- Zadnja številka
- Kolumne
- Intervju
- Izjave
- Rolanje
- Konzum
- Foto
- Napovednik
- Trgovina
- Naslovnice
- Diareja
- Ilustracija
- Proglas
- Pesmica
- Mladinamit
- Pisma bralcev
-
Na piedestalu pravičnosti
Konec preteklega tedna so v javnost spet prišli podatki o poslovanju družine Janković. Pretežno gre za znane podatke, nekoliko okrepljene z novimi, pa tudi z dejstvom, da vse več organov formalno preiskuje poslovanje Jankovićeve družine in da se njegov status človeka, ki ga preiskujejo zaradi prestopkov, tudi formalno utrjuje.
-
Titova država, »totalitarna«?
Dr. Sergej Flere, profesor sociologije na univerzi v Mariboru | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Ustavno sodišče je septembra 2011 sprejelo odločbo, s katero je razveljavilo odlok občine Ljubljana, ki vsebuje poimenovanje ulice v izgradnji po Josipu Brozu Titu. Tudi če sodišče izrazi zadržek glede tega, je s to odločbo poseglo v vrednotenje slovenske ter širše politične in družbene zgodovine, saj v sodbi piše, da gre za »Titov simbolni pomen« v povezavi s »povojnim totalitarnim komunističnim režimom« in da »Tito simbolizira totalitarni režim«. Titu se v tej sodbi sicer očitki pošiljajo tudi iz drugih zornih kotov, vendar je »totalitarnost« nekdanje politične ureditve temeljna. S tem je sodišče, kolikor je to možno v neki sodobni družbi, uradno označilo ureditev, ki je veljala v Sloveniji in Jugoslaviji v obdobju 1945–1990, glede na to, da parlament o tem ni sprejel uradnega dokumenta. Ustavno sodišče je s tem prevzelo odgovornost za vrednotenje zgodovine in morda za spremembo spomina Slovenk in Slovencev.
-
Za nami potop
Vse kaže, da vlada tokrat zares prodaja največjo slovensko banko. S tem bo storila smrtni greh, in to nepopravljiv. Banke, na čelu z NLB, so ta čas največji ekonomski problem Slovenije. Njihova pot navzdol je bila kratka, a strma. Povzročila jo je serija napak vseh nastopajočih v tej žaloigri. NLB sama je podlegla splošni evforiji preobilice denarja in iluziji rasti brez konca, na slepo delila obilna (tudi tajkunska) posojila, zašla v težave, potem pa se reševala tako, da je zapirala kreditno pipico. Sicer pa se še naprej vede neodpustljivo ležerno. Guverner Banke Slovenije Kranjec je zahteval visoko dokapitalizacijo, bankam drobnjkarsko dihal za ovratnik in tako odločilno pripomogel h kreditnemu krču. Pahorjeva vlada je banki nastavila slabi vodstvi in še slabši nadzorni svet ter odlašala z dokapitalizacijo. Janševa prva vlada je sprožila evforijo rasti in bank kot dedkov mrazov, sedanja pa hoče banko, plod tudi svojih napak, prodati. Vse to je od zunaj spremljal pritisk iz Bruslja in Frankfurta.
-
Krizni spektakli
Stanka Prodnik | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Kot se za resno krizo spodobi, se nam v svetu zabave dogajajo sami spektakli. Bolj se bojujemo s pozivi k varčevanju in zategovanju pasu, več razgaljenih stegen in posebnih učinkov je v zabavnih oddajah. Nedeljsko tekmovanje v petju, ki ga v oddaji X Factor spremljamo na POP TV, so v tem tednu dopolnili še trije evrovizijski večeri.
-
Ločitev
Marcel Štefančič jr. | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Iranski kler, ki je alergičen na seks, kaj šele na ilegalni, prešuštni seks, si je izmislil kratkoročne, enourne zakonske zveze, da bi lahko moški nemoteno in legalno občevali s prostitutkami: moški in ženska se za eno uro poročita, po seksu pa se ločita. Vse je legalno.
-
Možje v črnem III
Marcel Štefančič jr. | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Možje v črnem so bili leta 1997 vendarle praznik – bili so elegantni, lucidni, frivolni, duhoviti. Odvisni od specialnih efektov in zunajzemeljskih pošasti, toda obenem od njih povsem neodvisni.
