MLADINA Trgovina
  • Borut Mekina

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Reziprozität

    Šentjakob v Rožu je majhna, dvojezična občina na avstrijskem Južnem Koroškem. Njen glavni trg, kot nekaj najbolj normalnega na svetu, krasi v času nacizma zgrajen monumentalni spomenik brambovcem, ki so si po letu 1920 prizadevali za nasilno germanizacijo Slovencev in so organizirali načrtno izseljevanje koroških Slovencev v nacistična taborišča. Originalnega nacističnega križa v sredini sicer ni več, verjetno zato, ker je zvezna vlada po drugi svetovni vojni to simboliko z zakonom prepovedala, a občina vseeno zgledno vzdržuje spominsko mesto s še vedno nacistično ikonografijo, barva les, puli plevel, ureja rože, ki zacvetijo spomladi in se uradno, vsako leto 10. oktobra, na dan koroškega plebiscita, priklanja spomeniku, ki ga od znotraj krasi napis »Za nemško Koroško«. Več

  • Peter Petrovčič

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Ona odloča

    Med prvimi ukrepi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih je podpisal dan po prihodu v Belo hišo, je bil tudi ukaz o prenehanju sofinanciranja vseh mednarodnih programov in organizacij, ki kakorkoli podpirajo pravico do splava. Eden izmed odzivov na to je bila tudi »samoorganizacija« nekaterih držav, ki so se odločile, da bodo nadomestile manjkajoče ameriške dolarje in s tem rešile delovanje teh programov. Se bo pobudi pridružila tudi Slovenija? Več

  • Jure Trampuš

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Fake politika

    Kaj je temeljno pravilo propagande? Lansirati neko dejstvo, četudi povsem neresnično ali prikrojeno, in ga ponavljati tako dolgo, vztrajno, da postane tako resnično, da mu začnejo ljudje verjeti. Večja, kot je laž, resničnejša bo postala. Zgodovina pozna številne primere politične propagande, Slovenija tudi, v zadnjem času laži niso več eksces, pač pa so postale osnovni element političnega boja. Fake news ima v Sloveniji domovinsko pravico. Več

  • Christiane Hoffmann

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    Onkraj Nata

    Morda ni nenavadnejšega stavka, s katerim bi bilo te dni mogoče začeti članek, kot je: Donald Trump ima prav. Pa vendar je mogoče. Nemčija je na srečanju vodilnih predstavnikov Nata leta 2014 v Walesu napovedala, da bo kmalu povečala izdatke za obrambo. Ko Trump in njegov minister James Mattis Nemce zdaj opozarjata na to obljubo, imata torej prav. In to glede dvojega: prvič načeloma, ker je obljube treba izpolniti, drugič pa tudi, kar zadeva samo temo. Ni razloga, da bi Združene države Amerike več kot 70 let po drugi svetovni vojni še vedno morale prevzemati največji del bremena evropske varnosti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Politika  Za naročnike

    V imenu ljudstva

    Za pornografijo pravijo, da jo je težko definirati, toda ko jo vidiš, takoj veš, da gre za pornografijo. Podobno je s populizmom. Vzemite le Donalda Trumpa, ameriškega predsednika, ki je oznanil, da se odpoveduje predsedniški plači. »To mi nič ne pomeni.« Vau, so rekli njegovi feni, navijači in volivci: to je dokaz, da mu ni do denarja! Da ni pohlepen in pokvarjen kot drugi politiki, recimo Hillary Clinton! Da je tu le zaradi nas! Da hoče izboljšati naše življenje! Da so njegovi interesi naši interesi! Da ga torej ni mogoče kupiti ali podkupiti! Ker se odpoveduje predsedniški plači, bo več za nas! Za ljudstvo. In ker predsedniška plača stane 400 tisoč dolarjev na leto, pomeni, da bo ljudstvo vsako leto prihranilo – in dobilo, če hočete – 400 tisoč dolarjev. Več

  • Izak Košir

    17. 2. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Borut Mekina o spretnem lobiranju Hrvaške za teran

    Pogovor je nastal na podlagi članka Boljši sosed. 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/308030410&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Borut Mekina

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Politika  Za naročnike

    »Tukaj smo temu vinu vedno pravili teran«

    Danijel Kraljević je eden mlajših vinarjev in oljkarjev iz hrvaške Istre, ki je v zadnjem desetletju zaslovel s svojo znamko visoko kakovostnih vin »Cuj«. Začel je iz nič, skupni vložek v obrat je znašal okrog 100 tisoč evrov, od česar je dobil 50 odstotkov, torej 50 tisoč evrov nepovratnih sredstev EU. Danes na vinorodnem področju Umaga prideluje predvsem malvazijo – na leto je proizvede okrog 30 tisoč litrov. Na dveh hektarjih pa prideluje tudi »teran«, kot mu pravi. »Tukaj smo temu vinu vedno pravili teran. Eni so pridelovali refošk, drugi pa teran, zakaj bi v EU moralo biti drugače,« se sprašuje. Zaradi slovenskih zahtev je sicer svoje vino na etiketah za vsak primer preimenoval v »Tera«. Na leto ga proda okrog 5000 litrov, med njegovimi rednimi gosti pa naj bi bil tudi urad predsednika hrvaške države. Je sicer tudi član upravnega odbora Vinistrie, istrske zadruge pridelovalcev vina. Več

  • Borut Mekina

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Politika  Za naročnike

    Odločno pri teranu …

    Slovenija, je napovedal kmetijski minister Dejan Židan, »je samozavestna«. Slovenija ne bo dovolila, da jo bo evropska komisija »obravnavala kot drugorazredno članico«. Slovenija bo uporabila vsa pravna sredstva, tudi tožbo proti evropski komisiji, za zaščito kraškega terana, je odločen kmetijski minister Dejan Židan. »Narediti moramo vse brez pridržka z njihove strani, ki bi podaljševal proces. Če zahtevajo kaj drugače, se naredi.« To je izjavil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec julija 2013, v enem izmed najbolj kočljivih trenutkov države. Izjava je del zapisnika zasedanja sveta banke v času, ko se je Slovenija pripravljala na izvedbo stresnih testov. Več

  • Borut Mekina

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Politika  Za naročnike

    Boljši sosed

    Poleg svoje uradne diplomatske misije na 4000 kvadratnih metrih ima Hrvaška v Bruslju še šest predstavništev, namenjenih »neformalni« diplomaciji. Zadnjega je leta 2012 z namenom »vplivanja na sprejemanje odločitev znotraj evropskih institucij in izkoriščanja možnosti pridobivanja finančnih sredstev iz evropskih fondov« odprlo mesto Zagreb, prvega pa že leta 2005 Istrska županija. Njihovo neformalno delo – vplivanje na uradnike evropske komisije in drugih institucij – se je v tem času več kot obrestovalo. Več

  • Klemen Košak

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Politika  Za naročnike

    Tisoč evrov na besedo

    Ko se je julija 2015 Miro Cerar srečal z Angelom Gurrio, je slovensko vlado vodil manj kot leto dni, a sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bil že navdušen: Cerar da ne počiva na lovorikah, ampak gleda daleč v prihodnost. Na Gurrio je naredila vtis zaveza našega voditelja, da seže prek vsakodnevnih obveznosti in oblikuje dolgoročno vizijo ter podrobno strategijo države. »Slovenija kaže impresivno intelektualno vodstvo!« Več