeta Zorc, večinska lastnica Mc Medicor, dejala, da je imela pacientka, ki je umrla v 14-ih urah po operaciji in katere identiteta je iz medijev znana, dodatno obolenje srčne mišice, da je bila na smrt bolna in da so storili vse, da bi ji rešili življenje. Omenjena pacientka je moja mama.

Spoštljivo nagovarjanje starejših

O starosti in njenem doživljanju je veliko znanega, vsega pa o tem obdobju življenja gotovo še ne vemo. Ta tematika zato predstavlja svojevrsten izziv, tako za posameznike, kot za celotno družbo. Med te izzive nedvomno sodi tudi izrazje o starosti in o starejših. Vrsto let smo že priča demografskim spremembam, ki temeljito spreminjajo našo družbo; ljudje živijo dlje kot nekoč, delež starejših v celotnem prebivalstvu se povečuje, starejši so bolj aktivni, še vedno pomembno prispevajo k delovanju in koheziji družbe, vse bolj pa se zavedajo tudi svojih pravic, saj se te ljudem, ko se starajo, ne smejo kar zmanjševati. Kljub temu nas starejše pogosto naslavljajo kot starostnike, stare, starce, varovance domov starostnikov, oskrbovance … Takšna poimenovanja so oblike starizma, ki izhajajo iz nerazumevanja procesa staranja in napačnega pojmovanja starejših kot homogene skupine, ki naj bi imela iste lastnosti in interese, celo bolezni in kognitivni upad naj bi bil vsesplošni pojav po šestdesetem letu starosti. Ob tem pa so naše dosedanje aktivnosti in naš prispevek družbi in družini spregledani. To nas boli, saj je takšno gledanje na starost in starejše daleč od realnosti, predvsem pa ne kaže dejanske podobe starosti kot obdobja, enakovrednega drugim obdobjem v življenju. Ne kaže niti razvojnih možnosti starejših, kar vse pogosteje opisujejo sodobni znanstveniki in raziskovalci. Za bolj spoštljivo nagovarjanje starejših se zavzema vse več deležnikov doma in v tujini. Tudi Organizacija združenih narodov (OZN) pri dokumentih, ki se nanašajo na starejše, uporablja spoštljivo poimenovanje. Tudi pri nas ponekod že opažamo pozitivne premike na področju poimenovanja starejših. Kaj ni lepše in bolj spoštljivo govoriti o starejših in o stanovalcih domov starejših? Nespoštljivo izrazje in nagovarjanje starejših je odraz predsodkov o staranju in starosti, ki se kaže v poizkusih odrivanja starejših na rob družbe in nepriznavanju pravice, da sami povemo, kaj je za nas spoštljivo nagovarjanje. Zato izrazje, ki je bilo v uporabi v preteklih desetletjih, ne sodi več v današnji čas. Uporaba žaljivega izrazja lahko spodbudi dodatno družbeno diskriminacijo nas, starejših.

Blurb&Curb&Disturb

V naslednjih vrsticah se odzivam na vsebino knjige avtorja Branka Grimsa Zmaga dobrega. Vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu, ki jo je izdala založnica Martina Dragoš Grims.

Vsak glas

Volivci so uporabo konoplje v medicinske namene pričakovano podprli z dvotretjinsko večino glasov (66,54 odstotka). Tudi izid posvetovalnega referenduma o rabi konoplje za omejeno osebno rabo, kjer je 51,53 odstotka volivcev glasovalo za in 48,47 odstotka proti, kaže, da je kljub zavajajoči kampanji, ki so jo vodili NIJZ in nekatere druge zdravstvene organizacije, večina volivcev podprla legalizacijo. Kampanja je opozarjala na možne negativne posledice, od porasta uporabe konoplje med mladimi, tveganja za duševne motnje in zastrupitev, do tveganja za poslabšanje prometne varnosti in nesreč na delovnem mestu, vendar so volivci očitno ocenili, da koristi legalizacije pretehtajo nad domnevnimi tveganji. Njihove trditve niso bile podprte z uravnoteženimi dokazi, ki upoštevajo tudi koristi in potencial pozitivnih učinkov legalizacije, kot so zmanjšanje črnega trga, boljša kontrola kakovosti in varnosti izdelkov ter večje možnosti za raziskovanje in zdravstveno uporabo konoplje.

Kdo prisega Hipokratu

Malo brskam za poznavanjem vzrokov bolezni v času Stare Grčije. K temu me je navedlo soočenje zagovornikov ter žolčnih nasprotnikov evtanazije in njihov glavni argument, ki je prisega Hipokratu. Bele halje so jasno skorajda v celoti, z izjemo redkih posameznikov, zanimivo, a ne, proti. Ker če kdo, o tem so stoprocentno prepričani, bodo pač o življenju slehernika odločali oni. Bogovi v belem. Z akademsko omejenimi glavami se izgovarjajo na Hipokratovo prisego. Ki zdravnika zavezuje k moralnim in etičnim načelom ter mu nalaga zapoved, citiram, »Najprej, ne škoduj!« Vmesno bi bilo, če bi se zmogli vprašati, ali morda s podaljševanjem posameznikove bolezenske agonije, ko postane lajšanje bolečin blažev žegen, ne delajo točno tega. Da škodujejo. Ko je eden izmed redkih razmišljujočih in bolj svobodomiselnih zdravnikov omenil, da je že čas, da bi se moralo vsebinsko Hipokratovo prisego dati pod lupo in preveriti njeno ustreznost glede na današnji čas, se je pričelo na strani protivnikov zavijanje z očmi in so bile njihove žolčne reakcije ne spregledljive. Pa pojdimo malo pogledat. Hipokratova medicina je temeljila na predpostavkah, da je zdravje odvisno od skladnosti človekovega telesa, od pravilne porazdelitve in uravnoteženosti prvin, ki ga sestavljajo. Te prvine so zemlja, zrak, voda in ogenj, vsaka pa ima svojo značilnost, suhoto, mraz, vlažnost in vročino in svoj telesni sok. Vsak človeški organizem je bil torej po Hipokratovem mnenju sestavljen iz štirihtelesnih sokov, krvi,sluzi,žolčainčrnega žolča.

