MLADINA Trgovina
  • Vasja Jager

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Prava ideja

    Družbo Minis je država v vročici protibegunske histerije jeseni 2015 izbrala po hitrem postopku, brez javnega naročanja in brez posebnega preverjanja konkurence. Uradna obrazložitev se je glasila, da so razmere sila resne in da se mudi, preden Slovenijo preplavijo množice z Bližnjega vzhoda. Ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija je po besedah državnega sekretarja Andreja Špenge informacije o potencialnih ponudnikih »pridobila s strani Slovenske vojske, na podlagi telefonskih razgovorov in lastnih preverjanj«, z Minisom pa so sprva poslovali kar prek naročilnice (po aplikaciji Erar so mu izplačali 185.336 evrov). Več

  • Peter Petrovčič

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Popoln sistem za obsodbo nedolžnih

    V ZDA je plea bargaining oziroma postopek pogajanj o priznanju krivde skorajda povsem izpodrinil pravo sojenje, saj se s pogajanji med tožilcem in obdolženčevim zagovornikom konča približno 95 odstotkov zadev. Pri tem se kažejo številne anomalije, ki so v ameriški teoriji zelo dobro raziskane. Najnevarnejša posledica teh postopkov je, da so lahko obsojeni tudi nedolžni ljudje. Profesor Albert W. Alschuler, med ameriškimi kolegi včasih šaljivo poimenovan kar Mr. Plea Bargaining, zaradi pomembnega raziskovalnega prispevka k razumevanju tega kazenskoprocesnega fenomena, je prav letos objavil svoj zadnji razmislek na to temo, ki ga je poimenoval kar A Nearly Perfect System for Convicting the Innocent (Skoraj popoln sistem za obsodbo nedolžnega). V njem opozarja na številne razloge, ki vplivajo, da se je ameriški sistem plea bargaining sprevrgel v skorajda natančno to: popoln sistem za obsodbo (tudi) nedolžnih. Nekaj, kar se v kazenskem pravu absolutno ne bi smelo dogajati. Več

  • Peter Petrovčič

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Klasično sojenje hitro izginja

    Od uveljavitve hitrejših načinov zaključevanja kazenskih postopkov v Sloveniji mineva pet let. Strokovna javnost in tudi akterji kazenskega postopka so se ves ta čas izmikali odgovorom na pomisleke, da novosti (priznanje krivde, pogajanja in sporazumi s tožilstvom ter kaznovalni nalog) povečujejo krivičnost in neenakost v kazenskem postopku. Nekateri so to potihoma priznavali, javno pa tega niso želeli potrditi, češ da ni bilo opravljenih dovolj analiz in ni konkretnih podatkov. Vmes se je uporaba institutov hitrega sojenja izjemno naglo povečevala. V slovenskem kazenskem postopku, ki je donedavnega veljal za sistem z veliko varovalkami in so zato tožilci včasih Slovenijo posmehljivo imenovali »oaza človekovih pravic«, so danes na klasičnem sojenju, kjer lahko obtoženci pred sodnikom povedo kaj v svoj prid, obsojeni le še štirje od desetih obsojencev. Več

  • Urša Marn

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Strah pred volitvami

    »Bojim se, da smo prišli do točke, ko moramo jasno povedati, da v tem mandatu zakon o davku na nepremičnine ne bo sprejet,« je na kongresu slovenskih občin izjavila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman in odkrito priznala, da so razlog bližajoče se volitve. Danes 70 odstotkov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) prispevajo poslovni subjekti (pisarne, lokali, industrija), fizične osebe pa prispevajo 30 odstotkov, in to kljub temu, da prav hiše in stanovanja pomenijo 60 odstotkov vrednosti nepremičnin v državi. Več

  • Jure Trampuš

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    O pošasti, ki hodi po Evropi

    V ponedeljek, 15. maja, je za zaprtimi vrati v kleti parlamenta potekala zaupna seja komisije, ki se ukvarja z nadzorom varnostno-obveščevalnih služb. Po državnozborskem poslovniku jo v skladu z načeli demokracije vodi predstavnik opozicije, torej Branko Grims, izvedenec za vprašanja migracij, mednarodne politike, svobodo medijev in fitnes. Poslanci so bili na seji zelo produktivni. Razpravljali so o Sovi, o dogodkih na Balkanu, pa tudi o Georgeu Sorosu, velekapitalistu, ki, kot bi dejal Branko Grims, »sodi na sodišče«. Več

  • Izak Košir

    26. 5. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Grega Repovž o Janezu Janši kot nacionalistu na levi

    Podkast je nastal na podlagi članka Nacionalist na levi >> 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/324418798&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Jure Trampuš

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Je Borut Pahor res nepremagljiv?

    Borut Pahor, človek, ki »objema svet« in ki, sodeč po zadnjih slikah na Instagramu, v New Yorku med političnimi aktivnostmi rad tudi teče v okolici stavbe Združenih narodov, pa tudi v Radencih – kaj je sploh tisto, česar nima rad –, velja za nespornega kandidata na novembrskih predsedniških volitvah. Zdi se, da ga nihče ne more premagati. V Sloveniji naj skratka ne bi bilo resnega politika, javne osebe, ki bi mu bila konkurenčna. Morda bi ga v Ljubljani premagal Zoran Janković, ne pa seveda v celotni Sloveniji. Za Pahorjevo navidezno moč je več vzrokov, dva od njih sta slog njegovega predsedovanja in politična kilometrina, tretji je ustavna vloga predsednika republike, ki, vsaj na prvi pogled, predsedniku daje zgolj predstavniško funkcijo, pa četudi bi morala biti njegova vloga veliko vplivnejša in pomembnejša od zgolj fotografiranja za Instagram. Več

  • Vasja Jager

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika

    Civilna družba SDS

    Borijo se proti pravicam istospolnih partnerjev, drugemu tiru, pokvarjenemu sodstvu, avstrijski Magni in beguncem – ter za Janeza Janšo. Stranka SDS učinkovito izkorišča posamične izbruhe ljudskega nezadovoljstva proti elitam (katerih del je tudi sama) in usmerja njihovo energijo proti svojim političnim nasprotnikom. Najbolj svež primer je podpihovanje referenduma o zakonu o drugem tiru, v katerem je Janševa stranka zaznala veliko priložnost za rušenje vlade Mira Cerarja. Več

  • Grega Repovž

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    Nacionalist na levi

    Ameriški predsednik Donald Trump je eden najbogatejših Zemljanov. Pa ne eden tistih, ki skrivajo svoje premoženje, ki navzven želijo delovati skromni. Trump svoje premoženje in premožnost bahavo razkazuje. Še preden je bil izvoljen za ameriškega predsednika, je bil eno prvih imen, ki so prišle povprečnemu Zemljanu na misel, ko si je predstavljal elito in bogataše. In vendar je s politično retoriko prav temu Trumpu uspelo prepričati volivce v večini ameriških zveznih držav, da je glas drugorazrednih, odrinjenih, tistih, ki sta jih politična elita in globalizacija pustili na robu. Več

  • Borut Mekina

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Politika  Za naročnike

    »Kolateralna žrtev«

    Osem let po hišnih preiskavah in tri tedne pred dokončnim zastaranjem je ta teden višje sodišče potrdilo sodbo, izrečeno Igorju Bavčarju, in pravnomočno sklenilo, da je kriv pranja denarja. Za pet let bo moral v zapor, poleg tega bo moral vrniti 18 milijonov evrov t. i. protipravno pridobljene premoženjske koristi. Več