-
Muharjenje v Jemnu
Marcel Štefančič jr. | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Škotom je kazalo zelo dobro – spomnite se le Trainspottinga. Ali pa Seana Conneryja, alias Jamesa Bonda, ki je postal strah in trepet diktatorjev, tiranov in despotov. Kaj se je zgodilo s Škoti? Zakaj ne ponorijo?
-
Kaj pričakovati, ko pričakuješ?
Marcel Štefančič jr. | Mladina 21 | 25. 5. 2012
E, tole pa je definitivno film za nasprotnike družinskega zakonika. Kaj je bila njihova mantra, veste: prvič, otrok mora imeti očeta in mater, in drugič, moški in ženska morata imeti otroka. Nerodno je le to, da živimo v tako kriznih in tako asocialnih časih, da mati in oče kmalu ne bosta več mogla imeti otroka.
-
Zvok in slika, kot se klika!
Borja Močnik | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Graški Spring je največji festival elektronske glasbe v bližnji regiji in letos se je odvrtel dvanajstič. Že leta se nevarno nagiba v smer generičnih festivalov »velikih imen«, a za zdaj še uspešno hodi po tanki vrvi med podzemljem in popom. Letos so obiskovalce privabljala imena, kot so težkokategornika dubstepa Skream & Benga, BBC-jev trendseter Giles Peterson in berlinska mašinerija Modeselektor. A daleč najbolj vabljiva je bila napoved otvoritve festivala, napoved avdio-vizualnega megalomanstva Amona Tobina v sodobni večnamenski dvorani Helmut List Halle, ki malce spominja na cyber različico Cankarjevega doma.
-
Terrorizer: Hordes of Zombies
666 | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Po vsej verjetnosti so najbolj kultne tiste zasedbe, ki izdajo album ali dva in nato dokaj hitro razpadejo. Seveda pa morajo s tem pustiti globoko sled v posamezni glasbeni zvrsti, tako da še leta in leta kraljujejo nad vsemi drugimi. Ena izmed takih kultnih zasedb je tudi Terrorizer, ki se je s prvencem World Downfall za vedno ustoličil med temeljnimi predstavniki grindcora.
-
Thomas Pynchon: Izklic številke 49
Matej Bogataj | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Pynchon je gotovo slaven tudi zato, ker se je dosledno izogibal publiciteti; prišel, zažarel, na isti način tudi izginil. V Mavrici težnosti se ukvarja s skrivnostnim nemškim raketnim superorožjem V2 in teorijo zarote, njegova Oedipa, poimenovana verjetno zaradi nujnosti rešitve sfingine uganke, pa je postavljena pred veliko preizkušnjo. Kot izvršitelj oporoke svojega bivšega in slabo poznanega premožnega ljubimca se poda, že prej malo halucinantna, kar bi njen psihiater najraje zdravil z LSD-jem, na pot v neznano. V
-
Marcel Štefančič, jr.: Teror zgodovine
Bernard Nežmah | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Bralec, ki avtorja prepozna že po voluminoznosti, bo tokrat presenečen. Od 159 strani knjige je zavzel Štefančičev tekst le asketskih 55 strani, medtem ko glavnino tvorijo fotografije in plakati skupine Laibach. Je torej v tem neenakem boju avtorjev tekst le spremljava k podobam?
-
Ustavnopravni »blitzkrieg«
Dr. Bojan Bugarič, profesor na Katedri za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Čeprav povsod po Evropi postaja jasno, da je politika ostrega varčevanja, ki jo najdosledneje zagovarja nemška kanclerka Merklova, za obstoj Evropske unije ne samo škodljiva, ampak celo nevarna, to ne zmoti vneme slovenskih posnemovalcev nemške politike. Predlagana sprememba 148. člena ustave je bila pripravljena brez ustrezne strokovne razprave. Namesto odprtega in javnega dialoga, podprtega s strokovnimi argumenti, je vlada ob pomoči strokovne skupine pripravila predlog sprememb ustave v rekordno kratkem času. Namesto resne, tehtne, strokovno utemeljene obrazložitve je ponudila nekaj deset strani dolgo besedilo (obrazložitev), ki v glavnem ponavlja že večkrat povedane »resnice« o pomenu zlatega pravila, ne ponudi pa prav nikakršnih empiričnih analiz in niti odgovorov na strokovno utemeljene kritike zlatega pravila. Ko človek bere to besedilo, se težko znebi občutka, da njegovi pisci niso prebrali kaj veliko literature o dilemah in odprtih vprašanjih zlatega pravila, ki je je v Evropi obilo. Ker se ustava ne spreminja vsak dan, je pomembno, da se takšen ustavni »blitzkrieg« ustavi in da se pred zapisom zlatega pravila v ustavo opravi temeljita javna strokovna razprava.