Praznovanje z napako

Letos obeležujemo stoletnico zavarovanja Doline Triglavskih jezer. To zavarovanje je predhodnik današnjega Triglavskega narodnega parka. Častitljiva obletnica, vendar z veliko senco – Dvojno jezero, ki je bilo z drugimi jezeri v tej dolini, med biseri tedanjega zavarovanja, je danes uničena, smrdljiva mlakuža. Vzroki in krivci za to sramotno stanje so znani, vendar država, ki bi s svojimi inšpekcijskimi službami lahko presekala nezakonito stanje, že leta ne stori ničesar in problem pometa pod preprogo. Zato so proslavljanje in velike besede, kako dobro varujemo naše naravne dragulje, bolj trpkega okusa in fanfare ne zvenijo prav nič slovesno. Šel bi stavit, da bi se možje, ki so pred sto leti stali za tem zavarovanjem, strinjali, da je to njim v posmeh. Obhajanje obletnice ustanovitve Alpskega varstvenega parka, kot se je takratno zavarovanje imenovalo, je zato neverodostojno, vse dokler to jezero ne bo zopet tako, kot smo ga nekoč poznali! 

Ideološki monolit

V članku Ideološki monolit smo objavili fotografijo, posneto na posvetovanju o znanih in neznanih tveganjih ter učinkih konoplje, ki ga je pripravilo Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni. Pod njo smo zapisali, da so si zdravniki edini v nasprotovanju legalizaciji marihuane v kakršnekoli namene. Vendar pa, kot so nas opozorili organizatorji posvetovanja, na njem niso bili samo zdravniki tisti, ki so nasprotovali legalizaciji marihuane, pač pa tudi nevladne organizacije s področja javnega zdravja in preventive. Te so nasprotovale predvsem legalizaciji osebne rabe konoplje. Za napako se opravičujemo. 

Koalicija sovraštva

SDS štiri, NSi pa na pragu dveh mandatov - o takem številu evropskih poslancev sanja naša opozicija in za to bi naredili vse. Ti vrli kristjani izbirajo metode, ki so gotovo bolj všeč peklenščku kot krščanskemu Bogu: zlorabljajo, lažejo, obračajo dejstva, sramotijo lastno državo in državljane, se gredo lažno domoljubje, opremljeno z izrazitim rasizmom, delijo in strašijo ljudi, se ne ozirajo na genocidna dejanja - nasprotno, podpirajo krvnike - , so proti priznanju Palestine, nas silijo živeti po svojih normah, se vračajo in nas vračajo v preteklost … Še kraji so nadeli lepši izraz – korupcija.

Intervju: Vladimir Prebilič

V intervjuju v Mladini dne 31.5.2024 je bil objavljen intervju z dr. Prebiličem z naslovom »Preprosto, Evropska zelena stranka je jasno prepoznala eno samo stranko v Sloveniji kot zeleno, in to je Vesna«, kar dokazljivo ni resnično, saj se tako odgovor, kot naslov nanašata na politične stranke v Sloveniji, čeprav je bilo vprašanje povezano zgolj s prihajajočimi Evropskimi volitvami.

Najpomembnejše volitve z vidika okolja so evropske

Odkar obstaja Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, so v Sloveniji potekale že 4  evropske volitve. Poleg tega pa še 21 državnoz borsk ih, predsedniških in lokalnih. In pred volitvami smo pogosto pripravljali različne aktivnosti – preglede volilnih programov, vprašalnike kandidatom, analize zelenosti strank in preteklih glasovanj, pa še marsikaj drugega. Vse to z namenom, da bi okoljske teme spravili v ospredje predvolilnih razprav in zagotovili informirano odločanje volivk in volivcev.

Neznosna lahkotnost ministrove neodgovornosti

"Slovenija je darovala veliko vrst orožja, nismo pa nikoli ničesar pogojevali. Gre za pravico naroda do samoobrambe in naša prva skrb je vedno bila, da pomagamo pri tej obrambi,“ je v izjavi za novinarje po današnjem zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju povedal Šarec.

Kakšno družbo si sploh želimo?

Ekvilizem je skovanka latinske besede equilibrium (ravnovesje) in predstavlja novo zdravorazumsko družbeno ureditev, ki zanesljivo zagotavlja trajen mir, varnost in blaginjo vsem dušam na Zemlji in s tem civilizacijo človeštva.

Zakaj je razsodba ESČP neprebavljiva?

Kot prvi pobudnik arbitražnega reševanja mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško s formalnim pozivom vladi na eni od sej parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko 2004, da naj bi opustila dolgotrajna in brezplodna pogajanja s sosedo o bilateralnem razreševanju tega vprašanja in se dogovorila o tretjem razsodniku, - no, da bi se ji posvetila smiselnost te poti je potrebovala še 6 let tuhtanja in kar nekaj pritiskov EU - ne morem tajiti svojega razočaranja nad razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede pritožbe slovenskih ribičev proti Hrvaški zavoljo prejetih kazni pri opravljanju svojega dela.