240 aretiranih na protestih v Bruslju

Na protestu, organiziranem ob Evropskem gospodarskem vrhu (European business summit) v Bruslju, je bilo včeraj priprtih 240 ljudi. Nenasilen protest, ki so ga organizirali sindikati in civilne iniciative, so policisti z vodnim topom in aretacijami prekinili, ko so demonstranti hoteli obkoliti stavbo, v kateri so bili evropski gospodarstveniki. »Hočemo več demokracije v Evropi, in to je, kar si želijo ljudje, ne pa, kar si želijo multinacionalke.« Več >>

Protestniki, ki so v Bruselj prišli z vseh koncev EU, so se zbrali, da bi izrazili nasprotovanje varčevalnim politikam v Uniji in pogajanjem o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA, o katerem se oblasti pogajajo v tajnosti. Interesi gospodarstvenikov spodkopavajo demokracijo in ogrožajo evropski socialni model, so opozarjali protestniki.

»Danes multinacionalke vabijo politične odločevalce, kot je komisar za trgovino Karel De Gucht, na srečanja in jim predlagajo, naj Unijo naredijo podjetjem prijaznejšo. Mi pa si ne želimo večjega vpliva gospodarstva v Evropi. Hočemo več demokracije, in to je, kar si želijo ljudje, to niso želje multinacionalk,« je za EurActiv dejal belgijski sindikalist Felipe Van Keirsblick.

Prihod policistov so protestniki označili za »znak uklanjanja politikov interesom gospodarstvenikov.«

Gospodarstveniki so medtem v prestižni palači Egmont razpravljali o tem, kako Evropo narediti bolj kompetitivno in pridobiti zaupanje ljudi. Protestniki pa so opozorili, da srečanje kaže na razdeljenost Unije na tisto od »zgoraj« in tisto »spodaj«. Na to razdvojenost pa po mnenju protestnikov kažejo tudi pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu EU in ZDA.

Čeprav naj bi sporazum prinesel več delovnih mest in rast, ki jo Unija potrebuje, da bi se izvleka iz krize, so protestniki kategorično proti: »Ko so Mehika in ZDA pred dvajsetimi leti sklenile prostotrgovinski sporazum NAFTA, so napovedovali milijon novih delovnih mest. Izgubili so jih milijone. Podatki Evropske komisije kažejo, da bi bilo zaradi sporazuma ustvarjenih malo delovnih mest. Prostotrgovinski sporazum bi najbolj prizadel revne, uničil delovna mesta, socialne pravice in varstvo okolja. Še posebej na jugu in vzhodu Unije,« so dejali sindikalisti.

Skrbi jih predvsem pravni temelj v sporazumu, ki podjetjem omogoča tožbo nacionalnih držav, če menijo, da so bila zaradi nacionalne zakonodaje določene države prikrajšana oz. da zakonodaja omejuje njihovo poslovanje. Določilo je tudi v sporazumi NAFTA, države pa naj bi s tega naslova od leta 1994 do danes plačale že več kot 300 milijonov evrov dolarjev kompenzacij, na sodni epilog pa čaka še 14 tožb, ki so skupaj vredne okrog deset milijard evrov. Podjetja so napadla pravila držav podpisnic sporazuma, ki so se nanašala na varovanje potrošnikov, okoljsko zakonodajo, gradbena dovoljenja, finančne omejitve in odločitve vladnih služb in drugih državnih organov, prav to, na kar so opozorili protestniki.

Preberite si več o čezatlantskem trgovinskem sporazumu. (er)