ALTERNATIVE EVROPE

Družba

Mostovi kot znamenitost

Izbor kakovostnejših novejših slovenskih mostov in brvi

Špela Kuhar, Ana Struna Bregar  |  Mladina 8  |  24. 2. 2012

Tudi mostovi določajo naše okolje. Nekateri so občudovanja vredni, drugih niti ne zaznamo. Vendar bi morali biti kot vsi posegi v prostor zasnovani spoštljivo do svoje okolice, pa naj gre za umestitev v neokrnjeno naravo ali v urbani prostor. Premostitev rek, sotesk, ožin in dolin je vedno igrala pomembno vlogo v zgodovini naselij. Že v antičnih časih so bili mostovi pomemben dokaz za plemenitost gradbeniške obrti in tehnike. Mostove lahko opredelimo na več načinov, Andrea Palladio, pomemben italijanski arhitekt in inženir 16. stoletja, pa se je verjetno opisu mostu kot stavbe najbolj približal z izjavo: »... mostovi naj bi določali duh skupnosti z razkazovanjem prostornosti, trdnosti in užitka«. Danes nastajajo najboljši mostovi v tesnem sodelovanju med konstruktorji in arhitekti. Marsikje po svetu so v različnih obdobjih nastali pomembni mostovi, ki izstopajo po umestitvi v prostor, po velikosti, doseženih razponih, skupni dolžini, namenu, konceptu, konstrukciji, tehnologiji gradnje ter so kot takšni postali simboli tehničnih in kulturnih dosežkov v času in prostoru. V Sloveniji imamo številne mostove, samo slovenski avtocestni sistem sestavlja 1.138 različnih premostitvenih objektov. Večina mostov nima opazne arhitekturne in konstruktorske kakovosti, predstavljamo pa šest mostov, ki so v zadnjih desetih letih stopili iz povprečja.

Most Loka, Novo mesto

Avtorja arhitekture: Janez Koželj, Jože Jaki
Avtor statike: Vilko Šuligoj
Investitor: Real, Mestna občina Novo mesto
Tehnični podatki: dolžina 100 m, širina 2,5 m, osem opornih polj razpona 13 m
Konstrukcija: lepljeni tramovi, povezani z jeklenimi veznimi elementi iz nerjavečega jekla
Leto izgradnje: 2003
Nagrada: zlati svinčnik 2005
Fotografija: Miran Kambič

Most za pešce in kolesarje čez reko Krko je najkrajši peš in kolesarski dostop iz mestnega središča v trgovski center ŠRC Portoval (ista avtorja arhitekture) in povezuje stare in nove športno-rekreacijske površine ob reki. Zaradi višinske razlike je na levem bregu predviden dostop na most prek položne klančine in stopnic, na desnem bregu pa je v izteku mostu urejena čolnarna. Pod mostno konstrukcijo je speljan kanal za odvod fekalnih odplak.

Most je oblikovan v obliki poravnane lesene grede, ki se opira na lahkotne vilice, razvejane v smeri vodnega toka. Škatlasta konstrukcija ustvarja vtis enovitega telesa, oprtega na transparentne podpore, in spominja na stare lesene mostove na Krki. Nadvodna konstrukcija mostu je iz lepljenega macesnovega lesa. Izvedba celotnega mostu je montažna.

Viadukt Črni Kal

Avtorja zasnove: Janez Koželj, Marjan Pipenbaher
Avtor konstrukcije: Marjan Pipenbaher
Investitor: DARS, d. d.
Tehnični podatki: Viadukt skupne dolžine 1065 m prečka Osapsko dolino v horizontalnem radiju 800 m, na višini od 10 do 95 m, z glavnimi razponi dolžine 140 m
Konstrukcija: gradnja betonskih stebrov s samoplezajočim opažem, prosta konzolna gradnja voziščnih konstrukcij
Natečaj: 1998
Leto izgradnje: 2004 (začetek gradnje 2001)
Nagrada: Marjan Pipenbaher je leta 2004 za inventivno konstruktorsko zasnovo in realizacijo slovenskega viadukta prejel nagrado IZS za izjemne inženirske dosežke
Fotografija: Miran Kambič

Viadukt Črni Kal je tehnološko in oblikovalsko eden izmed najzahtevnejših premostitvenih objektov, zgrajenih v Sloveniji. Poleg izredne dolžine in višine prispevajo k zahtevnosti objekta še krivina in padec cestišča, ekstremne podnebne razmere, še posebej močna burja, gradnja na geološko občutljivem območju in vpliv na kulturno krajino. Za skladen vtis viadukta poskrbi razporeditev enajstih osrednjih stebrov, ki so poravnani z višinami in ritmom naravnega reliefa. Viadukt sestavljata dve ločeni voziščni konstrukciji, ki sta v dolinskem delu podprti s krakasto oblikovanimi stebri oblike »Y«, na nižjem delu pa z ločenimi stebri, tako da ti skupaj z voziščnima konstrukcijama tvorijo stabilno prostorsko okvirno konstrukcijo. Prav krakasto oblikovani stebri kot osnovni oblikovni element so njegova značilnost, ki ga loči od podobnih viaduktov v tujini. Zasnova viadukta s konstruktorskega in izvedbenega vidika je omogočila izvedbo gradnje z že preizkušenimi tehnologijami: na prehodu globljega dela doline so škatlasti voziščni konstrukciji gradili po sistemu proste konzolne gradnje, na preostalem, pobočnem delu viadukta pa so uporabili tehnologijo gradnje na fiksnem ali pomičnem jeklenem odru.