-
Preveč novinark, premalo natakaric?
Vladavina neumnosti se je v podalpski deželici dobro prijela. V oči bije tudi iz zamisli o prihodnosti izobraževanja. V poljubnih razmerjih se mešata napačni prepričanji, da izobražujemo preveč družboslovcev in premalo tehnikov in da je treba vprašati gospodarstvo, katerih poklicev je preveč, katerih pa premalo, in temu prilagoditi šolstvo od vrtca do doktorata.
-
Prva ocena
Sto dni Janševe vlade je dovolj za prvo tradicionalno oceno njenega dela. Nesporno smo dobili vlado, ki je veliko aktivnejša od prejšnje. Njena največja operativna dosežka sta varčevalni proračun in spoštovanje temeljnih fiskalnih zavez do EU, toda to sta hkrati tudi vladni največji strateški napaki. Slovensko javnost je skušala prepričati z nujnostjo in brezizhodnostjo ekonomskih sprememb, dejansko pa je pozabila, da ti ukrepi spodkopavajo socialne in politične temelje njene legitimnosti. Politična hitrost sprememb v prvih stotih dneh se je pokazala kot nevarna in nepotrebna ekonomska improvizacija. Vlada ima politični pogum, toda njeni ukrepi vodijo v ekonomske težave. Če ni znala pravočasno razbrati domačih opozoril, bo morala pač upoštevati tuje, ki jih je ta teden poslal OECD.
-
Mister 10 odstotkov?
Prvič se je zgodilo, da so vprašljiva ravnanja Zorana Jankovića osrednja tema več kot en dan in da so osrednji dnevni mediji začeli avtonomno poročati in raziskovati same vsebine spornih početij.
-
Zakaj na hrbtih otrok?
Katja Bolko, učiteljica podružničarka, predsednica Društva učiteljev podružničnih šol | Mladina 21 | 25. 5. 2012
Podružnične šole na Slovenskem so že pred leti praznovale 50. rojstni dan. Nastale so z namenom, da se otrokom (predvsem mlajšim) omogoči lažji dostop do hrama učenosti, skrajša čas »potovanj« med domom in šolo, da se šolajo v domačem okolju, v manjši skupini, kar je gotovo prijazneje in osebneje, pa tudi zato, da se ohrani kultura v vsakem, še tako majhnem kotičku naše ljube deželice. Da so te šole dobre, gotovo dokazuje to, da so se ohranile vse do danes, ko je nekdo, da bi bil oblasti všeč, ugotovil, da so drage. Sedaj pa so namigovanja, da bi lahko pri majhnih šolah (podružnicah) varčevali, vse glasnejša. Strah nas je za naše podružnične šole, strah nas je za slovensko podeželje in ljudi, ki tam živijo.
-
Somrak supersil
Če bi hoteli oceniti najčistejši dosežek ameriške supersile, odkar jo tako imenujemo, bi se težko izognili Marshallovemu načrtu. Od začetka do konca je pred nami nekaj pozitivnega. Postavil je na noge, gmotno in duševno, grozovito razdejano Evropo, vlil tistemu delu človeštva, ki ga imenujemo Zahod, nove moči za preobrazbo, ni škodoval nikomur. Položaja Amerike kot supersile – izraz je spravila v javnost sama – ni bilo nikoli več mogoče oceniti s tako lahkoto. Sledile so vojne, kar nekaj jih je bilo, zgodovinsko gledano pa niti ena ni bila brez pomot, zagat in zapletenega konca, če je konec sploh imela. V Koreji so se zmagovalci, Američani na čelu skupine držav, morali zadovoljiti s polovico pogače, kot bi se reklo v sami Ameriki. Sledila je katastrofa v Vietnamu, potem negotov izid zalivske vojne, ko so se zmagovalci ustavili pred Bagdadom in pustili Sadama Huseina še kar nekaj časa pri miru, nato pa vdor v isti Irak brez popolne podpore vseh zaveznikov in z izidom, ki še ni jasen. Končno še Afganistan, kjer naj bi Amerika dosegla nekaj novega, v obliki vzgoje domačih demokratičnih sil. Nekaj antikolonialnega naj bi bilo to, če pozabimo, da so tudi kolonialne sile, nekoč, na zasedenem ozemlju skušale … vzgajati.