Poslanci so pozvali k čimprejšnji pomoči prizadetim v vremenski ujmi

Številni evropski poslanci so v razpravi o soočanju s posledicami vremenske ujme, ki je močno prizadela več članic EU, tudi Slovenijo, pozvali k čimprejšnji pomoči iz evropskega solidarnostnega sklada. Evropska komisija zatrjuje, da bo prošnje za pomoč obravnavala karseda hitro.

Obilno deževje in nenavadno močan veter sta prizadela Irsko, Veliko Britanijo, Francijo in Španijo, izredne snežne razmere in žled alpsko regijo, predvsem Slovenijo, ki ji je pomagalo enajst članic unije z več kot 120 agregati, je razmere povzel komisar za obdavčevanje Algirdas Šemeta, ki je v razpravi zastopal Evropsko komisijo.

Številni evropski poslanci, predvsem iz Slovenije, Francije in Španije, so komisijo pozvali k čimprejšnji pomoči iz evropskega solidarnostnega sklada in poenostavitvi postopkov, nekateri drugi pa so opozorili na to, da skrajne vremenske razmere kažejo na nujnost podnebnega ukrepanja.

Evropski poslanci iz Slovenije so že minuli teden ekipo Evropskega parlamenta, ki se s članicami unije in komisijo pogaja o novi ureditvi evropskega solidarnostnega sklada, ki bo med drugim omogočila vnaprejšnja izplačila pomoči, pozvali k čimprejšnjemu sprejetju teh novih pravil.

Šemeta je v odzivu na pozive zatrdil, da bo komisija prošnje obravnavala karseda hitro, in ocenil, da je nova pravila o delovanju evropskega solidarnostnega sklada mogoče sprejeti do evropskih volitev, a opozoril, da omenjeni sklad ni krizni sklad, namenjen takojšnji pomoči, temveč je njegov namen pomagati retroaktivno pri blaženju posledic.

Sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada so namenjena članicam EU pri soočanju s posledicami hudih naravnih nesreč, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete članice - odvisno od tega, kateri prag je nižji. V primeru Slovenije je po podatkih komisije 0,6 odstotka njenega BND 210 milijonov evrov.

Evropski solidarnostni sklad je začel delovati novembra 2002, vzpostavljen je bil v odziv na hude poplave, ki so tisto poletje prizadele Srednjo Evropo. Njegov letni proračun je bil v novem finančnem okviru znižan z milijarde evrov na 500 milijonov evrov na leto, a bo mogoče v naslednje leto prenesti neporabljena sredstva iz prejšnjega leta.

Tudi zaradi krčenja sredstev je Evropska komisija julija lani predlagala reformo sklada, ki pa še ni uveljavljena. Glavni namen je omogočiti hitrejšo in preprostejšo pomoč članicam ter jasneje opredeliti merila zanjo. Pomembna novost pa je možnost predplačil, ki bi znašala deset odstotkov pričakovane pomoči, omejena pa naj bi bila na 30 milijonov evrov. (sta, er)