Farsa s kandidati za predsednika

Luksemburžan Jean-Claude Juncker kot kandidat Evropske ljudske stranke (EPP) in Nemec Martin Schulz kot kandidat evropskih socialdemokratov (PES) se potegujeta za mesto prihodnjega predsednika Evropske komisije. Kateri bo zasedel to mesto, bodo po razlagi Evropskega parlamenta odločili volivci na majskih evropskih volitvah. Oba se bosta volivcem predstavila s pravo volilno kampanjo, s plakati, predvolilnimi nastopi, s soočenji na televiziji.

Predstava, ki jo bosta v prihodnjih tednih uprizarjala Juncker in Schulz, je v resnici farsa, saj bosta državljanom predstavljala evropsko realnost, ki je v resnici ni. Predstavljala bosta demokratični postopek, ki ga dejansko ni, zato evropski ideji in evropski demokraciji s svojo kampanjo lahko naredita medvedjo uslugo, v Ciceru piše Christoph Seils. Ne Juncker ne Schulz ne bo predsednik Evrope, saj je izvršilna oblast Evropske komisije omejena, kandidata za predsednika pa bodo izbrali voditelji držav članic v okviru Evropskega sveta. Torej bodo Angela Merkel, François Hollande in David Cameron na zasedanju Evropskega sveta dejansko odločili, kdo bo nov predsednik Evropske komisije. V lizbonski pogodbi piše le, da morajo pri tem upoštevati izid volitev v Evropski parlament.

Ta splošna navedba voditeljev držav članic k ničemur ne zavezuje, predvsem pa ne, da morajo Evropskemu parlamentu predlagati v izvolitev bodisi Junckerja bodisi Schulza. Angela Merkel je recimo Junckerju dovolila, da je na nedavnem kongresu njene stranke CDU dovolila, da je pozdravil udeležence, ne bo pa ga CDU na svojih predvolilnih plakatih predstavljala kot svojega kandidata.

Predsednik Evropske komisije ni edini predsednik v Bruslju, tam dela tudi predsednik Evropskega sveta. To mesto sedaj zaseda Belgijec Herman Van Rompuy. Evroskupina, ki združuje finančne ministre 18 članic z evrom, ima tudi svojega vodjo, to je Nizozemec Jeroen Dijsselbloem. »Evropsko demokracijo torej nosi več ramen. Njena legitimnost izhaja iz različnih virov, poti za odločanje niso vedno pregledne. Tudi zaradi tega veliko Evropejcev evropskih volitev ne jemlje posebej resno,« piše Christoph Seils.

To je tudi razlog, zakaj so si stranke, predvsem socialni demokrati, izmislil kandidate za predsednika Evropske komisije. To so naredile v prepričanju, da bodo v očeh državljanov evropske volitve postale bolj pomembne, saj bodo volivce do volitev prepričevale, da bodo lahko odločali, ali bo Juncker ali Schulz predsednik Evropske komisije.

Dejansko pa Evropski svet v sestavi voditeljev držav članic ne kaže veliko pripravljenosti, da bi se podredil željam Evropskega parlamenta. V EPP so prelagali odločitev o imenovanju Junckerja, Schulz ni najbolj po okusu Angele Merkel, zato se kaj lahko zgodi, da bo kot kandidat za novega predsednika Evropske komisije imenovan nekdo drug. Evropski poslanci, ki bodo izvoljeni med 22. in 25. majem, bodo potem imeli samo dve možnosti. Lahko se uklonijo diktatu prestolnic držav članic in izvolijo predlaganega kandidata. Lahko predlaganega kandidata zavrnejo in povzročijo ustavno krizo.

Christoph Seils zaključuje, da je ne glede na to, kako se bodo odločili poslanci, nekaj gotovo: zaradi te farse bodo ljudje še bolj obrnili hrbet Evropi.(er)