-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Za naročnike
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Hrvaška Za naročnike
Stvar bi zdaj že morali vzeti v roke organi pregona in glede na resnost obtožb – dokazi tako ali tako ne štejejo – človeka strpati v zapor. Najprej je bil »samo« ruski igralec, sovražnik trpečega ukrajinskega naroda, zdaj mu Rusija financira že predsedniško kampanjo in jasno je, da gre za mafijski denar, saj je vse v Rusiji tako ali tako organizirani kriminal. Zato bi bilo treba Zorana Milanovića, hrvaškega predsednika, če ga že ni mogoče odstaviti, in ni ga mogoče, vsaj poslati v zapor in naj tam v miru proučuje Putinovo doktrino vojskovanja. Točno to bi, če bi lahko odločal sam, storil Milanovićev arhetipski sovražnik, premier Plenković, ki je popolnoma izgubil razsodnost, ker predsednik, vrhovni poveljnik Hrvaške vojske, nasprotuje temu, da bi Hrvate pošiljali na Natove vojaške misije, torej tudi na ozemlje Ukrajine.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Ekonomija Za naročnike
Komentar / Acemoglu, Johnson in Robinson
Nobelova nagrada za ekonomijo leta 2024 roma v roke treh lavreatov, Darona Acemogluja, Simona Johnsona in Jamesa A. Robinsona, uglednih profesorjev na harvardski in chicaški univerzi. Acemoglu je že nekaj let veljal za enega favoritov, vsi trije tvorijo dolgoletno raziskovalno skupino. Nagrado so dobili za preučevanje vzrokov bogastva narodov in različne razvitosti držav, kar je izhodiščna domena ekonomske znanosti od Adama Smitha dalje. Njihovi teoretski pristopi in empirične raziskave ekonomske zgodovine so tu na novo osvetlili političnoekonomski pomen institucij. Kakovost institucionalnega okolja je temeljni dolgoročni vzvod ekonomskega razvoja. Pri tem so presegli dosedanje pogosto poenostavljene razlage o povezanosti trgov in demokracije, tudi o običajnih institucionalnih temeljih gospodarske rasti. Znotraj njihovih spoznanj lažje razumemo, zakaj politične elite povsod manipulirajo z ekonomskimi reformami, kako dolgotrajne in negotove so lahko ekonomske spremembe ob slabih institucionalnih temeljih. Kompleksnost vpliva politike na ekonomijo je ključno vprašanje sodobnega sveta in središčna raziskovalna os letošnjih nagrajencev. Politična ekonomija je znova postala temelj ekonomske vednosti. In letošnja Nobelova nagrada je dober dokaz tega.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Kolumna Za naročnike
Logar je naposled izstopil iz SDS in napovedal lastno stranko. Odmikanje od Janše je napredovalo s hitrostjo nekoliko utrujenega polža. Na svoje hoče ne zaradi nezadovoljstva z matično stranko, ampak iz osebnih ambicij. Ko je na predsedniških volitvah zbral 400 tisoč glasov, si je očitno rekel: zakaj pa ne bi bil prvi na svojem dvorišču. Da bi nasledil Janšo, bi moral čakati dolgo, predolgo, morda zaman. In je napovedal »nekaj velikega«.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Pamflet Za naročnike
Komentar / Ovadba proti meni je napad na državo
Policija je ovadila predsednika vlade po 264. členu kazenskega zakonika: kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti, se kaznuje z zaporom od enega do šestih let in denarno kaznijo.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Dva leva Za naročnike
Komentar / AzS - Alternativa za Slovenijo
Lahko bi vzkliknili: Borut Pahor je politično mrtev, naj živi Anže Logar! Ljudje se zamenjajo, ideje in metode nagovarjanja javnosti pa ostanejo. Ko je Pahor obsesivno kopiral Tonyja Blaira, ki je via Anthony Giddens (The Third Way) razvil tako izpraznjeno politično formo, da jo je lahko vsaj začasno kupil vsak lahkoverni volivec, je idejo še dodatno vulgariziral in napravil iz tretje poti svoj narcisoidni happening. Ves čas je javnost in sebe prepričeval, da je perspektiva Slovenije v bratstvu, mostovih med političnimi poli. Z eno besedo: v slogaštvu. Kaj magična beseda pomeni, smo v premierskem in predsedniškem mandatu Pahorja skusili do obisti. Pač, relativizacijo vsega: temeljnih načel demokracije, socialne in pravne države. Namreč, ko je politika složna, praviloma kratko potegnejo volivci in volivke. Najboljši primer slogaštva v politiki je slej ko prej TEŠ 6. Sloga med SD in SDS je naredila luknjo, ki je tudi naši vnuki ne bodo zakrpali. A jo bomo vseeno pozabili, ker je na vidiku še bolj konsekventna afera. JEK 2. To pa ni/ne bo več le slogaštvo dveh velikih strank, ampak komplot političnega razreda celotne parlamentarne ponudbe, z izjemo Levice. Če je bilo torej slogaštvo ob TEŠ 6 škodljivo, bo v primeru zagona projekta JEK 2 katastrofalno. Skratka, racionalna logika parlamentarne demokracije so antagonizmi, napetosti, ki nadzirajo in dinamizirajo politično življenje. Slogaštvo ga pasivizira.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Uvodnik
Policija je ta teden ovadila predsednika vlade Roberta Goloba. Da se bo to zgodilo, je bilo mogoče predvideti od trenutka, ko je Golob zamenjal svojo prvo izbiro na položaju ministrice za notranje zadeve Tatjano Bobnar. A da ne bo nesporazuma. Tatjana Bobnar s to ovadbo nima nič. Ob svoji zamenjavi je ravnala tako, kot bi vsakdo: branila se je. Povedala je, da je premier želel neke druge ljudi na ključnih mestih v policiji, ona pa je vztrajala pri svojih izbirah. In ker ni hotela popustiti, jo je Golob zamenjal, pri tem pa jo je neupravičeno očrnil – ker je mislil, da bo tako pred javnostjo opravičil zamenjavo osebe, ki jo je ta javnost zaradi pokončne drže v času janšizma zelo spoštovala.
Iskanje brez piškotkov ni možno
