MLADINA Trgovina
  • IK, STA

    22. 4. 2018  |  Družba

    Za obravnavo prošnje Ahmada Šamija za mednarodno zaščito je pristojna Slovenija

    Upravno sodišče je pravnomočno odločilo, da je pristojnost odločanja o prošnji za mednarodno zaščito sirskega begunca Ahmada Šamija sedaj na plečih Slovenije, saj se je 23. februarja iztekel šestmesečni rok za predajo Hrvaški, poročata spletni Večer in portal 24ur.com. Upravno sodišče je 10. aprila razsodilo, da je polletni rok iz dublinske uredbe potekel 23. februarja letos. Ker Slovenija v omenjenem roku begunca ni predala Hrvaški, v kateri je najprej vstopil v Evropsko unijo, je odgovornost odločanja zato prešla na našo državo. Več

  • Na poti k trajnostni mobilnosti

    Slovenija se je skupaj z večino svetovnih držav zavezala k boju proti podnebnim spremembam. Svoje zaveze glede zmanjševanja emisij trenutno dokaj uspešno izpolnjuje, najbolj pa šepa prav zmanjševanje emisij toplogrednih plinov iz prometa. Na področju prometa znaša cilj za emisije CO2 do leta 2020 plus 28 odstotkov, do leta 2030 pa plus 18 odstotkov glede na izhodiščno leto 2005. Da, prav ste prebrali – Slovenija zmanjšuje emisije tako, da jih povečuje. Emisij iz prometa nam torej formalno sploh ni treba zmanjševati, poskrbeti moramo le, da se ne bodo pretirano povečevale, kar se ne zdi preveč zahtevno. Toda če vemo, da je ocenjena rast prometa v tem obdobju kar 80-odstotna, je jasno, da gre za velik podvig. Več

  • Nejc Černigoj, arhitekt

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Vrnitev odpisanih

    Ob prelomu tisočletja je kazalo, da je z urbanostjo v Sloveniji konec. Dežela se je pospešeno suburbanizirala: z gradnjo avtocestnega križa so postajale cestne povezave vedno boljše, motoriziranost prebivalstva pa zaradi naraščajočega standarda vse večja; obenem je gradnja nakupovalnih središč v predmestjih povzročila zapiranje trgovin v mestnih jedrih in slednje s tem obsodila na životarjenje in postopen propad. Pojav tujih diskontnih trgovcev, ki so zasedli tudi obrobja manjših krajev, je bil zadnji udarec in zdelo se je, da se bo že tako nikoli zelo urban slovenski prostor dokončno zazibal v nekakšno podalpsko različico ameriškega sna. Čeprav težko rečemo, da se je trend obrnil, pa se na obzorju kažejo prve lastovke sprememb: poleg množice turistov in z njimi povezane gostinske ponudbe so se začele pojavljati splošne živilske trgovine, prvenstveno namenjene meščanom; in to ne kot običajne prostostoječe trgovske »škatle« s parkiriščem, katerih smo se navadili v zadnjih desetletjih, temveč kot stavbe mešane uporabe, kjer so v pritličju trgovine, v nadstropjih pa stanovanja, pisarne ali kakšna druga dejavnost. Gre za vrsto gradnje, ki bi ji v urbanističnem žargonu rekli mestotvorna, saj z aktivacijo pritličja prispeva k mestnemu utripu v okoliškem javnem prostoru in s tem gradi mesto ne le v fizičnem, ampak tudi v družbenem smislu. Več

  • Urša Marn

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Zaljubljeni v svetlobo

    »Obleka naredi človeka, svetloba naredi prostor,« pravi legendarni nemški oblikovalec svetil in svetlobnih inštalacij Ingo Maurer. Svetloba pomembno vpliva na naše počutje in razpoloženje, na naše umske in telesne sposobnosti. Sončna svetloba že tisočletja uravnava naš bioritem. »Človek nujno potrebuje naravno svetlobo, tudi neposredno sončno sevanje, saj to omogoča proizvodnjo vitamina D, ki je bistven za zgradbo kosti, za kožo ... Če smo dalj časa brez naravne svetlobe, se to odraža na našem telesnem in duševnem zdravju. Tako kot vsa živa bitja tudi človek potrebuje stik z naravnimi procesi, kot je izmenjava dneva in noči ali spreminjanje svetlobe v različnih letnih časih. Več

