|  Družba

Avstrija nasprotuje zaščiti slovenske kranjske klobase v EU

Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju

Etnolog profesor dr. Janez Bogataj, avtor letošnje slovenske nagrajene knjige o dobrotah iz kranjske klobase.

Etnolog profesor dr. Janez Bogataj, avtor letošnje slovenske nagrajene knjige o dobrotah iz kranjske klobase.
© Tjaša Zajc

Slovenija, ki ima že 11 zaščitenih slovenskih proizvodov v EU, želi kot zaščiteno označbo porekla registrirati tudi kranjsko klobaso. Problem je nastal, ker se ta oznaka uporablja tudi v Avstriji, zato bodo na Dunaju nasprotovali temu, da bi bila dovoljena le v Sloveniji, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja. Slovenija je pri Evropski komisiji doslej registrirala naslednja živila - sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.