Evropa bi morala biti bolj inovativna

Inovacije igrajo pomembno vlogo pri ustvarjanju trajnostne gospodarske rasti. Kljub temu smo zlasti v Evropski uniji še vedno priča oviram, ki jih postavljajo na pot tistim z dobrimi izhodišči za izumljanje novih izdelkov, storitev oziroma načinov poslovanja. Srčika te težave je očitno strah pred tveganjem. A vlagatelji, direktorji in podjetniki morajo tvegati, sicer njihove zamisli nimajo možnosti za komercialni uspeh.

Nikjer o teh pomislekih ne razpravljajo pogosteje in nikjer jih ne razumejo manj kot v Evropi. Inovacije tvorijo osrednji del Evrope 2020, to je strategije za rast v EU, ki jo je pripravila Evropska komisija. A čeprav so evropske znanstvene raziskave med najnaprednejšimi v svetu, Evropa pri zmožnosti predstavljanja teh inovacij na trgu zaostaja za svetovnimi tekmeci.

Inovacije cvetijo ob treh pogojih, ne glede na to, katero metodo za merjenje inovativnosti izberemo: potrebujemo usposobljeno, izobraženo delovno silo, kakovostno informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo in spodbudno poslovno okolje. Povedano drugače, za uspešne inovacije so nujni trdno, rastoče gospodarstvo, sveže zamisli in odpravljanje nepotrebnih ter zaviralnih predpisov. Ključna je vloga države. Prav to vlogo EU očitno napačno razume v najmanj eni pomembni točki – v odnosu do tveganja.

EU ima institucije z dolgoletno tradicijo in postopke za ocenjevanje tveganja ter zagotavljanje, da se izogne nesprejemljivemu tveganju. Ko je nujno vpletanje politike, znanstvena plat pa ni dorečena, birokratske odločitve temeljijo na čim večji previdnosti, s čimer naj bi preprečili resno škodo. A splošno sprejeta razlaga načela čim večje previdnosti ne obstaja. V Severni Ameriki, na primer, so našli primerno ravnovesje med previdnostjo in tveganjem. V Evropi pa večji pomen dajejo izogibanju tveganja, kar spodkopava zaupanje zasebnega sektorja v vlaganje v inovacije.

Namen EU – varovanje človekovega zdravja in okolja – je hvalevreden. A nemogoče je omejiti vse tveganje, zato takšen cilj ni realen. Načelo previdnosti bi zato morali uporabljati razumno in racionalno ter poiskati srednjo pot med morebitnim tveganjem ter prednostmi, ki jih lahko prinašajo inovacije in nove tehnologije.

Takšna predstava o tveganju potem lahko podkrepi gospodarske interakcije. Poleg tega politika, ki stremi k odpravljanju vseh tveganj, prinaša posebno tveganje. Pri inovacijah to pomeni, da je oteženo reševanje ključnih vprašanj, kot je zagotavljanje hrane, vode in energije za vse številčnejše prebivalstvo, pa vse do zagotavljanja tehnološke konkurenčnosti v Evropi. Inovacije, ki spreminjajo svet – v prometu, telekomunikacijah, medicini in na drugih področjih – so skoraj vedno rezultat premišljenega tveganja in presoje prednosti, ki jih lahko prinesejo nove tehnologije.

Upravljanje tveganja navsezadnje ne pomeni le prevzeti večje ali manjše tveganje, temveč gre za boljše razumevanje, kaj tveganje sploh pomeni. Ko ga primerno razčlenimo in preskusimo, lahko učinkovito upravljamo z njim in celo omejimo na najmanjšo možno mero.

Žal se v EU očitno ne odločijo vedno za takšen pristop. Med odločanjem o zakonski ureditvi znanstveni argumenti pogosto izgubijo bitko z javnim mnenjem, medtem ko so priložnosti podcenjene. Primer je obotavljanje evropske komisije pri odločanju, kako bi lahko uporabili izdelke, ki temeljijo na zeleni biotehnologiji. Podobnih primerov pravne negotovosti, ki grozi, da bo spodkopala inovacije in naložbe pri celi vrsti tehnologij in panog, vključno s kemičnimi snovmi, blagom za široko porabo, zaščito pridelkov, elektroniko, prehrano in farmacevtskimi sredstvi, je še veliko.

Zaradi takšnih zakonodajnih okoliščin so direktorji dvanajstih družb (med njimi je tudi BASF) s skupnim proračunom za raziskave in razvoj v višini 21 milijard evrov pred kratkim predlagali uradno sprejetje načela inovacij v evropsko prakso upravljanja s tveganjem in sprejemanja predpisov. Predlog, ki so ga sestavili in razvijali člani evropskega foruma za tveganje, je preprost: ko se razpravlja o sprejemanju previdnostnih predpisov, je treba v celoti upoštevati tudi učinek inovacije.

Načelo inovacij ne pomeni brezpogojne podpore novostim, ne glede na njihov vpliv na zdravje in okolje. Če obstaja dejanska nevarnost, morajo biti na prvem mestu pomisleki glede varnosti. Načelo predvsem zagovarja pristop, ki temelji na zanesljivih znanstvenih dokazih. Evropa bi postala bolj inovativna, če bi ga upoštevala.

Kurt Bock je predsednik odbora direktorjev v družbi BASF

© Project Syndicate, 2014