Evropejci proti Nemčiji?

Češki predsednik meni, da je novi pakt o fiskalni uniji »tragična napaka«, predsednik Svetovne banke pa opozarja, da bi Nemčija letos lahko postala tarča gneva Evropejcev.

Češki predsednik Vaclav Klaus, znan po svojem evroskepticizmu, je ocenil, da sta novi pakt o fiskalni odgovornosti držav in davčna unija, ki bo njen rezultat, enaka tragični napaki, kot sta bili ustvarjanje monetarne unije in uvajanje evra. “Napačno je govoriti o tem paktu kot o paktu odgovornosti,” je dejal Klaus. Po njegovem mnenju “fiskalna disciplina, ki je obveznost vsakega razumnega gospodarja in politika nima nikakršne zveze z ustvarjanjem fiskalne unije”.

Ta pakt je po njegovem mnenju utemeljen na predpostavki, da so ljudje nerazumni in da ima nekdo v Bruslju več razuma kot oni. "Toda verjemite mi, da to ni res,” je prepričan Klaus. Po njegovih besedah je ta nadaljnji korak v evropskih integracijah “tragična napaka”, ki je enaka napaki ustvarjanja monetarne unije, “kar je danes jasno že vsakemu”. Idejo fiskalne unije zavrača predvsem zato, ker pomeni teptanje suverenosti posameznih držav. “Takšen razvoj položaja kažejo tudi izjave nekaterih nemških politikov, ki zagovarjajo idejo, da bi Grčija postala nekakšen protektorat EU,” ocenjuje češki predsednik.

Nedemokratičen nadzor

V Bruslju je sicer prejšnji teden 25 držav pristalo na pakt o fiskalni uniji. Le Velika Britanija in Češka nista podpisali nove pogodbe. Češka pogodbe ni podprla predvsem zaradi predsednika Vaclava Klausa, ki igra pomembno vlogo pri ratifikaciji pogodbe. Evropski voditelji se sicer tolažijo z napovedjo, da se bo Češka v prihodnje priključila sporazumu, ki se uradno imenuje „Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji“. Pogodba določa, da morajo biti proračuni pogodbenic uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ni pa jasno, kako bo potekal mehanizem nadzora nad spoštovanjem pogodbe, kar je seveda najpomembnejši del pogodbe, ki naj bi ga države članice izpilile do podpisa pogodbe v mesecu marcu. Hitrost, s katero so se predsedniki vlad kar mimo nacionalnih parlamentov in demokratične volje državljanov držav strinjali, da bodo »zlato pravilo« zapisali celo v nacionalne ustave, je bila za EU res presenetljiva. Nemška kanclerka Angela Merkel je zaradi te “mojstrovine” pohvalila vse podpisnike. Vendar pa kriza v različnih evropskih državah še naprej tli. V Grčiji se je na primer znova razplamtela ostra razprava zaradi nemških predlogov po uvedbi posebnega pooblaščenca območja evra. Ta naj bi nadzoroval izpolnjevanje grških fiskalnih zavez in imel celo pravico do nekakšnega “veta” na javnofinančne odločitve. Idejo o tem so ostro kritizirali v Grčiji. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je opozoril, da kdor koli države postavlja pred izbiro med gospodarsko pomočjo in nacionalnim dostojanstvom, ignorira nekatere ključne zgodovinske lekcije, ki so se jih v Evropi v preteklosti že naučili. Proti takšnim ukrepom so se izrekli tudi luksemburški premier in šef evroskupine Jean-Claude Juncker, francoski predsednik Nicolas Sarkozy in italijanski premier Mario Monti, nato pa se je do tega predloga blago distancirala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Ker pa Angela Merkel kot edino rešitev vidi “varčevanje”, se pojavlja vse več kritik tako enostranskega mehanizma reševanja iz krize, predvsem zaradi očitnega dejstva, da zgolj z “varčevanjem” preprosto ni mogoče doseči večje potrošnje in gospodarske rasti.

Nemčija kot tarča gneva

Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde na primer opozarja, da Evropa brez rasti tvega zdrs v trideseta leta, George Soros, ki vidi Evropo letos celo pred hudimi notranjimi spopadi in kaosom pa je v Davosu posvaril, da bi utegnila restriktivnost, za kakršno se zavzema Nemčija, povzročiti »izgubljeno desetletje« gospodarske stagnacije v Evropi. Enakega mnenja so tudi drugi ekonomisti, na čelu z Josephom Stiglitzem.

Zadnja kritika prihaja iz ust Predsednika Svetovne banke Roberta Zoellicka, ki je izjavil, da bi se Evropa lahko letos obrnila proti Nemčiji in to zaradi njenega odnosa do dolžniške krize in krize v evroobmočju. Nemčija namreč kljub krizi še vedno napreduje, medtem ko se druge države nahajajo pred bankrotom. Zoellick je pozval Nemčijo, da bolj podpre predvsem Italijo in Španijo, kot dve pomembni in najbolj prizadeti članici monetarnega bloka. Po njegovih besedah na Muenchenski varnostni konferenci, bi “leta 2012 lahko bilo leto, v kateri bo Nemčija postala voditelj v Evropi ali pa … leto, v kateri bo Nemčija padla in nase usmerila gnev Evropejcev … Če se bo Nemčija ob koncu leta 2012 povezovala samo s strogimi ukrepi varčevanja in ključne članice ne bodo dobile politične podpore za te ekonomske akcije, tedaj bi Nemčija lahko postala tarča gneva,” opozarja Zoellick. Tuji trgi na Nemčijo že sedaj gledajo z mešanico “določene zmede, frustracije in nato prezira”. Nato je navedel besede, ki mu jih je nedavno dejal nek visoki kitajski predstavnik: ”Zakaj bi deloval jaz, če Nemčija ni dovolj zaskrbljena, da bi ukrepala?” Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer pod velikim pritiskom, da dovoli porabo večje količine denarja za pomoč finančno ogroženih članic območja evra, vendar še naprej vztraja, da so doslej dogovorjena sredstva dovolj velika.