Varčevalni ukrepi spodkopavajo socialne in ekonomske pravice

Varčevalni ukrepi, ki jih od vlad držav, ki zabredejo v krizo zahtevajo mednarodni posojilodajalci, spodkopavajo socialne in ekonomske pravice ljudi, pravi Nils Muižnieks, komisar Sveta Evrope za človekove pravice. Zmanjševanje javnih izdatkov in selektivni dvigi davkov niso dosegli svojega namena. Namesto sanacije javnih financ in gospodarskega okrevanja so povzročili znižanje življenjskega standarda ljudi in poslabšali so se pogoji za dostojno delo, kar je prispevalo k povečanju revščine v EU.

V poročilu o zagotavljanju človekovih pravic v času krize Muižnieks tudi izpostavlja ugotovitev, da so varčevalni ukrepi povzročili tudi zmanjšanje civilnih in političnih pravic državljanov. Varčevalni ukrepi, ki so jih države v krizi uvedle, so namreč netransparentni, državljani o njih niso mogli soodločati in tudi demokratične legitimnosti nimajo, saj so jih zahtevale institucije, katerih funkcionarji niso izvoljeni na volitvah. Varčevalni ukrepi so najbolj prizadeli otroke, mlade, invalide, upokojence z nizkimi pokojninami in veliko žensk.

V pogovoru za Neurope.eu je Nils Muižnieks dejal, da priporočila Sveta Evrope za države članice niso zavezujoča, vendar je v lastnem interesu oblasti držav članic, da jih upoštevajo. »Verjamem, da bi morala evropska sredstva, kohezijski in strukturni skladi, programi za pomoč državam v krizi ščititi človekove pravice,« pravi. Če ti pogoji niso izpolnjeni, bi morali nacionalni organi za varstvo človekovih pravic to kritizirati.

Pravic zaposlenih, kolektivnih pogodb in podobnih dogovorov v času krize ne gre ukinjati. Sindikati so se leta trudili, da so jih sklenili, zato bi morali biti zaščiteni na podlagi deklaracije o socialnih pravicah. Pri tem pa je problem, da ta deklaracija nima enake moči Evropsko sodišče za človekove pravice. Tako je zato, ker države članice niso želele imeti močnega mehanizma za zaščito socialnih in ekonomskih pravic.

Kljub temu je treba opozarjati države članice in njihove vlade na obveznosti, ki niso izpolnjene, pravi Nils Muiznieks. Svet Evrope sicer ni institucija EU in ga ne gre zamenjevati s Svetom EU, ki je evropska institucija, ki predstavlja države članice EU. (er)