Bi kupili majico za dva evra?

Na berlinskem Alexanderplatzu so postavili avtomat, ki je ponujal majice za zgolj dva evra. Mimoidoči so bili navdušeni, a se po obisku avtomata za nakup majice niso odločili. Kaj jih je odvrnilo od nakupa?

Preden je bil nakup zaključen, je nakupovalce presenetil video, ki prikazuje, kdo je tako poceni majice omogočil – izkoriščeni delavci, ki so pogosto mladoletni in delajo 16 ur na dan za mizerno plačo. Zato so majice lahko tako poceni.

O človeka nevrednih razmerah v tovarnah tekstila smo pisali tudi v Mladini. »Po podatkih ameriške organizacije International labour rights foruma, ki se zavzema za uveljavitev človeka vrednih delovnih razmer po vsem svetu, je v zadnjih dvajsetih letih v njih zgorelo sedemsto šivilj in krojačev, 2600 pa je bilo poškodovanih. Podatki forumu podobne nizozemske organizacije Clean clothes campaign kažejo večjo smrtnost – petsto mrtvih samo od leta 2006 dalje. Glavna vzroka za nesreče sta preveč delavcev v tovarnah in slaba varnost pri delu, težava je tudi pomanjkanje zasilnih izhodov in z blagom natrpani hodniki. Po pričevanju nekdanje bangladeške šivilje, sedaj pa aktivistke Kalpone Akter, je ob požarih večkrat prišlo do stampedov. Prestrašeni delavci so hiteli na prosto, pri tem pa pohodili tiste, ki jim zaradi ovir preboj ni uspel. Tisti, ki ne zgorijo in jih ne pohodijo, izgorevajo in so tlačeni. Za plačo do 30 evrov mesečno, ki ne zadostuje niti za plačilo osnovnih življenjskih stroškov, delajo po 96 ur tedensko.«

Nedavno je na razmere v tovarnah s tekstilom, ki proizvajajo za popularne znamke, kot so H&M, Adidas in Armani, opozorila tudi organizacija Human Rights Watch (HRW). Ta je v kamboških tovarnah tekstila našla vrsto kršitev in zlorab delovne sile. »En moški delavec me pogosto nadleguje ... Pogosto se želim pritožiti, ni mi všeč. Ampak komu se lahko pritožim?« se glasi citat ene od delavk, s katerimi so opravili intervju. Njeno pričevanje orisuje eno od težav, na katere opozarja HRW - nezmožnost pritožbe je le ena od posledic kratkoročnih pogodb o zaposlitvi, ki lastnikom tovarn omogočajo, da se delavcev hitro znebijo.

Ko so bili nakupovalci pred berlinskim avtomatom soočeni s kruto realnostjo razmer tekstilnih delavcev, so v večini nakup majice za dva evra opustili in denar raje donirali v podporo kampanji »Who made my clothes?« (Kdo je naredil moje obleke?). Video o tem socialnem eksperimentu je bil objavljen 24. aprila – na »dan modne revolucije« oziroma na obletnico zrušitve tekstilne tovarne v Bangladešu, v kateri je leta 2013 umrlo več kot 1000 delavcev.