• Janja Barši, arhitektka

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Komentar  Za naročnike

    Ideja OF je še kako aktualna

    Boljšega obeleženja ustanovitve slovenske Osvobodilne fronte, kot se je zgodilo z množičnim protivladnim protestom na ulicah prestolnice ob njeni 80-letnici, si ne bi mogli zamisliti. V mirnem protestu se je po podatkih policije na ulicah in trgih Ljubljane zbralo 10.000 ljudi. Ideja upora proti absurdu, ignoranci, banalnosti, zavajanju, primitivizmu in špekulativnemu delovanju trenutnih oblastnih struktur je danes budna. Ideja osvobajanja je živa. Stanje slovenskega političnega duha v zadnjem letu zdaj že smemo označiti z množičnim uporom oblastnemu nasilju, ki kaže jasno težnjo, da obvlada in si podredi vse pore javnega življenja. Na udaru oblasti je medijska svoboda in z(a) njo vsi družbeni podsistemi, ki potrebujejo stabilno podporno okolje, da lahko delujejo v javno dobro. Oblast ogroža stebre demokratične ureditve javnega življenja: Slovenska tiskovna agencija STA že nekaj mesecev deluje brez finančnega priliva države, vlada od lanske jeseni zadržuje potrditev imenovanja slovenskih kandidatov za evropske tožilce, državljani smo dnevno soočeni z nerazumljivimi, bizarnimi potezami vladajočih. Bolno. Več

  • Psevdodemokracija

    Ideja anonimnosti ima v politični zgodovini in tudi v sodobni družbi pomembno mesto. Predstavlja namreč osrednji del demokratičnih političnih procesov. V veliki večini držav z demokratično politično ureditvijo so volitve tajne; glas, ki ga oddamo na volišču, je zaščiten s tančico anonimnosti, zato je pravzaprav eno od jamstev legitimnosti volitev. Več

  • 14. 5. 2021  |  Mladina 19  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

    Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Ekonomija  Za naročnike

    Postaja želja na tramvaju poželenja

    Socialni vrh v Portu je pomenljiv uvod v konferenco o prihodnosti EU. Pandemijska kriza odpira poti socialnega mehčanja evropskega neoliberalizma, socialni stebri postajajo dejanska strateška agenda EU. Socialna Evropa postaja edina prava primerjalna prednost stare celine, EU se vrača na svoja izhodišča. Socialna država je medvojni ameriški izum, tudi tokratna revitalizacija poteka na obeh straneh Atlantika. Tudi zdaj je to izhod v sili in ne zveličavni cilj. Kriza politične legitimnosti načenja države in skupnost. Veliki makroekonomski dialog je šele na začetku, nova diferenciacija namesto stare konvergence. Precep je dvojen. EU ne more po stari poti in ne zmore nove. Ekonomska obnova zahteva več federalizacije, politična prenova več decentralizacije. Evropeizacija civilne družbe in socialne pravice so prava pot, toda EU je brez svojega »demosa« obsojena na večna razpotja. Zato je Porto še ena postaja želja na evropskem tramvaju večnega poželenja. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Kolumna  Za naročnike

    Težavnost prave mere

    Janša je direktorja STA Veselinoviča obtožil sodelovanja pri umoru, sam pa počasi zares ubija agencijo. Oboje spada med njegove hujše izjave in dejanja. Kako se odzvati na tak govor in taka dejanja, strupena, sovražna in nevarna? Janša in SDS, ukrojena zvesto po njegovi podobi, sta v slovenski politiki unikum, grupacija z vsemi značilnostmi skrajne desnice, ki sredi pandemije in z njeno pomočjo državo in družbo dobesedno mrcvari. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Pamflet  Za naročnike

    Slike vojn

    Kdor bi čez 20 let skozi branje starih časopisov poskušal razumeti, kaj se je dogajalo na Slovenskem v letih 2020/21, bo našel osrednjo sintagmo: Janša je bil v vojni z mediji. Kajpak v različnih odtenkih, celo v tem, da je ob nastopu tretje premierske funkcije razglasil vojno vsem medijem. A če bo bodočega raziskovalca gnala vnema radovednosti, bo pogledal v medijske novice ob začetku Janševe vlade, kjer pa ne bo našel zapisa, da je Janez Janša napovedal vojno medijem. Skratka, fraza, ki se je danes udomačila v javnosti, nima nikakršne stvarne povezave z vojno in vojno napovedjo. Je pa seveda res, da JJ z novinarji in mediji polemizira v svojih tvitih ter da je prav sarkastičen polemik. A trditev o začetku vojne ob prevzemu vlade je tudi povsem faktično napačna. Z enako vnemo je namreč spuščal zajedljive osti nad medijske zapise tudi takrat, ko je bil še opozicijski voditelj. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    Na vseh straneh precenjeno

    Že leta, ne samo mesece na Mladininih straneh opozarjamo na precenjenost predsedovanja posamezne države Evropski uniji. Predsedovanje je bilo v izhodišču dejansko čas, v katerem je imela posamezna država večjo moč in je lahko dosegla nekatere svoje cilje, nekatere bolj povzdignjene, pa tudi bolj pritlehne. Velja se spomniti belgijskega predsedovanja v času, ko je Evropska unija izpeljala zadnje glasovanje o pridružitvi Slovenije skupnosti. Še danes bi lahko to šteli med pritlehnosti, ki so EU v sramoto. Takratna belgijska vlada je namreč uvrstitev sprejema Slovenije v unijo povezala z interesi dveh svojih velikih družb, ene pivovarske in druge bančne. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    14. 5. 2021  |  Mladina 19  |  Dva leva  Za naročnike

    Od Mladine do Mladine

    Tako. Krog je sklenjen. Pravzaprav je Janša obrnil Hegel-Marxovo krilatico na glavo: začelo se je pred 33 leti kot farsa, sedaj se zgodba obnavlja kot tragedija, kot srhljivka. No, novejša slovenska zgodovina se ni začela zgolj z Mladino, a se je okrog nje osrediščila. In zgodovina se neredko nesramno poigrava in norčuje: 3. 6. 1988 se je, tri dni po aretaciji Janeza Janše, v prostorih Mladine (!) na Resljevi drenjalo ljudi, ki s(m)o prisostvovali ustanavljanju Odbora za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je nekaj dni kasneje (po aretaciji Davida Tasića in obtožbi urednika Mladine Francija Zavrla) preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. Še prej, prvega junija, dan po aretaciji JJ, je bila javnost prvič obveščena o aretaciji s skupnim sporočilom Mladine, Tribune, Katedre in Radia Študent. Več