Puhov most, Ptuj

Avtor arhitekture: mag. Peter Gabrijelčič, Viktor Markelj
Odgovorni projektant: Viktor Markelj
Investitor: DARS, d. d., Celje
Tehnični podatki: 430 m, pet razpetin: 65 m, trikrat po 100 m in 65 m
Konstrukcija: prosto konzolna gradnja z zategami izven betonske konstrukcije
Natečaj: 2005
Leto izgradnje: 2007
Fotografija: Rado Stropnik

Puhov most, ki ima uradni naziv Most čez Dravo na Ptuju, je del nove južne vpadnice v mesto Ptuj. Most prečka umetno akumulacijsko jezero na Dravi, na predelu, kjer je jezero široko skoraj tristo metrov in globoko pet metrov. Glavna značilnost mostu je, da poteka v ostrem radiu in je grajen po konzolnem postopku. Posebna omejitev pri zasnovi je bila, da konstrukcije ne smejo presegati naravnih okoljskih vedut, pogleda na ptujski grad in staro mesto, kar je pomenilo, da mora biti most čim nižji. Most je oblikovan s štirimi dvojnimi nizkimi harfami, ki zagotavljajo tanko vozno in pohodno ploščad in prost prehod pod mostom. Konstrukcija zagotavlja dva vozna pasova na sredini ter ločena varna pasova za pešce in kolesarje ob robovih. Most je unikaten inženirski objekt, ki je postal simbol mesta. Večerna osvetlitev mu daje posebno atraktivnost, hkrati pa zagotavlja varnost za uporabnike.

Brv čez kanjon Save, Radovljica

Avtor arhitekture: mag. Peter Gabrijelčič
Avtor statike: Peter Koren
Investitor: DRSC
Tehnični podatki: betonsko ločno oblikovana greda
Leto izgradnje: 2007
Fotografija: Miran Kambič

Brv, zgrajena čez kanjon reke Save, je namenjena pohodnikom. V naravno okolico je umeščena rahlo usločeno in povzema os gibanja v prostoru. Ker je brv namenjena lahkim obtežitvam, je zasnovana tako, da kljub betonski konstrukciji deluje čim bolj lahkotno. Ograja je zasnovana transparentno, sestavljena je iz vitkih vertikalnih nosilcev, prek katerih je napeta jeklena vrv. Ob snovanju mostu je bila ena vodilnih idej ta, da se lahko pohodnik na njem za trenutek ustavi, doživi nove poglede, spozna naravo, posluša vodo pod seboj ali usmeri pogled v gibajoče se zvezde ponoči. To je prostor, kjer se čas za trenutek ustavi.

Studenška brv, Maribor

Avtorji arhitekture: Bogdan Reichenberg, Gregor Reichenberg, Sašo Rek, Miha Milič
Avtorja konstrukcije: Viktor Markelj, Rok Mlakar
Investitor: Mestna občina Maribor
Tehnični podatki: dolžina 126 m
Konstrukcija: Jeklena konstrukcija
Natečaj: 1. nagrada 2004
Leto izgradnje: 2008
Nagrade: Footbridge award 2008, zlati svinčnik 2008
Fotografija: Matjaž Wenzel

Studenška brv sodi med najmanjše mostove v Mariboru, a ima kljub temu zelo pestro zgodovino. Prva brv na sedanji lokaciji je bila zgrajena leta 1885. Leta 1946 jo je odnesla poplava. Dotrajano brv iz leta 1948 je nadomestila sedanja. Dvojnost dvoetažnega mostu, dolg lok Titovega mostu, paličje Železniškega mostu, kamniti Stari most in asimetrija Koroškega mostu so bili izhodišče za oblikovanje nove brvi. Nosilna konstrukcija je jeklena in je položena vodoravno na obstoječe podpornike. Lesena hojnica je oblikovana v loku in zagotavlja združitev dveh pasov na najvišji sredinski točki, s čimer je prečkanje reke postalo simbolični in dejanski dogodek. Kontakt brvi z bregovoma je nevsiljiv in zadržan. Na levem bregu se s kamnitima blokoma ob ustju brvi ustvari manjši javni prostor, kjer se promet umiri, na desnem bregu pa se brv steče v naravo.

Mariničev most, Škocjanske jame

Soavtorja zasnove: Viktor Markelj in Rok Mlakar (podjetje Ponting)
Investitor: JZ Park Škocjanske jame
Tehnični podatki: dolžina 28 m, širina 1,5 m
Konstrukcija: jeklena konstrukcija
Leto izgradnje: 2011
Nagrada: Footbridge Award 2011
Fotografija: arhiv podjetja Ponting

Turistično pot skozi Mahorčičevo in Mariničevo jamo ter Malo dolino so uredili že leta 1933. Leta 1965 je to območje zajela velika poplava, ki je poškodovala pot in ograje po tem delu Škocjanskega parka. Lani so postavili novo jekleno vitko konstrukcijo mostu, ki se prilagaja terenu in ki zagotavlja ustrezne odmike od naravnih ovir v samem razponu mostu, umakne konstrukcijo zunaj območja padanja ledenih sveč in kamenja, obenem pa zaradi nje obiskovalci veliko bolj atraktivno doživijo prečkanje globeli v izrazito jamskem okolju. Konstrukcija ima v vzdolžni smeri zasnovane stopnice in podeste v enakomernem rastru, s katerimi premosti višinsko razliko 4,5 metra. V razponu je v osrednjem delu konstrukcija dodatno elastično podprta z dvema poševnima nateznima palicama in sidrana v kompaktno apnenčasto skalo v južni steni vhoda v Mariničevo jamo.