Izak Košir

23. 2. 2016

Družba

Šest otrok preveč

© Uroš Abram

Mladoletniki brez spremstva so izrazito ranljiva skupina. V večini primerov so to otroci, ki so jih starši v želji, da bi rešili njihova življenja, poslali na pot proti Evropi. Tako je sporočilo za javnost začelo ministrstvo za zunanje zadeve. Zapis je nastal kot odziv na protest nekaterih staršev dijakov, ki so nastanjeni v dijaškem domu v Kranju. Po besedah ravnateljice doma Judite Nahtigal je novica o morebitni nastanitvi mladoletnih beguncev sprožila val "nerazumne histerije", zato ni bila sprejeta nobena odločitev. Kljub pojasnjevanju, da gre le za šest otrok, mlajših od 15 let, ni pomagalo nič. Starši so zagrozili celo z izpisom otrok iz dijaškega doma.

Ker se je število mladoletnikov brez spremstva v Sloveniji v zadnjem letu zaradi migracijske situacije povečalo, potekajo intenzivne aktivnosti med ministrstvom za notranje zadeve, ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Njihov skupni cilj je vzpostaviti poseben nastanitveni center za mladoletnike brez spremstva s strokovno podporo, prevajalci in drugimi ustreznimi pogoji, v katerem bodo ti obravnavani na primeren način. Predstavniki ministrstev so preučili več možnosti in se ob tem pogovarjali tudi o možnosti nastanitve mladoletnikov brez spremstva v Dijaškem domu Kranj.

Na sestanku 22. februarja 2016 v Dijaškem domu Kranj sta državna sekretarja ministrstva za notranje zadeve Andrej Špenga in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota skupaj s predstavniki drugih prej omenjenih ministrstev ter ravnateljico doma Judito Nahtigal s to možnostjo seznanila starše dijakov. "Staršem smo pojasnili, da so ti otroci pri nas popolnoma sami, brez svojih staršev, zato je naša dolžnost, da jim pomagamo in za njih še posebej poskrbimo. To nam navsezadnje nalagajo ne samo nacionalna zakonodaja ter mednarodne konvencije in deklaracije, temveč tudi naša skrb za sočloveka, za tiste šibkejše od nas, kar je temelj sodobne družbe. Ravno tako so nas k temu že pozvali Varuh RS za človekove pravice in nekatere mednarodne ter nevladne organizacije, kot je npr. UNHCR," je v sporočilu za javnost pojasnila Sabina Langus Boc, predstavnica za stike z javnostmi na ministrstvu za notranje zadeve.  

Kljub vsem pojasnilom so bili, po besedah Sabine Langus Bo,c starši dijakov izrazito negativni in izrecno proti, da bi v domu bivali otroci brez staršev, zato se je ravnateljica odločila, da v Dijaškem domu Kranj takšnme namestitve ne bo. Odločitev je bila sprejeta tudi zato, ker nikogar niso želeli izpostavljati morebitnim konfliktom ali pritiskom, "ne dijakov v domu ne mladoletnikov brez spremstva".

V letu 2015 je v Republiki Sloveniji zaprosilo za mednarodno zaščito 42 mladoletnikov brez spremstva. Mladoletni begunci, ki nimajo spremstva odraslih in so v Sloveniji prosili za azil, so do sedaj navadno bivali v centru za tujce ali azilnem domu. Ob pričakovanem povečanju števila prebežnikov pa jim želijo oblasti najti drugo namestitev. V ta namen so si ministrstva, pristojna za reševanje problematike, ogledala več dijaških domov. V nekaterih izmed njih so bili ti otroci že nastanjeni, z njimi so imeli po oceni Judite Nahtigal dobre izkušnje.

Dijaški in študentski dom Kranj ima po njenih navedbah več stavb, mladoletni migranti bi bili nastanjeni v stavbah, kjer dijakov ni. Ravnatlejica je pred odločitvijo želela govoriti s starši dijakov, ki bivajo pri njih, in s člani sveta staršev, zato je organizirala sestanek, a je odzive staršev začela dobivati že pred njim. Ti so namreč njeno vabilo posredovali Mestni občini Kranj, Gimnaziji Franceta Prešerna in Smučarski zvezi Slovenije. V njihovem domu namreč biva veliko dijakov s statusom športnika, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Tako je po besedah Nahtigalove že kaj kmalu vladalo obsedeno stanje.

Kot je pojasnila, občina ni bila obveščena, da oblasti razmišljajo o namestitvi mladoletnih beguncev v njihovo mesto, saj ni bila sprejeta še nobena odločitev. Pred sestankom sta ravnateljico obiskala predstavnika občine, ki sta se z njo želela dogovoriti, kako preprečiti naselitev.

Po besedah ravnateljice dijaškega doma je bil ponedeljkov sestanek s starši precej buren. Starši večinsko niso bili pripravljeni na pogovor, prepričal jih ni noben argument. Zagrozili so celo z izpisom otrok iz dijaškega doma, če bi mladoletne migrante vanj vseeno namestili.

Nekateri starši so sicer izrazili sočutje s prebežniki, a so hkrati dejali, da jih ne želijo tukaj, kar je Judita Nahtigal opisala z besedami "solidarnost na daleč". Prisotna profesorica na Gimnaziji Franceta Prešerna je na sestanek prinesla podpise 24 profesorjev te šole, ki so ostro proti nastanitvi migrantov v domu.

Zaradi vsesplošnega neodobravanja "ni bil noben sklep sprejet, nobena obljuba dana, noben korak naprej narejen", je pojasnila ravnateljica. Oblasti bodo vseeno še naprej iskale primerne lokacije za namestitev. 

Po besedah Judite Nahtigal so starši želeli slišati, da je bila v to situacijo prisiljena, a jim je pojasnila, da ni bilo nobenih pritiskov. Ravnateljica meni, da so izgubili lepo priložnost za vzgojo strpnosti, za katero morajo kot vzgojno-izobraževalna ustanova skrbeti: "Staršem sem rekla, da bo družba prihodnosti multikulturna, če mi to hočemo ali ne."

- Dodano 25.2.2016

V soboto bo vstala tudi Ljubljana. A za razliko od Šenčurja, Kranja in Logatca, se bo postavila na stran beguncev. 27. februarja bo ob 14. uri shod v podporo naselitvi beguncev v samski dom na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Shod nestrpnežev proti tej akciji pa se bo zgodil zgolj uro kasneje na istem mestu. "Vsak dogodek, ki izkorišča nesrečo ljudi za širjenje strahu in občutka ogroženosti, je dogodek preveč. Rešitev niso rasistični in fašistični shodi, ampak solidarnost in skupni boj za odprto Ljubljano, Ljubljano vseh," pozivajo organizatorji Protirasistična fronta brez meja, ki dodajajo, da so zaželena oprema za dobrodošlico "čaj in piškoti"

Na shod se lahko potrdite prek Facebooka, kjer boste našli tudi več informacij. Kliknite tu.

Zakaj na shod:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.