  • Tomaž Krištof, arhitekt

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Subvencionirane črne gradnje

    Pred slabim letom dni je v Londonu zagorela stanovanjska stolpnica Grenfell. O tem požaru ste v Mladini že brali, zato le na hitro ponovimo nekaj podrobnosti te tragične zgodbe. Požar se je začel v kuhinji enega izmed stanovanj, malo po polnoči. Gasilci so tja prispeli pravočasno in so požar v kuhinji tudi pogasili. Ko so odhajali iz stavbe, misleč, da so opravili svoje delo, pa so opazili majhen plamen na zunanji izolaciji fasade stavbe. Več

  • Urša Marn

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Hiša za drobiž

    Po desetletju mrtvila je gradbeništvo v Sloveniji spet zaživelo. Lani se je proizvodnja v gradbeništvu med vsemi državami članicami EU najbolj povečala prav v Sloveniji (glede na leto 2016 kar za 76 odstotkov), sledili sta ji Madžarska (povečanje za 43,1 odstotka) in Češka (za 33,6 odstotka). Spodbudna rast gradbeništva se bo nadaljevala tudi letos in naj bi trajala več let, če seveda ne bo prišlo do izjemno neugodnih in nepredvidljivih dogodkov na svetovni politični ali gospodarski sceni. Predsednik uprave gradbenega podjetja SGP Pomgrad Igor Banič optimistično napoveduje, da bo projektov za gradbena podjetja dovolj, celo preveč, saj gradbenim podjetjem že zdaj primanjkuje delovne sile. V razmahu so javni infrastrukturni projekti, vse več pa je tudi zasebnih naložb v poslovne in stanovanjske stavbe. Več

  • Urša Marn

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Avtoceste za kolesarje

    Kolesarjenje v Sloveniji zadnja leta doživlja prerod. Po prodaji koles na tisoč prebivalcev smo celo v vrhu EU. Žal pa tej usmeritvi ne sledi gradnja kolesarske infrastrukture. Več

  • Staš Zgonik

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Sam svoj elektro

    Eden zadnjih aktov, ki naj bi jih v tem mandatu še sprejel državni zbor, naj bi bila novela energetskega zakona. Z njo želi vlada zakon uskladiti z evropsko zakonodajo in odločbami ustavnega sodišča. Kot kaže, pa bo vseboval še eno novost, s katero se bo precej razširila možnost vlaganj v pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov, predvsem v sončne elektrarne. Več

  • Staš Zgonik

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba

    Svoboda slabega odločanja

    Potem ko je ministrstvo za zdravje štiri leta pripravljalo prenovo zakonodaje, ki ureja cepljenje, in nazadnje ni pripravilo ničesar, so v zadnjem trenutku ob močni podpori pediatrov predlog novele zakona o nalezljivih boleznih vložili poslanci SMC. Predlog med drugim predvideva prepoved vpisa v javno financirane vrtce za necepljene otroke brez odobrene medicinske izjeme, pa tudi sicer zapira številne luknje, ki jih starši sistematično izkoriščajo za nekaznovano izogibanje cepljenju. Več

  • Vasja Jager

    20. 4. 2018  |  Mladina 16  |  Družba  Za naročnike

    Z bagrom nad preteklost

    Kidričevo je naselje, ki nima veliko zgodovine. Zaman bi ga iskali v rimskih kronikah ali v srednjeveških urbarjih. Nastalo je šele pred dobrimi šestdesetimi leti, ko je država sredi Dravskega polja postavila tovarno aluminija Talum; okoli nje so potem zrasli bloki, v katerih so živele delavske družine. Kidričevo je svojevrsten spomenik planskemu gospodarstvu. Brez socializma bi bili še danes na njegovem mestu travniki in polja. Več