• Monopol nad neumnostjo

    Predstavljajte si koordinatni sistem, dve pravokotni premici se sekata in njuni vrednosti naraščata, ena od spodaj navzgor in druga od leve proti desni. Na vodoravni si lahko označite »Odločitve, ki so v mojo korist«; navpično označite »Odločitve, ki so v korist drugih«. Kaj vidite? Štiri kvadrante. Ni tako težko, kajne? Desno zgoraj je najbolj zaželeni kvadrant, kjer deluje inteligentni posameznik in se odloča tako, da to koristi njemu in še vsem drugim, torej win-win za vse. Zraven, levo zgoraj, je kvadrant, kjer se nekdo odloči za kaj, kar mu sicer lahko škodi, vendar se v resnici zavestno žrtvuje, da pomaga drugim, ki to pomoč potrebujejo, recimo gasilci, reševalci, ljudje, ki pomagajo tujim otrokom. Spodaj desno imate kvadrant banditov, kjer nekdo sprejema odločitve, ki koristijo le njemu, čeprav s tem dela škodo vsem drugim. Spodaj levo pa je kvadrant, kjer se posamezniki odločajo tako, da s tem škodijo sebi in še vsem drugim. Tem slednjim pritiče naziv neumni. Seveda se tega nisem spomnil jaz. Več

  • Politični slog ali človekov značaj?

    Slovenija se spreminja, o tem že dolgo ni nobenega dvoma več. Iz države, ki je ob vstopu v Evropsko unijo med novimi članicami veljala za belega laboda, kjer so bili pravna država, človekove pravice, medijska svoboda, spoštovanje različnosti in visoka kakovost javnega zdravstva in šolstva zapisani z velikimi črkami, se je začela spreminjati v grdega račka, kjer prevladujejo najnižja mogoča raven politične razprave, vzpon populistične retorike, čezmerna raba prisilnih instrumentov države in skrajna sovražnost do vseh drugače mislečih. Seveda se Slovenija spreminja tudi vsebinsko, iz razmeroma dobro delujoče socialne države postaja servis velikega kapitala in njegovih lastnikov, čemur bi se upravičeno dalo nameniti kar nekaj kritike, vendar se takšni premiki bolj ko ne dogajajo v vseh državah, kjer oblast prevzame konservativna desnica, torej na globalni ravni niso nič posebnega. Kar je pri nas posebno in dosti nevarnejše za življenje naših otrok, vnukov in njihovih potomcev, je to, kako želi naša vlada doseči te spremembe. Več

  • 16. 4. 2021  |  Mladina 15  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Ekonomija  Za naročnike

    Ameriška vrnitev v prihodnost

    Minimalna davčna stopnja na globalni ravni je stara ideja obdavčitve dobičkov korporacij v novi preobleki. Pomeni del Bidnovega obračuna s Trumpovo davčno dediščino, pomeni vrnitev ZDA kot urejevalke svetovne ureditve. Kar koristi ZDA, mora biti dobro tudi za druge. Davčna konkurenca je bila včeraj zaželena, jutri morda ne bo več dovoljena. Namesto tekmovanja z davki in dobički bi morali staviti na trajnostni razvoj in kakovost človeškega in socialnega kapitala. Minimalno obdavčenje dobičkov na svetovni ravni je tu enako pomembno kot zavzemanje za minimalne plače. Oboje zahteva mednarodno sodelovanje in globalni pristop, le politična agenda je različna. Enkrat gre za interese kapitala, drugič dela. Šele njuno povezovanje omogoča pravičnejše spremembe za vse, bogate in revne, razvite in manj razvite. Toda ali je to dejanski cilj ZDA in tudi EU? Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Kolumna  Za naročnike

    Okradeno ljudstvo

    To je bilo prav podlo dejanje: oblast je sredi epidemije spremenila načrt cepljenja, vzela prednost starim in ranljivim, poskrbela zase in dala cepiti vse politike, za kritje pa podelila ta privilegij še nekaj skupinam. Vse so se cepile in potem molčale, nobena ni podkupnine zavrnila. Tudi opozicija ne, ki je tako postala sostorilka in izgubila možnost, da bi oblastno mahinacijo napadla. Potem je oblast spet uvedla stari načrt. A cepiva je seveda premalo, kaos okoli njega in vse epidemije pa velikanski in deloma hoten. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Pamflet  Za naročnike

    Žurnalizem ex nihile

    Nekako velja, da so družbena omrežja dno komunikacije, še posebej tviter. Pred dnevi je ljubljanski mestni svetnik Janez Stariha na njem zapisal: »Bojan Požar je navadna oportunistična podlasica. Z njim obračunaj brez milosti.« Če prvi stavek spada še v svobodo govora, saj izraža mnenje o profesionalni vrednosti novinarja, je drugi poziv k nasilju. Bojeviti svetnik, ki je izvoljen na Listi kolesarjev in pešcev, je seveda politik. Toda osrednji mediji, ki imajo stalne rubrike o napadih politikov vlade na novinarje, o tem primeru niso poročali, čeravno nekajkrat presega agresivnost celo najostrejših Janševih tvitov. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Dva leva  Za naročnike

    Prikletnost spominov

    Psihopatologija pozna dva sorodna pojava: amnezijo in paramnezijo. Poenostavljeno rečeno je amnezija selektivna izguba spomina za določeno časovno obdobje ali za določene dogodke; paramnezija pa, nasprotno, spominjanje dogodkov, ki se nikoli niso zares zgodili. Pojava oziroma simptoma neredko sovpadata. Za nosilca simptoma ne pomenita težave, ampak praviloma rešitev. Sta redukcija neprijetnih, nepravih spominov, dogodkov, dejstev. Sta nekakšna cenzurna mehanizma, ki za nazaj konstruirata realnost. Ali kot je rekel nemški politični psiholog Welzer: »Ne realnost kot taka, ampak ritualna obdelava spominskih vtisov ustvari dejanskost oziroma resničnost na novo.« To pojasnjuje tudi pozabljanje in zadrževanje spominske materije. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Past

    Čeprav se zdi, da se še vedno išče pravi »non paper« o slovenskem pogledu na prihodnost Bosne in Hercegovine, ki naj bi ga premier Janša dostavil predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu in naj bi domnevno vključeval tudi idejo o ponovni delitvi te države, je dejansko že vse razkrito in jasno: kot je priznal tudi zunanji minister Anže Logar, je nastala aliansa med Zagrebom, Beogradom in Ljubljano glede Bosne in Hercegovine, voditelji teh treh držav se očitno pogovarjajo o njeni prihodnosti, to pa počnejo brez predstavnikov Bosne in Hercegovine. A to je le mala slika širšega dogajanja. Več