Umrl nekdanji češki predsednik Vaclav Havel

Češka in Evropa žalujeta junakom žametne revolucije, ki je po štirih desetletjih strmoglavila komunizem na Češkoslovaškem

V starosti 75 let je danes zjutraj umrl nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. Vzrok smrti so bile komplikacije po dolgi bolezni, umrl pa je v spanju. Nekdanjemu strastnemu kadilcu so decembra leta 1996 zaradi rakavega tumorja odstranili tretjino pljuč, od takrat pa je trpel zaradi kroničnega bronhitisa.

Havel je bil znan predvsem kot junak žametne revolucije, ki je po štirih desetletjih strmoglavila komunizem na Češkoslovaškem. Od leta 1989 do 1992 je bil zadnji predsednik Češkoslovaške, nato pa od leta 1993 do 2003 še prvi predsednik samostojne Češke. Havel je državo popeljal po poti demokratizacije in tržnega gospodarstva. Ko je bil na čelu države, se je Češka priključila zvezi Nato. Vstop v EU se je zgodil kmalu po njegovem odhodu s položaja predsednika, a mu svet priznava večino zaslug pri pripravi temeljev za ta dosežek.

Svojo pot je Havel začel kot odrski delavec v gledališčih. Sčasoma je napredoval in postal dramatik in direktor gledališča. V boj proti komunističnemu režimu se je aktivno vključil po zatrtju praške pomladi leta 1968 in postal soavtor manifesta človekovih pravic Listina 77. Ta je zaznamoval začetek opozicijskega gibanja v državi, Havel pa se je zaradi nje znašel v nemilosti oblasti. Te so ga večkrat tudi zaprle. Med drugim je bil zaprt med letoma 1979 in 1983, ko je nastalo eno njegovih najbolj znanih literarnih del, Pisma Olgi.

Havlova aretacija na nekem uličnem protestu januarja 1989 in posledično sojenje sta zbudila bes doma in v tujini. Po zlomu komunizma na Češkoslovaškem je bil 29. decembra 1989 izvoljen za zadnjega predsednika te države. Predsednikovanje je pred Havla postavilo nove izzive. Julija 1992, ko je postalo jasno, da bo Češkoslovaška razpadla, je to razumel kot osebni poraz in odstopil. A je ostal izjemno priljubljen in je bil leto zatem izvoljen za prvega predsednika samostojne Češke. Na tem položaju je ostal deset let.

Po odhodu s predsedniškega položaja se je posvetil predvsem vprašanju človekovih pravic po svetu. Med drugim je spodbujal kubanske in kitajske upornike, pa tudi demokratično opozicijo v Belorusiji, boj proti vojaški hunti v Mjanmaru in opozicijsko gibanje proti nekdanjemu ruskemu predsedniku, sedaj premieru Vladimirju Putinu. Kljub skromnosti je avtor 18 gledaliških iger in več knjig v svojih spominih menil, da je imel "izredno usodo". "Sprašujem se, če je to - dejstvo, da je človek, miren kot jaz, imela tako pustolovsko življenje - treba pripisati dejstvu, da je življenje izreden čudež," je dejal.

Havel je bil večkrat tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir, ki je sicer ni prejel, je pa bil zato za svoja prizadevanja za mir in svobodo v svetu odlikovan s številnimi drugimi pomembnimi priznanji. Med drugim je prejel nagrado Olofa Palmeja ter najvišje civilno odlikovanje v ZDA, predsedniško medaljo svobode. Za svoje literarno udejstvovanje pa je prejel Fulbrightovo nagrado za književnost.

Češka se je v nedeljo ovila v črno. Nad praškim gradom, kjer je tudi predsednikov urad, vihra črna zastava. Čehi ob obeležju žametne revolucije v prestolnici prižigajo sveče, drugi so sveče in cvetje prinesli pred Havlovo vilo. Češki premier Petr Nečas je smrt Havla označil za "ogromno izgubo" in poudaril, da je bil Havel simbolna figura dogajanja leta 1989. Predsednik Vaclav Klaus pa je svojega predhodnika na položaju označil za "simbol moderne češke države" in ocenil, da je njegovo delo Češki pomagalo postati "del skupnosti svobodnih in demokratičnih držav".

Češka vlada bo sicer v ponedeljek odločala o državnem žalovanju ob smrti svojega prvega predsednika. Na sedežu urada predsednika države bodo odprli tudi žalno knjigo.

Smrt odmeva tako v evropskih državah, ki so bile skupaj z nekdanjo Češkoslovaško nekoč del t.i. vzhodnega bloka, kot tudi v Zahodni Evropi in drugod po svetu. Sožalje in poklon velikemu Evropejcu, ki se je s svojim bojem za demokracijo zapisal v zgodovino, so med drugim izrekli tudi nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier David Cameron in ameriški predsednik Barack Obama.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ob tem v izjavi poudaril, da bo ime Havla "vedno povezano z združitvijo Evrope in širitvijo njenih vrednot v srednji in vzhodni Evropi". Predsednik Evropskega parlamenta, Poljak Jerzy Buzek, ga je označil za "figuro, ki predstavlja žametno revolucijo in ponovno združitev Evrope", generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland pa je izrazil prepričanje, da bi bila brez ljudi, kot je Havel, Evropa zelo drugačna.

Odzvala se je tudi slovenska politika. Predsednik Danilo Türk je v pismu izrazil sožalje ter Havlov prispevek k odpravi totalitarizmov v evropskem prostoru označil za "zgodovinskega". Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je Havla na spletnem socialnem omrežju Twitter označil za humanista, demokrata in državnika, ki je "presegal meje in sisteme". Opozicijski prvak Janez Janša pa je prav tako na Twitterju poudaril, da Havel "ostaja simbol boja proti komunizmu, za človekove pravice in svobodo govora", ki je bil skupaj z Jožetom Pučnikom tudi navdih za slovensko pomlad. (STA, mm)